of 36 /36
Mengšan Glasilo Občine Mengeš, maj 2017 letnik XXIV, številka 5 Skupinska čistilna akcija v Občini Mengeš na dan Zemlje Pridne roke in čist Mengeš Pravljične sedme teniške priprave 2017 Revija otroških pevskih zborov dekanije Domžale V Trdinovem hramu slike Špele Magister 23 27 30 4 15 »Blagoslov motorjev seveda pomaga, tako ali drugače vedno pomaga. Pomemben pa je tudi dober namen.« Renato Osolnik

Meng anmitologija, filozofija, religija, umetnost, znanost, antropologija in številna druga področja znanja in zanimanja. V njih so bile na začetku prisotne tudi velike zgodbe o

  • Author
    others

  • View
    4

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of Meng anmitologija, filozofija, religija, umetnost, znanost, antropologija in številna druga...

  • MengšanGlasilo Občine Mengeš, maj 2017 letnik XXIV, številka 5

    Skupinska čistilna akcija v Občini Mengeš na dan Zemlje

    Pridne roke inčist Mengeš

    Pravljične sedme teniške priprave 2017

    Revija otroškihpevskih zborovdekanije Domžale

    V Trdinovem hramu slike Špele Magister

    23 27 304 15

    »Blagoslov motorjev seveda pomaga, tako ali drugače vedno pomaga.

    Pomemben pa je tudi dober namen.«

    Renato Osolnik

  • 23.5. in 6.6. 2017ob 18. uri

    Mengšan – maj 20172

    OBČINA MENGEŠSpoštovane občanke in spoštovani občani,

    vabimo Vas na

    otvoritev brvi za pešce čez Pšato na Šolski ulici in orodij za ulično vadbo v Športnem parku Mengeš,

    ki bo v petek, 27. maja 2017, ob 19. uri.

    Franc Jerič, župan Občine Mengeš

  • Mengšan – maj 2017 3

    MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ

    Izdajatelj: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.

    menges.si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtačnik, 041 490 844, e-po-

    šta: [email protected]; Uredniški svet: Matevž Bolta, Matej Hribar,

    Aleš Janežič, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Tomaž Štebe, Mirjan Trampuž;

    Uredniški odbor: Maša Skok, Štefan Markovič, Blanka Tomšič; Lektoriranje:

    Nataša Jerič (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01

    7291190, [email protected], www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Di-

    stribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Oglasi in zahvale: Občina Mengeš, tel.: 01

    7247106, e-pošta [email protected]; Naklada: 3.000 izvodov; Revija:

    izide enajstkrat na leto, je brezplačna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v

    mesecu vsa gospodinjstva v občini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357.

    Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999

    Zgodba z naslovnice: Renato Osolnik, predsednik AMD Mengeš. Foto: Edvard Vrtačnik

    Naslednja številka Mengšana izide v petek, 16. junija 2017

    SODELUJTE V MENGŠANUPriporočila za nenaročene prispevke o dogajanju v Občini Mengeš: članki morajo

    biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele-

    fonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost. Uredništvo si v skladu

    s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave

    ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-

    čenih prispevkov. Nenaročeni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v

    formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije

    (vsaj ena je obvezna k vsakemu članku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg

    formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in

    navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko največ 1.500 znakov s presledki,

    v vsakem primeru pa je priporočljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za

    naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo

    objavljeni v tekoči številki. Hvala za vaš trud!

    Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. maja 2017.

    Kazalo

    4 Občina

    8 Intervju

    10 Reportaža

    20 Mengeški utrip

    18 Zanimivo

    20 Šport

    26 Iz življenja cerkve

    28 Kultura

    32 Politika

    33 Pisma bralcev

    35 Obvestila - Oglasi

    Človek je bitje neverjetnih sposobnosti uma in čustev, ki je skozi svoj ra-zvoj iz radovednosti in želje, da bi razumel sebe in svoj pojavni svet, ne-dvomno spretno izkoriščal sisteme simbolne komunikacije, kot so jezik, umetnost in glasba. Te tri človeške sposobnosti so poglavitni vzvod za njegov duhovni razvoj. Porajanje idej iz teh prvinskih, čistih sposobnosti je pozitivno vplivalo tudi na njegov tehnološki napredek. Organiziral se je v namenske skupine, ki so tvorile kompleksne družbene strukture, sestavljene iz številnih sodelujočih in konkurenčnih skupin. Socialne interakcije med ljudmi so vzpostavile zelo široko paleto vrednot in družbenih norm, ki skupaj tvorijo temelj človeške družbe. Nastala je mitologija, filozofija, religija, umetnost, znanost, antropologija in številna druga področja znanja in zanimanja. V njih so bile na začetku prisotne tudi velike zgodbe o človeku, v katerih je človek našel svoj smisel in smoter. Imel je svojega duha, ki ga je pretežno napajal iz čiste umetno-sti. Danes se je to razblinilo: najbolj poznamo zgodbe o uspehu, ki pa ne nosijo več tega duha. Današnji svet prisega predvsem na znanost s teo-rijami, ki s pomočjo vodenega elitnega kapitala išče svojo veliko zgodbo. Samo duhovno razvit človek lahko vidi resnico. Novih resnic sploh ni. Človek v poplavi digitalnih informacij verjame samo še temu, kar vidi in sliši preko ekranov in vseh ostalih medijev, kar nam v resnici vsiljuje ta elitni kapitalizem, ki stremi za čim večjim zaslužkom in prekrivanjem resnic sveta. Te zgodbe nimajo prav nobene duhovne vrednosti, kot so jih imele prvotne. Danes skoraj vsi govorijo, da je družba izgubila svoj kompas. Posledično se je izgubilo tudi dostojanstvo človeka.Prav tako je tudi v umetnosti, saj je vedno manj njenega nagovora in manj umetnine. Umetnost temelji na duhovnem vidiku, ki nagovarja člo-veka k plemenitemu čutenju in lepi besedi ter svetli ideji. V njej je človek vedno našel nekaj lepega in zadovoljivega ter nova spoznanja, ki kažejo novo pot. Umetnik lahko sliši, čuti in vidi čez rob videnega. Umetnost je sposobna dati neizrekljivemu obraz. V novi čisti, neomadeževani ume-tnini, ki nagovarja, vidim kompas.

    Handi Behrič, dipl. slikar

    Človek in umetnostČlovek je brez umetnosti v lepoti slep in osiromašen vseh višjih čutov, saj ga umetnost nagovarja k višjim ciljem. Umetnost pa je brez človeka slepa in nima nobene vrednosti. Ena drugemu dajeta vrednost in lepše življenje.

  • Skupinska čistilna akcija v občini Mengeš na dan ZemljeČiščenje nepravilno odloženih odpadkov se v Občini Mengeš že tradicionalno začne z društvenimi čistilnimi akcijami v za-četku aprila ter zaključi s skupno čistilno akcijo konec aprila. V letošnjem letu je bilo v okviru čistilnih akcij zbranih manj odpadkov kot v preteklih letih, kar je posledica višje okoljske osveščenosti občank in občanov ter dobrega sistem ločenega zbiranja odpadkov oziroma možnosti odlaganja na skupnem odlagališču v Dobu.

    Društvene čistile akcije so potekale v tednu od 3. do 10. apri-la 2017. Že tradicionalno jih društva organizirajo sama in či-stijo na vnaprej dogovorjenih območjih Občine Mengeš. Največ odpadkov v mestnih naseljih je bilo povezanih z nemarnim od-laganjem manjših smeti na tla, v manj strnjenih naseljih pa tudi z gradbenimi odpadki, večjo belo tehniko in drugimi odpadki. Skupna čistilna akcija pa je bila v soboto, 22. aprila 2017. Zbor je bil ob 9. uri na parkirišču Kulturnega doma Mengeš. V enodnevni čistilni akciji sodelovali občanke in občani, člani društev, organizacij ter posamezniki. Čistilna akcija je potekala na štirih območjih: na Ce-gvenškem bajerju, na cesti od Topol proti Kosezam, na območju Dr-novega in v Športnem parku Mengeš. V skupni čistilni akciji je bilo po dvournem zbiranju nepravilno odloženih odpadkov med 3 do 4 m3, kar je veliko manj kot v preteklih letih. Na občini ugotavljamo, da se količina v čistilnih akcijah zbranih odpadkov vsako leto zmanj-šuje. K temu prav gotovo pripomore vedno večja okoljska osveščenost občank in občanov ter vzoren sistem ločenega zbiranja odpadkov na otokih, sedaj tudi manjših gospodinjskih aparatov in odpadkih bate-rij. Kljub temu pa ostaja grenak priokus, ki ga je v svojem uvodniku izpostavil tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič: »Težko je najti bese-de za tiste, ki nekontrolirano oziroma skrajno neodgovorno odlagajo razne stvari na mesta, ki za to niso primerna. Ali je res tako težko zapeljati te odpadke na skupno odlagališče v Dob pri Domžalah?« Hvala vsem, ki ste sodelovali v društvenih ali skupni čistilni akciji ter seveda vsem, ki v skrbi za okolje odlagate odpadke v domače zabojni-ke, na ekoloških otokih ali na skupnem odlagališču v Dobu.

    Besedilo in foto: Občinska uprava

    Skupina, ki je v okviru skupne čistilne akcije Občine Mengeš čistila na Drnovem

    Mengšan – maj 20174

    Moje mesto na deželiKot osnovnošolec nisem bil posebno navdušen nad slovenščino, vendar sem kljub temu rad pisal spise. Spomnim se, kako jih je učiteljica večkrat prebrala pred celim razredom. Ob tem mi je bilo običajno nerodno, saj sem pisal zelo osebno in dožive-to: o svoji družini, okolici, prijateljih, kot sem pač takrat čutil. K tokratnemu »spisu« oz. pisanju me je spodbudil prihajajoči občinski praznik. Razmišljam o Mengšu, mestu na deželi, kjer živim že skoraj trideset let. Na kratko ga želim opisati s svojimi občutki, kako sem ga doživel takrat in kako ga doživljam danes.

    Takrat je bilo pri izbiri kraja in odločitvi, kje bomo z družino živeli, zelo po-membno to, da je novo okolje imelo vrtec, šolo, banko, trgovino, zdravstveni dom itd. na dosegu roke. Tega v prejšnjem kraju nismo imeli oz. je bilo precej daleč. Če se prav spominjam, sva takrat z ženo izbirala med tremi kraji, ven-dar ko sva prišla v Mengeš, naju je ta takoj prevzel. Zato odločitev ni bila težka. Prvi stik pri začetku gradnje hiše sva doživela s sosedoma Ivanom in Minko Malež. Oba sta bila nadvse prijazna in če sva karkoli potrebovala pri gradnji, sta nama z veseljem priskočila na pomoč. To je bil izjemno pomemben za-četek stika s krajem, v katerega sva prišla kot »prišleka«. Čas je tekel zelo hitro, kar je ob prijetnih trenutkih običajno. In trenutki v Mengšu so bili nadvse prijetni. Po drugi strani pa je običajno tudi to, da dlje časa, ko nekje živiš, bolj opaziš tudi pomanjkljivosti oziroma možnosti za napredek in razvoj. Slednje je bil tudi razlog, da sem preko šolskega sklada, društev in nenazadnje Liste za občino Mengeš in njen razvoj začel vključevati v družbeno življenje kraja. Ko pomislim, kaj je tisto, kar v Mengšu najbolj pogrešam, je zanimivo to, da Mengeš nima tistega pravega mestnega jedra, ki so me vedno zelo pritegnila. Nekako se mi zdi, da klasična mestna jedra zvišujejo kvaliteto življenja. Zato me veseli dejstvo, da se sedaj dela urbanistična zasnova, ki predvideva tudi manjše mestno jedro v Mengšu, s prostorom za druženje, tržnico in prireditve. Tako kot marsikdo izmed vas, ki vam je šport blizu, bi si tudi sam želel več notranjih površin za šport in rekreacijo. O športni dvorani je bilo v zadnjih dvajsetih letih prelitega ogromno črnila, a vendarle rezultatov zaradi različnih razlogov ni bilo. Sedaj pa se težko pričakovana športna dvorana bliža realiza-ciji. Prepričan sem, da jo bodo najbolj veseli predvsem osnovnošolci, športni pedagogi ter seveda ostali športni navdušenci, ki nas v Mengšu in občini ni-kakor ni malo. Tretja pomanjkljivost pa je prometna varnost, saj je tranzicijskega prometa skozi Mengeš enostavno preveč. K zmanjšanju prometa je veliko pripomo-gla obvoznica, ki pa mora biti nujno dokončana, da bo popolnoma služila svojemu namenu. Kot kaže, se bo to kmalu tudi zgodilo. V skoraj tridesetih letih, odkar živim v Mengšu, je bilo veliko narejenega za boljšo kvaliteto življenja v njem. A kljub temu je še veliko stvari, ki jih je potrebno postoriti v prihodnje. Življenje ni statično, je dinamično. Zato je vedno potrebno stremeti k napredku in izboljšavam. Le s skupnimi močmi in trudom bomo kvaliteto življenja v občini, v kateri bivamo, dvigovali in ohranjali nad povprečjem ostalih občin. To bomo lahko dosegali po različnih poteh, a cilj mora biti skupen, da bo naše življenje v kraju kvalitetno in polno. Čisto tako mimogrede, občina Mengeš je ena izmed najbolj zaželenih občin za bivanje v Sloveniji. Zato menim, da smo krajani Mengša, skupaj s krajani Topol, Loke in Dobena, na pravi poti.Želim vam lepo in polno praznovanje občinskega praznika!

    Bogo Ropotar, podžupan

  • Ureditev krožišč na obvoznici MengešObčina Mengeš je v aprilu začela z urejanjem dveh krožišč, in sicer krožišča na Grobeljski cesti in krožišča na Slovenski cesti pri trgovini Tuš. Skupna površina obeh krožišč, na katerih se bo izvedla zasaditev, je več kot 3000 m2. Predvideno je, da bodo dela na obeh krožiščih zaključena do sredine meseca maja.

    Občina Mengeš že vsa leta od nastanka krožišč, ne glede na la-stništvo, vzdržuje zelene površine v vseh štirih krožiščih, obča-sno pa tudi površine ob posameznem krožišču. Urejenost po-vršin ob vstopih v mesto je pomembna zaradi preglednosti, vse-kakor pa tudi zaradi splošnega vtisa urejenosti kraja in občine. Krožišča so prva večja površina, ki jo vozniki zaznajo pred vho-dom v Mengeš, tako iz smeri Kamnika, Jarš, Domžal in Trzina.

    Krožišča so del splošnega vtisa urejenosti kraja in občine

    OBČINA

    Krožišče na Kolodvorski cesti je že urejeno, zasajeno z drevesi. Ze-lene površine obstajajo tako še na krožišču na Kamniški cesti, ki se bo urejalo naknadno. Občina Mengeš je s strani upravljavca obvo-znice Mengeš - direkcije za ceste tudi pridobila soglasje in pogoje za ureditev krožišč.

    Besedilo in foto: Občinska uprava

    Mengšan – maj 2017 5

    Koledar dogodkov in prireditev v občini Mengeš - maj in junij 2017KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR

    sobota, 13. maj ob 19. uri Movie Night - Princess MononokeDruštvo Aia - mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš

    DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ

    nedelja, 14. maj ob 7. uri KAMNIŠKI VRH ČEZ HUDE KONCE KAMNIŠKI VRHPD Janez Trdina Mengeš

    sreda, 17. maj ob 19. uriPomladna odprta vaja mešanega pevskega zbora SVOBODA Mengeš v okviru Tedna ljubiteljske kulture 2017

    ploščad pred Kulturnim domom Mengeš, Slovenska cesta 32, 1234 Mengeš

    Mešani pevski zbor SVOBODA Mengeš

    sobota, 20. maj ob 15. uri Plesno tekmovanje PLEŠ'ŠD Partizan Mnegeš, Slovenska cesta 39, 1234 Mengeš

    DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ

    sobota, 20. maj ob 15. uri Rock koncert II (Mengeška godba)"Pruh" - Letno gledališče Mengeš (Dom tabornikov), Muljava 12, 1234 Mengeš

    MENGEŠKA GODBA

    nedelja, 21. maj ob 9. uri Pravljična dežela Pr` Fartku Lokal na Gobavici, Pr`Fartku, Ogrinovo 4, 1234 Mengeš Tomaž Fartek / Koktajl

    petek, 26. maj ob 19. uriOTVORITEV STREET WORK PARKA MENGEŠ IN NOVE BRVI ČEZ PŠATO PRI OŠ MENGEŠ

    STREET WORK PARK MENGEŠ PRI OŠ MENGEŠ, ŠOLSKA ULICA 11, 1234 Mengeš

    OBČINA MENGEŠ

    sobota, 27. maj ob 9. uriGasilsko člansko tekmovanje za Pokal Loke in GZ Mengeš

    Športni park Loka pri Mengšu, Na gmajni, 1234 MengešPROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO LOKA PRI MENGŠU

    sobota, 27. maj ob 10. uri 9.Vzpon na Mengeško kočo Mengeška koča, Ogrinovo 1, 1234 MengešKolesarsko društvo Mengeš

    nedelja, 28. maj ob 8. uriTRDINOV POHOD – HUDIČEV BORŠT – JAVORJEV VRH

    JAVORJEV VRHPD Janez Trdina Mengeš

    ponedeljek, 29. maj ob 19. uriOSREDNJA SLOVESNOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE MENGEŠ IN PODELITEV OBČINSKIH PRIZNANJ

    KULTURNI DOM MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 32, 1234 Mengeš

    OBČINA MENGEŠ

    sobota, 3. junij ob 8. uriKRIŽNIKOV PRAVLJIČNI FESTIVAL – PALČEK POHAJALČEK

    MotnikPD Janez Trdina Mengeš

    sobota, 3. junij ob 9. uri GOLAŽIJADALETNO GLEDALIŠČE MENGEŠ, MULJAVA, 1234 Mengeš

    Društvo tabornikov RUP Mengeš

    petek, 16. junij ob 7. uri - nedelja,18. junij ob 16. uri

    SEVERNI VELEBIT Severni velebitPD Janez Trdina Mengeš

  • Rekonstrukcija in komunalno opremljanje ulic v Občini MengešKomunalno opremljanje na Ropretovi cestiNa 430 m dolgem odseku Ropretove ulice bo v času pole-tnih počitnic zamenjan vodovod z vsemi hišnimi priključki in zgrajena nova kanalizacija, javna razsvetljava, plin in optika. Prva pripravljalna dela se bodo pričela predvidoma v maju, z deli pa se bo začelo v juniju. Preplastitev Grobeljske cesteV smeri Domžale, od gasilskega doma do križišča z Detelovo ulico, bo prav tako v času poletnih počitnic v celoti zamenjan spodnji in zgornji ustroj ceste, izvedena rekonstrukcija pločni-ka in ureditev odvodnjavanja. Na desni strani bo ponovno zgra-jen tudi 30 m dolg odsek pločnika od Vodnikove do Domžal. Obnova vodovoda na Dalmatinovi ulici Na Dalmatinovi ulici bo skupaj s hišnimi priključki zamenjan 37 let star vodovod. Razlog za zamenjavo vodovoda je tako material cevi kot slaba pretočnost, ker se vodovod sedaj zaključi v slepem vodu. Po obnovi bo vodovod potekal po celotni Dalmatinovi ulici v obliki zanke in tako zagotavljal bistveno boljšo pretočnost vode. Hkrati bo trasa vodovoda umaknjena iz zasebnega zemljišča. Asfaltiranje dela Japljeve ceste in Sadnikarjeve ulice Po prvomajskih praznikih se bo začelo z asfaltiranjem in ure-janjem odvajanja meteorne vode na 40 m dolgem odseku Ja-pljeve ulice, med hišami Kamniška cesta 5 do Japljeva uli-ca 12b, ter 52 m dolgem odseku ceste na Sadnikarjevi ulici. O poteku del in obvozih vas bomo redno obveščali tudi na spletni strani Občine.

    Besedilo in foto: Občinska uprava

    Na Grobeljski cesti bo od gasilskega doma do križišča z Detelovo ulico v celoti zamenjan spodnji in zgornji ustroj ceste, izvedena rekonstrukcija pločnika in ureditev odvodnjavanja

    Asfaltiranje in urejanje odvajanja meteorne vode na 40 m odseku Japljeve ulice

    Na Sadnikarjevi ulici bodo začelo z asfaltiranjem in urejanjem odvajanja meteorne vode

    Zbiralniki za e-odpadke in baterije tudi v Občini MengešV aprilu 2017 so bili v okviru projekta Gospodarjenje z e-odpadki postavljeni tudi zbiralniki za ločeno zbiranje manjših električnih naprav in odpadnih baterij iz gospodinjstva. Prvi so bili postavljeni na ekoloških otokih Kolodvorska-Krekova, Slovenski ulici - za občino in na Ropretovi ulici.

    Gospodinjski aparati in odpadne baterije so se v Občini Mengeš sedaj zbirali v zbirnem centru Dob, dvakrat letno pa tudi prek zbi-ralnih akcij za nevarne odpadke. Sedaj se je v okviru projekta Go-spodarjenje z e-odpadki, ki ga v okviru finančnega programa LIFE vodi podjetje Zeos, d.o.o., ponudila možnost, da se infrastrukturo za ločeno zbiranje malih gospodinjskih aparatov in odpadnih baterij približa gospodinjstvom.Ločevanje manjših električnih naprav in odpadnih baterij je po-membno, ker omenjeni odpadki vsebujejo težke kovine in so lahko ob neprimernem ravnanju zelo škodljivi za okolje. Hkrati pa so ome-njeni odpadki primerni za recikliranje, za ponovno uporabo, torej jih lahko s pravilnim odlaganjem spremenimo v surovine.Župan Občine Mengeš, Franc Jerič, je postavitev zabojnikov v Ob-čini Mengeš pospremil z besedami: »Ločevanje odpadkov, posebej manjših električnih naprav in odpadnih baterij, ki vsebujejo težke kovine, je pomembno za ohranjanje naravnih virov. Z odgovornim ločevanjem in odlaganjem e-odpadkov in baterij v zbiralnike bomo ohranjali okolje tudi za naše zanamce.« Izvajalec javne komunalne službe, Javno komunalno podjetje Pro-dnik, je prve zabojnike že praznil in povprečno zbral 150 kilogra-mov na posameznem ulični zabojnik. Ugotavljajo, da so občanke in občani zabojnike dobro sprejeli, saj je bilo v zabojniku le dva odstotka napačno odločenih odpadkov.

    Besedilo in foto: Občinska uprava

    Mengšan – maj 20176

    V ulični zbiralnik lahko oddamo naslednje e-odpadke v velikosti do 40x25x25 cm:• Male gospodinjske aparate (električni mešalniki, likalniki, tehtnice, ure,

    grelniki vode, ožemalniki, opekači kruha, salamoreznice …)• Računalniško opremo in zabavno elektroniko (mobilni telefoni, telefoni,

    računalniki, tiskalniki, zvočniki, tipkovnice, radijske sprejemnike, kase-tofone, gramofone, računalniške miške, kalkulatorje, polnilci, fotoapara-ti, slušalke, DVD predvajalnike, kamere …)

    • Ostalo malo opremo in orodje (sušilnike in kodralnike las, električna orodja, sesalniki, ventilatorji, brivnike, svetilke …)

    • Igrače (Vse igrače, ki za svoje delovanje potrebujejo električni tok iz omrežja, baterije ali akumulatorje.)

    • Prenosne baterije in akumulatorji (baterije AA, AAA, AAAA, DC, 9V …)

    OBČINA

  • Mengšan – maj 2017 7

    v Mengšu, na Slovenski cesti 85, v Tuš centru

    dne 18.05.2017in 19.05.2017

    10 %na vse*

    * Popust velja samo v navedeni poslovalnici in se obračuna dne 18.05.2017 in dne 19.05.2017 na blagajni.

    Popusta ni možno kombinirati z drugimi popusti. Omenjen popust ne velja za darilne bone.PONOVNA

    OTVORITEVOdpiralni čas: od ponedeljka do sobote od 08.00-20.00v Mengšu, na Slovenski cesti 85, v Tuš centru

    POPOLNOMA NOV VIDEZ

    POSLOVALNICE

    Najbližjo poslovalnico najdete na strani www.kik.si Za novičke se enostavno prijavite in vedno boste na tekočem!

    Ponudba velja samo za izdelke iz zaloge. Nakup samo v količinah, običajnih za gospodinjstva. Pridržujemo si pravico do napak. Barvna odstopanja so pogojena s tiskom.

    KiK Textilien und Non-Food d.o.o • Ruska ulica 6 • 2000 Mariborwww.kik.si

    Najdete nas tudi na: www.facebook.com/kik.slovenija

  • Mengšan – maj 20178

    Kje ste doma?Prihajam iz Velike Kladuše, iz Bosne. Tam sem rojen. Vso mladost sem preživel v Veliki Kla-duši. V naši družini smo bili trije bratje in ena sestra. In vsi bratje danes delajo v Sloveniji, eden v Kamniku, drugi v Ljubljani in tretji No-vem mestu. Sestra pa je ostala doma. Imam redne stike z vsemi. Za prvega maja smo šli vsi domov in praznovali prvomajske praznike v družinskem krogu ter pekli jagnje.

    O Veliki Kladuši govorite kot o svojem pravem domu. Jo pogrešate?Dom pogrešam. Čakam upokojitev in ko bo prišel čas, bom verjetno šel živet domov. Moj dom je še vedno Velika Kladuša. Pravijo, da je povsod lepo, a najlepše tam, kjer si rojen. In s tem se strinjam.

    Kolikokrat na leto greste domov?Domov grem vsaj enkrat na mesec, včasih pa celo vsak teden. Do Velike Kladuše je samo 200 km, tako da je vožnja kratka. Danes lahko dlje časa čakaš na meji kot porabiš za samo vožnjo. Doma imam kmetijo, prijatelje, sosede.

    In kdaj ste prišli v Slovenijo in zakaj?Danes živim na Duplici pri Kamniku. V Slove-nijo sem prišel pred 38 leti in prav toliko imam delovne dobe. Pri nas je bilo malo denarja in še manj dela. V Sloveniji se je in se še vedno zasluži več kot v Bo

    Družino ste si ustvarili v Sloveniji.Na življenje v Sloveniji sem se navadil. Sem poročen z ženo Zlato. Imava enega sina in tudi že dva vnuka.

    Danes je pomembna redna zaposlitev in do-bro delo. Kakšno delo ste opravljali do sedaj?Prej sem bil traktorist, danes pa sem fizični delavec. Delam na področju nizkih gradenj v podjetju Kosec Miha s.p. Pri njem sem že sko-raj enajst let.

    In ste zadovoljni pri Koscu?Sem zadovoljen. Plača je v redu, a kar je naj-bolj važno, redna. V podjetju nas dela osem zaposlenih. In vsi smo v rednem delovnem razmerju.

    V kraju ste znani kot nekdo, ki čisti mengeške ulice.Mengeš čistim že šest let. Pred tem je Občina imela svoje delavce, a ko je čiščenje dobilo naše podjetje, sem to zadolžitev prevzel jaz. V glavnem čistim sam. Le spomladi, ko pometa-mo ceste in pločnike, mi pridejo pomagat še trije sodelavci.

    INTERVJU: Ibro Mujanović

    Pridne rokein čist MengešSte se kdaj vprašali, kdo v Mengšu vsak dan čisti ulice, da so tako lepe in negovane? To je že dolga leta Ibro Mujanović, ki je redno zaposlen podjetju Kosec Miha s.p. iz Mengša. Mnogi Mengšani ga poznajo in redno srečujejo na ulici, malokdo pa pozna njegovo življenjsko zgodbo.

    V prostem času kmetujem in pomagam sinu v Bosni, ki je prevzel domačo kmetijo.

  • OBVESTILA - OGLASI

    Mengšan – maj 2017 9

    Mengeš ni majhen kraj. Koliko časa nameni-te čiščenju ulic?Delam od sedme ure zjutraj in vse do pete popoldne. Moje delo na tem področju traja tri dni v tednu, ponedeljek, sreda in petek. Osta-le dni pa delam na različnih gradbiščih.

    Počistiti cel Mengeš zagotovo zahteva malce načrtovanja in organizacije. Kdo vam planira delo?Vse delo si splaniram sam. Zjutraj, ko pridem ob sedmi uri, točno vem, kaj moram narediti. V enem dnevu obhodim vse ulice v Mengšu. Zjutraj počistim najprej okoli občinske stavbe, nato okoli šole in Tuša ter nadaljujem proti Pavcu. Sproti pobiram smeti, pometem, če je potrebno, še posebej na avtobusnih postajah, ki jih je v Mengšu vseh skupaj šest. Spraznim vse koše in pometem, da je vsak dan čisto.

    Najbolj nenavadne smeti?Danes sem našel avtomobilski izpuh. Nekoč sem našel dokumente nekega policista, ki

    sem jih nesel na Občino, veliko je odpadne plastike, lesa, železa, iz kombija je enkrat na cesto padlo rezervno kolo. Pospraviti pa je po-trebno vse.

    Kam vas danes še vodi pot po vašem delov-nem načrtu?Danes grem na Mengeško kočo in na Dobeno.

    Naredil bom še 25 km z avtomobilom. Spra-zniti moram vse koše za smeti, koše za pasje iztrebke, počistiti počivališča. Takšno čiščenje okoliških krajev je enkrat na teden.

    Vsak dan čistite skoraj po istih poteh in po-znate vsak kotiček mengeških ulic. Koliko smeti naberete dnevno?Na dan zberem zelo različno količino smeti. Včeraj je bilo pri Zdravstvenem domu Mengeš okoli sto kilogramov smeti. Ko so prazniki in čez vikend, se nabere kar veliko smeti.

    Kje so najbolj izpostavljena mesta v kraju?Mengeš je kar čisto mesto. Najhujše je odla-gališče pri ZD, kjer ljudje ob otoku za ločeno zbiranje odpadkov pustijo vse, kar imajo od-več.

    Čiščenje ulic je prav posebno opravilo. Kje vidite največjo prednost vašega dela?Vseskozi sem navajen delati zunaj in mi je zato takšno delo všeč. Zagotovo pa bi se težko navadil delati v zaprtem prostoru, na primer v tovarni.

    Ali so Mengšani prijazni do vas?So zelo v redu. Vedno me pozdravijo in po-hvalijo, da sem zelo priden. Nekatere starejše ženske me s strahom sprašujejo, kdaj bom šel v penzijo, ker se bojijo, kdo bo potem čistil Mengeš.

    Besedilo in foto: Edvard Vrtačnik

    Miha Kosec: »Ibro naredi, kar mu naro-čimo. Sam vidi delo in naredi vse, kar je potrebno. Je vesten in zelo priden. Ko bo šel čez dve leti v penzijo, ga bomo pogrešali.«

    Ko so prazniki in čez vikend, se nabere kar veliko smeti

    Mujanović čisti Mengeš že šest let

    V enem dnevu obhodi vse ulice v Mengšu

  • Dogodek je potekal v organizaciji AMD Mengeš in ga do sedaj še nikoli niso od-povedali. Vsako leto je udeležba vse večja. Žal pa je letošnji blagoslov pospremilo bolj kislo vreme; večinoma so po blagoslov prišli lokalni motoristi.Renato Osolnik je član AMD Mengeš že od leta 1988, predsednik društva pa že za-dnjih dvajset let. Na vprašanja, ali blagoslov pomaga, je povedal: »Seveda pomaga, tako ali drugače vedno pomaga. Pomemben je dober namen. Tudi takšen, kot je na primer v Mirni Peči, kjer je največje zborovanje v Sloveniji.«Po blagoslovu so se vsi motoristi zbrali na dvorišču AMD Mengeš in nadaljevali druže-nje ob slastnih čevapčičih in pijači, pogovor pa je stekel tudi o prihajajočih skupnih mo-torističnih podvigih.

    Besedilo in foto: E. V.

    Mengšan – maj 201710

    REPORTAŽA: Motoristi

    Tradicionalni blagoslovMotoristi so ena najbolj rizičnih in izpostavljenih udeležencev v prome-tu. Zato je na začetku motoristične sezone za marsikaterega pomemb-no tudi, da se udeleži enega od številnih blagoslovov. Letošnjega, že petnajstega po vrsti, se je 26. aprila pred mengeško cerkvijo udeležilo okoli dvajset motoristov, blagoslov pa je podelil župnik Janez Avsenik.

    Vse prireditve, ki potekajo v okviru AMD Mengeš, potekajo z namenom širjenja tehnične kulture članov in sokrajanov, ne prirejajo pa večjih do-godkov in motozborov. Interes jim je lokalna pokritost in da na različne tovr-stne dogodke pridejo lokalni motoristi. Ocenjujejo, da je Mengšu okoli 150 motoristov, čeprav ni uradne evidence.

    Vsa vozila štejejo

  • Mengšan – maj 2017 11

    Po blagoslovu motorjev se je Renato Osolnik zahvalil vsem prisotnim in jih povabil na dvorišče AMD Mengeš

    Skoraj triletni Ludvik je bil najmlajši udeleženec blagoslova

    Po blagoslovu so zarohneli motorjiNajmanjši in največji motor

    Nekateri motorji so bili prava paša za očiNa dvorišču društva je bila pogostitevin klepet o motorističnih temah

  • Mengšan – maj 201712

    70 let poguma, plemenitega poslanstva in pomočiV Mengšu je danes, 19. aprila 2017, ob prisotnosti Andreje Katič, ministrice za obrambo Republike Slovenije, potekala slavno-stna akademija ob 70. obletnici Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva (PIGD) Lek. Gasilska enota je bila ustanovljena leta 1947, pod takratnim imenom Jugolek. Iz skromnih začetkov se je društvo v svoji bogati zgodovini razvilo in postalo pomem-ben član tako podjetja Lek kot lokalnega okolja, v katerem deluje.

    Danes več kot 180 prostovoljnih članov na treh Lekovih lokacijah v Mengšu, Ljubljani in na Prevaljah in več kot 30 prostovoljnih članov na lokaciji Lendava predstavljajo enega ključnih členov zagotavljanja varnega delovnega okolja družbe Lek.Vojmir Urlep, predsednik uprave Leka, je ob častitljivi obletnici PIGD Lek poudaril: »Lek je lastno gasilsko enoto ustanovil le leto dni po svoji ustanovitvi. To je dokaz, kako velik pomen in pozornost je Lek od svojih samih začetkov izkazoval zagotavljanju varnosti ter skrbi za ljudi in oko-lje. Stalna prisotnost gasilcev na naših lokacijah je izjemnega pomena za zagotavljanje najvišjih standardov varnosti našega delovanja. Zato sem izjemno ponosen na delo, ki ga naši gasilci opravljajo. Letošnji ju-bilej dokazuje, da bodo še dolgo ostali pomembni člani naše družine.«PIGD Lek se je v svojih 70-ih letih delovanja razvil v pomembnega člana lokalnega okolja. Redno sodelujejo z lokalnimi gasilskimi enotami iz okolice. Andreja Katič, ministrica za obrambo Republike Slovenije, je ob tem poudarila: »70 let je dolga doba, še posebej v luči tega, da so se v tem obdobju v naši domovini zgodile korenite družbene spremembe. Družba Lek in gasilsko društvo Lek sta ostala, se razvijata in vseskozi delujeta v korist skupnosti. To je vsekakor velik uspeh, za katerega vodstvu družbe in gasilskega društva iskreno čestitam! Nedvomno je Lek glede podpore razvoju in delovanju prostovoljnega gasilskega indu-strijskega društva velik zgled drugim podjetjem na ravni celotne države. Prek sodelovanja z gasilskimi enotami v lokalni skupnosti je društvo

    MENGEŠKI UTRIP

    zelo pomemben člen pri učinkovitem varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v celotni regiji.«Prostovoljstvo je temelj, na katerem je bilo društvo zgrajeno od prvega dne in na katerem deluje še danes. Lekovi gasilci ob svojih delovnih obveznostih svoj prosti čas namenjajo vajam in izobraževanjem ter po-leg tega sodelujejo v domačih gasilskih društvih. Na Lekovih lokacijah izvajajo pomembno vlogo. Poleg interventnih ukrepov ob nesrečah ali požarih sodelujejo pri preventivnih dejavnostih. Izjemno dobro poznajo Lekove objekte, materiale, ki se uporabljajo pri delu, in posebnosti de-lovnih procesov. Zato je lahko njihovo delovanje ob nesrečah hitrejše in učinkovitejše. Prostovoljni gasilci so na svojih delovnih mestih zadol-ženi tudi za vzdrževanje požarne varnosti. S tem zvišujejo varnostno kulturo na Lekovih lokacijah in med Lekovimi sodelavci. Pripadnost, ki se je ob tem razvila, je sestavni del Lekove kulture. Aleksander Draksler, predsednik PIGD Lek, je ob častitljivi obletnici povedal: »70 let je dolga doba za delovanje naše industrijske gasilske enote. Lahko rečem, da smo na prelomnici, naša enota se v zadnjih le-tih razvija zelo pospešeno. Veseli smo, da nas je Lek podpiral vso našo zgodovino in izkazoval razumevanje naši vlogi pri zagotavljanju varnosti podjetja. V izjemno spodbudo in motivacijo pa nam je tudi podpora našega lastnika Novartisa.«

    Besedilo in foto: Katarina Klemenc

    Zahvale Gasilske zveze Mengeš

    Od leve: Franc Jerič, Toni Dragar, Darko But, Egidij Capuder, Andreja Katič, Franci Petek, Marcel Kalan, Aleksander Draksler in Vojmir Urlep

    Zahvale PIGD Lek sosednjim gasilskim društvom in organizacijam

  • Mengšan – maj 2017 13

    Pasji iztrebki, nezaželeni odpadki na otroških igriščih, rekreativnih in sprehajalnih površinahV skupni čistilni akciji ter v poročilih društvenih čistilnih akcij so bili med nepravilno odloženimi odpadki večkrat iz-postavljeni tudi pasji iztrebki. Posamezniki in društva opo-zarjajo, da je veliko pasjih iztrebkov neposredno na rekrea-tivnih in sprehajalnih poteh, več pa tudi v neposredni bližini otroških igrišč in športnih parkov.

    Tudi v občini Mengeš število psov v gospodinjstvih iz leta v leto nara-šča. Skladno s tem občina vsako leto zagotovi dodatna koše za pasje iztrebke, nameščeni so na najbolj obiskanih lokacijah in sprehajalnih poteh, tako ob vstopu v Športni park Mengeš, Športni park Topole in Športni park Loka, na vstopnih točkah na Mengeško kočo, na Rašico, v drevored Lipce, na razbremenilniku in drugje. V letu 2017 se bo s koši za pasje iztrebke opremilo še območje Dobena. Odpadki v koših za pasje iztrebke se praznijo enkrat tedensko. Hkrati se v koše namestijo tudi vrečke za pobiranje. Na Občini Mengeš se zavedajo, da vrečk včasih hitro zmanjka, vse je odvisno od števila štirinožnih prijateljev in njihovih potreb ter vestnih lastnikov, ki imajo svoje vrečke s seboj. Hvala vsem, ki pobirate pasje iztrebke in jih odlagate v koše ter s tem zagotavljate urejeno in čisto okolje, primerno za otroške igre in rekreacijo. Vsem drugim pa povabilo, da se nam pridružite, saj so pasji iztrebki v neposredni bližini otrok ali na športnih rekvizitih prav gotovo nezaželeni in nepravilno odložen odpadek.

    Besedilo in foto: Tina Drolc

    Uspešno izveden 31. Trim pohod Rašica Prvo soboto po Veliki noči, 22. aprila 2017, je po naših planinskih poteh potekal tradicionalni, 31. Trim pohod Ra-šica, s startom izpred prostorov Planinskega društva Janez Trdina Mengeš.

    Prebudili smo se v jasno aprilsko jutro in čeprav je bilo hladno, so se že pred sedmo uro na startu pričeli prijavljati prvi pohodniki, ki se jih je do devete ure zbralo do sedaj rekordnih 141.Na treh kontrolnih točkah, ki so bile pri gostilni Ručigaj na Spodnjem Dobenu, pri razglednem stolpu na Rašici in na grebenski poti med Rašico in Mengeško kočo, smo kartončke vestno žigosali, na cilju je vsak udeleženec pohoda dobil potrdilo o opravljenem pohodu, ki se dopolnjuje vsako leto, tako so udeleženci, ki so pohod opravili tretjič dobili bronasto značko, za šest opravljenih pohodov smo podelili sre-brno, za deset opravljenih pohodov pa zlato značko. Vsak udeleženec pohoda je na cilju dobil čaj in malico, ki jo je pri-pravil oskrbnik Mengeške koče, Jure Repanšek, ki je ravno to soboto praznoval 20 letnico delovanja na koči, v ta namen mu je predsednik PD Janez Trdina Mengeš, Miro Šušteršič izročil darilo in mu zaželel vsaj še 20 let uspešnega delovanja.

    Besedilo: Gregor Jeras, PD Janez Trdina Mengeš

    Foto: Jože Hribernik, PD Janez Trdina Mengeš

    Člani UO PD Janez Trdina Mengeš

    Zaključek pohoda na Mengeški koči

    Čaj za pohodnike na cilju Odpadki v koših za pasje iztrebke se praznijo enkrat tedensko

  • LOKA

    Šesti pohod Športnega društva Loka Na prvoaprilski dan, v sončnem vremenu, smo se Ločani ude-ležili prav prijetnega pohoda, ki ga prirejamo že šesto leto zapo-red. Traso, dolgo šestnajst kilometrov, je prehodilo okoli petde-set udeležencev, starih od šest do enainosemdeset let. Posebna pohvala gre »Končkovmu« Mirotu in Galjotovem Janezu, ki sta kot najstarejša pohodnika »šla kot gamsa« proti Rašici, prav tako kot najstarejša pohodnica, 73-letna Jožica z Dolenjske.

    Pot nas je vodila iz zbirnega mesta v Športnem parku v Loki, mimo Jabelskega gradu na spodnje Dobeno. Po krajšem postanku pri Ruči-gaju smo krenili proti Rašici in nato po Grebenski poti do Mengeške koče. Zaključni del je bil najlažji, saj smo se spustili z Gobavice do brunarice, kjer nas je že čakala malica in okrepčilna pijača.

    Besedilo in foto: Matjaž Anžlovar, za ŠD Loka

    Na startu ...

    Mengšan – maj 201714

    V SOBOTO, 3. JUNIJA 2017,VABLJENI

    V LOKO PRI MENGŠUV CERKEV SV. PRIMOŽA IN FELICIJANA

    NA

    PRIMOŽEV VEČER.PROGRAM:

    OB 18.30 PRITRKAVANJE OB PRAZNOVANJU LOŠKIH ZAVETNIKOV SV. PRIMOŽA

    IN FELICIJANA

    OB 19.00 SV. MAŠA

    OB 20.00 KONCERT S PEVSKO SKUPINO RŽ

    GOST VEČERA: STOPAR TRIO

    TO BO VEČER ZA DUŠO IN SRCE!

    KONCERT BO POVEZOVALA MARUŠA LOBODA.

    PRISRČNO VABIKD ANTONA LOBODE!

    Srečanje »loških zdomcev« in vseh Ločanov

    Na pobudo nekaterih Ločanov, ki pa ne živijo več v Loki in se radi vračajo v rodno vas, smo organizirali

    srečanje vseh Ločanov, ki bo v nedeljo, 28. maja 2017, in se bo odvijalo po maši, ki bo v loški cerkvi

    Svetega Primoža in Felicijana ob 10. uri. Srečanje bo potekalo ob cerkvici, v primeru slabega vremena pa v

    loškem gasilskem domu.

    Naprošamo vse Ločane, da obvestite svoje svojce in prijatelje, ki ne živijo več v Loki, da se bomo

    srečanja udeležili v čim večjem številu.

    Organizacijski odbor za srečanje Ločanov

  • Mengšan – maj 2017 15

    DOBENO

    Za čisto Dobeno TD Dobeno je med svoje aktivnosti v planu za leto 2017 med drugim uvrstilo tudi delovno akcijo Skupaj očistimo Dobeno. Akcijo smo izvedli v soboto, 22. aprila 2017, bila je vključena v skupno, občinsko čistilno akcijo. Člane TD in ostale prebivalce Dobena smo zaradi slabega odziva v preteklosti o akciji obvestili elektronsko že tri tedne prej, nekaj dni pred napovedano akcijo pa smo jih na to še enkrat spomnili.

    Pred Anžinovo kapelico, kjer je bilo zborno mesto, se je ob 9. uri zbralo kar lepo število domačinov, nekaj pa se jih je pridružilo, kar na kraju akcije. Z Francetom Vehovcem, predsednikom VO, ki je prišel tja »močno oborožen« s svojim traktorjem in orodjem, smo določili po-dročja čiščenja in organizirali delovne skupine, tako da je bilo pokrito celotno dobensko območje in gozdne poti proti planinskemu domu na Rašici in proti gradu Jable. Aktivisti smo si razdelili rokavice in vreče za smeti ter krenili v »na-pad«. Najmočnejša skupina, s traktorsko podporo, se je odpravila na Sp. Dobeno, kjer je cesto očistila skal in kamenja, ki se neprestano kruši s pobočja (posledica izruvanih dreves v času žleda). Skale in kamenje, ki se občasno in nepredvideno krušijo ter padajo na cesto za Sp. Dobeno, nekaj tega pa se vali še naprej in pada na spo-dnjo cesto med studencem in Čičkovo kapelico, ogrožajo uporabnike obeh cest že od žleda dalje. Ker se lastništvo zemljišča na tem delu še vedno rešuje (občina in lastnik) in je zato onemogočeno tekoče vzdrževanje in čiščenje, bo nevarnost očitno še dalj časa prisotna.

    Žegnanje velikonočnih dobrot na DobenuNa velikonočno soboto, 15. aprila popoldan, je pri Anžinovi kapelici na Dobenu potekal tradicionalni blagoslov velikonočnih dobrot, ki so jihntja prinesli »žegnat« domačini, pa tudi nekaj Ločanov in Mengšanov se je udeležilo obreda.

    Dopoldansko slabo vreme se je popoldan popravilo in obiskovalce je pozdravilo toplo, pomladno sonce. »Žegnanja« pri kapelici Anžinove domačije, ki ga je organiziralo TD Dobeno skupaj z župnijo Mengeš, se je udeležilo skoraj sto ljudi, od tega je bilo tretjino otrok. Obred je opravil mengeški župnik g. Janez Avsenik, ki je na začetku lepo poz-dravil vse prisotne in se jim zahvalil, ker so se v tako velikem številu udeležili obreda. Veliko število navzočih na velikonočnem blagoslovu in lepo vreme je obogatilo praznično soboto na Dobenem. Kaže, da aktivnosti našega TD ne ostajajo neopažene, saj prejemamo veliko pohvalnih besed o našem delu. Lep dokaz temu je darilo, ki nam ga je po »žegnanju« izročila Ivanka Roudi iz Mengša. Podari-la nam je lep, ročno izvezen namizni prt z velikonočnimi motivi in naslednje leto bo prt krasil oltarno mizo pri blagoslovu velikonočnih dobrot …

    Besedilo in foto: Tone Vidrgar

    Akcije se je udeležilo triindvajset odraslih in tudi nekaj otrok je bilo z nami, kar je zelo pohvalno. V imenu TD še enkrat hvala vsem, ki ste si vzeli čas in prišli, saj to ni bilo le čiščenje dobenskih cest in poti, bilo je tudi druženje, prijateljski klepet, utrjevanje dobrososedskih od-nosov in izkazana pripadnost našemu Dobenu. Združili smo prijetno s koristnim. Žal mi je za vse tiste, ki se akcije niste udeležili, nekateri ste imeli za to upravičene razloge, nekateri pa ... No, upam, da se nam pridružite naslednjič, lepo vabljeni k sodelovanju! Naj bo Dobeno naš kraj, lep in čist, kraj vseh, ki tu živimo! Po končani akciji je bila organizirana malica za vse udeležence v Do-benskem hramu, kjer smo še malo pokomentirali naše delo in odnos ljudi do narave. Čistilna akcija je za nami in bila je uspešna! Bili smo soglasni, da se odnos ljudi do narave izboljšuje, kar se je odrazilo tudi v le napol polnih vrečah s smetmi.

    Besedilo in foto: T. Vidrgar

    France Vehovc je prišel s svojim traktorjemZbrani Dobenci pripravljeni za čiščenje

    Veliko število zbranih velikonočnih košar ob kapelici pri Anžinovi domačiji

  • Mengšan – maj 201716

    MENGEŠKI UTRIP

    O srečnem življenjuDruštvo za študije kontemplativnih tradicij dobri dve leti pri-pravlja bralne večere v Knjižnici Mengeš. Namen večerov je seznaniti se z besedili dveh predstavnikov pozne stoiške filo-zofije, rimskega cesarja Marka Avrelija in rimskega politika Lucija Aneja Seneke.

    Oba sta si prizadevala, da bi živela v skladu z etičnimi načeli. Lahko se vprašamo, kaj ju je bolj ohranilo v zgodovinskem spominu: družbe-ni položaj ali razmisleki o etičnem življenju. Za primerjavo lahko na-vedemo še enega stoiškega filozofa, Epikteta, ki se je rodil kot suženj, a spomin nanj je ohranjen preko zapisov njegovih etičnih predavanj.Na aprilskem večeru smo brali prva štiri poglavja Senekovega spisa O srečnem življenju. Seneka pravi, da si vsak človek prizadeva za srečno življenje, vendar opozarja na nevarnost, da zgrešimo cilj, če si prej ne razjasnimo, kaj prinaša srečo. Če se bomo ozirali po tem, kar dela večina, bomo zgrešili svoj cilj. Napotuje nas na vodnika, ki je naš um, in na pomoč izkušenega človeka. Svetuje nam, naj iščemo dobrino, ki se ne blešči, temveč je trdna, enovita in lepša z notranje, očem skrite, strani. Srečno je le tisto življenje, ki je skladno z lastno naravo.Če gojimo poštenje in smo pravični; če ne dovolimo naključjem in zu-nanjim stvarem, da vplivajo na nas; če ne dovolimo, da imajo naslade oblast nad nami in ne hrepenimo po stvareh, ki nam lahko življenje naredijo tako prijetnejše kot težavnejše, smo deležni veselja, ki izvira iz notranjih globin. Vabimo vas, da se nam pridružite na naslednjih dveh branjih, ki bosta 16. maja in 13. junija 2017.

    Besedilo: Nevenka Kovač

    Že tristo udeležencev na letošnjih podjetniškihdelavnicah V letošnjem letu je Razvojni center Srca Slovenije izvedel že štiriindvajset delavnic na podjetniške teme, ki se jih je udeležilo 194 učencev in dijakov, 20 delujočih podjetnikov ter 83 potencialnih podjetnikov.

    Na osnovnih in srednjih šolah po območju Srce Slovenije je bilo izve-denih štirinajst delavnic. Prve osnovne informacije o podjetništvu ter razvoju podjetniške ideje so bile strnjene v delavnici z naslovom »Pod-jetnik – zakaj pa ne!« in »Pogoji za vstop v svet podjetništva«. Odzivi mladih so izjemni, s pozitivnim razmišljanjem razvoja podjetniških idej. Njihovi cilji so usmerjeni v prihodnost razvoja podjetništva, zato je nujno, da tovrstne vsebine pridobijo že v zgodnji fazi.Za potencialna podjetja in delujoča podjetja je bilo v letošnjem letu do sedaj izvedenih deset delavnic. Potekale so v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje Kamnik in Litija ter podjetniškim centrom Kikštarter iz Kamnika ter Mladinskim centrom AIA Mengeš. Podjetniške delav-nice so zajemale vsebine z naslovom »Pogoji za vstop v svet podje-tništva« ter »Zaslužiti denar s hobijem« s primerom dobre prakse, na katerih sta sodelovali lončarka Katarina Spruk iz Kamnika in rokodel-ka Tatjana Ručigaj iz Mengša.Delavnice se izvajajo pod vodstvom svetovalke za podjetništvo Irene Tonin v okviru projekta VEM (Vse na enem mestu) 2016/2017, ki je namenjen potencialnim in obstoječim podjetnikom. V Mengšu se bodo v sodelovanju z Mladinskim centrom AIA Mengeš brezplačne podjetniške delavnice izvajale tudi v bodoče, za več informacij o ter-minih in temah delavnic lahko pišete na [email protected] center Srca Slovenije v Mengšu izvaja tudi brezplačne stori-tve točk VEM, kjer lahko podjetniki na enostaven način odprejo s.p. ali d.o.o. ali naredijo spremembe poslovnih podatkov. Po podatkih Ministrstva za javno upravo je bilo v letu 2016 izvedenih 621 zaklju-čenih postopkov, kar je nad slovenskim povprečjem.

    Besedilo: Irena Tonin

    Utrinek iz podjetniške delavnice v Mengšu. Foto: Mladinski center AIA Mengeš.

    »... vedrina in razcvet duha: a duh se teh stvari ne bo veselil, ker bi bile same dobrine, temveč ker so se rodile iz dobrine, ki je njegova last.« Seneka: O srečnem življenju

    Mamica, največja roža je zate!V petek, 24. marca, dan pred materinskim dnevom, smo v AIA - Mladinskem centru Mengeš ustvarjali zanje, za mami-ce, naše najsrčnejše. Odločili smo se, da jim ne bomo poklo-nili šopka iz trganega cvetja, naj rože raje rastejo zanje kar tam, na travniku in na vrtu.

    Mi smo nabrali stare lesene palice, po omari prebrskali za koščki filca in ustvarili največje rože za spomin in za moč, da nas bodo še naprej lahko povzdignile visoko in nas božale s svojo nežnostjo. Na koncu smo se slikali, Sara, Lara, Urban in Jona Risa, pravi umetniki.

    Besedilo in foto: Sava Kralj

    Za tebe, mami

  • Mengšan – maj 2017 17

    Predvelikonočna akcija mnogopirhnikDva tedna pred veliko nočjo se je na sončno sobotno dopoldne, 1. aprila - v Letnem gledališču Mengeš, odvijala taborniška akci-ja mnogopirhnik, katere se je udeležilo nekaj več kot petinštirideset mladih tabornikov in gasilcev. Letos smo se namreč taborni-ki RUP Mengeš povezali z gasilskim društvom Mengeš in tako s skupnimi močmi izpeljali moštveno tekmovanje v fotoorientaciji.

    Taborniški feštival

    Taborniški rodovi vsako leto organizirajo Taborniški feštival, ki je letos potekal 22. aprila v parku Tivoli. Dogodek, ki množično privabi tabornike iz cele Slovenije, je skupaj z vodniki obiskalo tudi petnajst članov rodu upornega plamena in se zabavalo na več kot štiridesetih pripravljenih delavnicah.

    Ob prihodu v največji ljubljanski park smo najprej v svoj rod spre-jeli novega člana in mu tako ob taborniški zaprisegi slavnostno podelili rutko, nato pa so otroci v manjših skupinah odhiteli k de-lavnicam. Te so ponujale najrazličnejše aktivnosti kot je streljanje z lokom, vožnja s kanuji, izdelovanje rakete iz vžigalic, najbolj pa so se mengeški taborniki odrezali v tekmovanju v vozlih. Po koncu dneva smo otroke peljali še na zaslužen sladoled, vožnja domov pa je po zaslugi spanca in utrujenosti minila zelo hitro.

    Besedilo in foto: Ela Praznik

    Koncert v hotelu Histrion, Bernardin

    Dva tedna pred veliko nočjo se je na sončno sobotno dopoldne, 1. aprila - v Letnem gledališču Mengeš, odvijala taborniška akcija mnogopirhnik, katere se je udeležilo nekaj več kot petinštirideset mladih tabornikov in gasilcev. Letos smo se namreč taborniki RUP Mengeš povezali z gasilskim društvom Mengeš in tako s skupnimi močmi izpeljali moštveno tekmovanje v fotoorientaciji.

    112 SOS OBVESTILAPožari v naravi oziroma na prostem, 13. 4. 2017, 16:38Ob 16.40 je na Gorenjski cesti v Mengšu gorela podrast. Ga-silci PGD Topole, Mengeš in Loka pri Mengšu so požar na površini okoli tri kvadratne metre pogasili.

    Požari v objektih, 22. 4. 2017, 23:08Ob 23.08 se je na Ulici dr. Zajca v Mengšu začelo kaditi v kurilnici stanovanjske hiše. Posredovali so gasilci PGD Men-geš, Loka pri Mengšu in Topole, ki so na kraju ugotovili, da je lastnik sam pogasil ogenj v peči z gasilnikom. Ker se je zataknil regulator se je povečala temperatura vode v peči. Gasilci so peč pregledali z termo kamero peč, okolico peči ter dimniško tuljavo, ki pa ni presegala mejnih vrednosti.

    Poplave, 28. 4. 2017, 15:47Ob 15.47 so v Topolah, občina Mengeš, gasilci PGD Topole

    zajezili tok vode in naredili prekop ter preusmerili tok vode od brunarice.

    Tehnična in druga pomoč, 30. 4. 2017, 15:09Ob 15.16 si je nad naseljem Dobeno, občina Mengeš, med sestopom z bližnjega hriba občanka poškodovala nogo. Posre-dovali so gasilci PGD Mengeš, ki so zaradi težko dostopnega terena pomagali reševalcem pri prenosu poškodovane občanke do reševalnega vozila.

    Besedilo: Gasilci

  • Mengšan – maj 201718

    ZANIMIVO

    Kaj je dobro vedeti o meduMed je naravna sladka snov, ki jo izdelajo medonosne čebele (Apis mellifera). V naravi navadno v cvetovih rastlin najdejo nektar ali medičino, ali pa mano, ki jo po sesanju rastlinskega soka izločajo uši, kaparji, lahko tudi škržati. Medičino ali mano predelajo z določenimi lastnimi snovmi, shranijo, posušijo in pustijo dozoreti v satju. Pokrijejo ga z voščenimi pokrovci in čebelar ga iztoči. Med je lahko tekoč, viskozen ali delno do popolnoma kristaliziran. Barva, okus, vonj in aroma medu se razlikujejo glede na rastlinski izvor.

    Sestava in lastnosti meduMed je zelo kompleksno živilo. Vsebuje okrog 200 različnih snovi. V glavnem je koncentrirana vodna raztopina ogljikovih hidratov, med njimi fruktoze, glukoze, saharoze, maltoze in drugih oligo- ter polisa-haridov. Povprečna energijska vrednost medu je 321,4 kcal/100 g. Kljub temu, da vsebuje veliko sladkorjev, je vseeno cenjen v prehrani ljudi, saj v manjši meri vsebuje tudi beljakovine, encime, organske kisline, aminokisline, maščobe, vitamine, minerale, flavonoide, fe-nolne snovi, ki spadajo med antioksidante. Svež med ima podobno antioksidativno učinkovitost kot nekatero sadje in zelenjava. Antio-ksidanti naj bi preprečevali nastanek rakavih obolenj, raznih vne-tij, preventivno naj bi delovali pred procesi staranja. Vsebnost teh sestavin v medu je majhna in lahko zelo variira glede na botanično in geografsko poreklo, v manjši meri pa nanje vplivajo tudi postop-ki pridobivanja medu in pogoji skladiščenja. Od slovenskih medov imajo najvišjo antioksidativno učinkovitost hojevi medovi, sledijo smrekovi, gozdni, kostanjevi, cvetlični, lipovi in nazadnje akacijevi.Medovi se med seboj zelo razlikujejo, ne samo med vrstami, ampak tudi znotraj vrst medu obstajajo velike razlike, saj čebele medičine ali mane ne naberejo samo na eni rastlini, ampak vedno na ve-čih. Kadar prevladujejo lastnosti ene rastline, ga lahko označimo po

    tej rastlini. Najpogostejše vrste medu v Sloveniji so: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev, tudi med oljne ogrščice. Kadar čebele nabirajo medičino in ne prevladujejo lastnosti ene rastline, govori-mo o cvetličnem medu, kadar pa mano, pa tak med označimo kot gozdni med.

    Uporaba meduMed se večinoma uporablja kot nepredelano živilo, uporablja pa se tudi v živilsko predelovalni industriji kot sladilo. Uporabljajo ga tudi zaradi okusa in viskoznosti.Zaradi njegove sestave se prebava medu pri človeku razlikuje od prebave drugih vrst sladkorjev. Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje, ki jih naše telo lahko neposredno izkoristi. Če ga primerja-mo z belim sladkorjem, ima med tudi manjši vpliv na količino gluko-ze v krvi, in to predvsem zaradi visoke vsebnosti fruktoze.Raznolikost medu lahko s pridom izkoristimo pri pripravi raznovr-stnih jedi in napitkov. Uporabimo ga lahko za zajtrk, malico, večerjo pa tudi pri pripravi kosila je uporaben. Poda se pri pripravi piščan-čjih, divjačinskih in azijskih jedeh. Tudi omake, prelivi, marinade in zelenjava dobijo z dodatkom medu posebno aromo. Nepogrešljiv je seveda pri pripravi slaščic. Le kdo ne pozna medenjakov?Pri pripravi jedi iz medu je potrebno upoštevati tudi njegovo aro-mo. V splošnem je za svetlejše vrste medu značilna mila, nežna aroma, temnejše vrste pa imajo močnejšo aromo. Zato bomo za slajenje nežnih jedi, kjer ne želimo, da prevladuje okus medu, upo-rabili nežen akacijev med, v golaž bomo dodali temen gozdni med, medenemu pecivu pa bo odlično aromo dal kostanjev med. Medu pri peki in kuhi ne uporabljamo zaradi njegovih zdravilnih lastnosti, ampak predvsem zaradi njegove arome. Če je le možno ga dodamo na koncu kuhanja, da ohranimo več sestavin.Uživajmo med slovenskega porekla, ki je lokalno pridelan. Poiščite medove, ki so vključeni v sheme kakovosti (Slovenski med z geograf-sko označbo, Kočevski gozdni med z geografskim poreklom in Kra-ški med z geografskim poreklom) ter ekološki med, ki so podvrženi še dodatnemu nadzoru.

    Besedilo in foto: mag. Andreja Kandolf Borovšak,

    Čebelarska zveza Slovenije

    Najpogostejše vrste medu v Sloveniji so: akacijev, lipov, smrekov, kostanjev, hojev in med oljne ogrščice

    Medeni dražgoški kruhki

  • Mengšan – maj 2017 19

    Čustva te osvobodijo ali pogubijoZačetek marca smo v AIA – Mladinskem centru Mengeš ponovno gostili Andreja Pešca, ki je tokrat spregovoril o čustvih. Poudaril je, da ne obstaja negativno čustvo, obstajajo le neprijetna čustva.

    Je rdeča lučka, ki se prižge, ko nam zmanjkuje goriva, dobra ali sla-ba? Dobra, seveda, saj nam sporoča, da avto nekaj potrebuje. Stres, strah in druga čustva nas enako kot ta lučka vedno usmerjajo k bolj-šemu delovanju in optimalnemu razumevanju sebe, življenja in dru-gih. Na spremembe razpoloženja je treba reagirati enako prisebno kot na spremembe letnih časov. Ko začutim, da telo potrebuje hrano, srce pa mir ali radost, poiščem smiseln način za zadovoljitev teh potreb. Dokler nisem poznal vsaj osnov tega znanja, sem lastno nezadovolj-stvo projiciral na druge in od njih pričakoval ali celo zahteval, da bodo oni skrbeli za moje potrebe, s čimer sem grenil življenje tako sebi kot drugim. Vsak je odgovoren za svoje lastno počutje; nihče drug ni dolžan skrbeti za našo dobrobit; ta privilegij imajo le majhni otroci. Sprotno reševanje vseh naših izzivov in primerna skrb za vse nas nagradita z mirno vestjo, ki nam je ne prinesejo nobeni zunanji do-sežki, mirna vest pa ni poceni; od nas zahteva doslednost in nenehen trud ter odpovedovanje. Sreča ni stanje; sreča je proces. Če človek ni zdrav in spočit, vse drugo obilje nima prave vrednosti. Kronična utrujenost danes muči številne, z upoštevanjem celostnih priporočil za zdravje pa je mogoče kmalu ponovno priti do navdiha in svežine. Nič ne more nadomestiti spanca med 22. in 2. uro, saj se naš živčni

    Andrej Pešec

    Raje kot novice in kroniko preberem kako navdihujočo zgodbo, zapojem ob kitari ali pa za nekaj minut zaprem oči. Foto: Brane Tomšič

    sistem daleč najkakovostneje spočije samo v tem času. Kdor dlje časa krši ta zakon, se ne more izogniti stresu in depresiji. Odkar hodim zgodaj spat in se zbujam zelo zgodaj, sem deležen bistveno več ener-gije in miru. Celo telo deluje veliko mlajše kot prej. V urah do polnoči se naše telo in um spočijeta dvojno. Že če nekdo samo omeni okusno sladko jagodno torto, so naša usta kmalu polna sline. Kaj šele, če torto vidimo in začutimo pred seboj. Podobno se tudi, ko poslušamo, beremo ali zgolj razmišljamo o težavah, stresu ali strahu, v naše telo sproščata adrenalin in kortizol, stresni hormon, ki pušča velike sledi na našem zdravju, počutju in videzu, zaradi česar se precej hitreje staramo. V medijih navadno prevladujejo negativne novice, ki v ljudeh mehkega srca pogosto vzbujajo strah in občutek nemoči, ko vidijo, ko-liko neprijetnih reči se dogaja po svetu, posledično postanejo obupani in nedejavni, kar najbolj ustreza trgovcem in kapitalu, saj tako dobijo nove potrte potrošnike, ki imajo v takem stanju neskončne potrebe. Dobro je vedeti, s čim imaš opravka, nima pa se smisla preveč obre-menjevati in dan za dnem poslušati o rečeh, na katere ne moreš bi-stveno vplivati. Raje kot novice in kroniko preberem kako navdihujočo zgodbo, zapojem ob kitari ali pa za nekaj minut zaprem oči. Odkar ne posvečam toliko pozornosti stvarem in dogodkom, na katere nimam vpliva, zavedam pa se, da so del življenja, mi ostaja veliko več časa in energije za hobije, počitek, družino, prijatelje in opravljanje dolžnosti, ki so resnično pomembne. Namesto kritiziranja drugih in pritoževanja nad slabo usodo ter drugimi raje skušam narediti vse, kar je v mojih močeh, da tako sebi kot drugim pomagam živeti bolje. Zavračanje lastne usode je vzrok za nepotrebno trpljenje. Znani glasbenik je zapi-sal: naša višina je naša usoda, naša teža pa je naša svobodna volja. Razumeti je treba, da določenih reči ne moremo spremeniti, s svojim delovanjem pa nenehno oblikujemo svojo prihodnost. Ko sprejmeš to, česar ne moreš spremeniti, in se jasno osredotočiš na to, kar lahko spremeniš, najdeš vse več energije, časa in prave svobode. Pesimist povsod vidi ovire, optimist pa priložnosti. Pomembno je le to, na kaj se osredotočiš. Želimo imeti v življenju rešitve ali izgovore? V čem pa smo boljši? 17. maja se nam pridružite in mu prisluhnite v živo na predavanju Umetnost preobrazbe.

    Besedilo in foto: Andrej Pešec

    iz Mengša

    VAS VABIJO NA RAZSTAVO ROČNIH DEL.

    Otvoritev razstave bo v petek, 26. maja 2017, ob 20. uri, v avli župnijskega doma v Mengšu.

    Razstava bo na ogled tudi v

    soboto, 27., in nedeljo, 28. maja 2017, od 9. do 20. ure.

  • Mengšan – maj 201720

    ŠPORT

    Judoist Nik Purnat nadaljuje svojo uspešno potNik se je 8. in 9. aprila udeležil mednarodnega turnirja Erima trophy v avstrijskem Rohrbachu, kjer je tekmoval kar v dveh starostnih kategorijah (v svoji kategoriji U14 in v višji kate-goriji U16). V obeh je premagal vso konkurenco in si obakrat priboril zlato medaljo.

    V sklopu slovenskega pokala, pa se je udeležil tudi tekme za Pokal Murske sobote in Pokal Bežigrada. Tudi tu je pokazal odlične borbe in obakrat osvojil zlato.S temi rezultati si je ohranil prvo mesto v točkovanju za slovenski pokal med starejšimi dečki.

    Besedilo: Rok PurnatFoto: osebni arhiv

    Po napetih in izenačenih bojih četrtega turnirja lige Komenda smo uspeli stopiti prav na vse stopničke. Tudi po skupnem seštevku točk vseh štirih turnirjev smo si prisvojili vsa prva tri mesta, tako v ženski kot v moški kategoriji. Na najvišje stopničke sta stopila Nina Dodič v ženski konkurenci in Uroš Bregar v moški kategoriji. Drugo mesto je zasedla Katja Urankar, tretje Helena Šinkovec. Med moškimi je srebr-no medaljo prejel Igor Tomazin, bronasto pa David Vrhovnik.

    Besedilo: Helena Šinkovec

    Foto: Damijana Kisovec

    Ponovno odlični v rekreativni ligi badmintonaZa nami je še ena uspešno zaključena rekreativna liga Komenda. V nedeljo, 9. aprila, smo se še četrtič pomerili na badminton igriščih v Harmoniji.

    Zmagovalci moških dvojic

    Ponovno uspešni v badmintonu

    Skupinska, zmagovalci po skupnem seštevku

    Pridobljeni dve zlati medalji

  • Mengšan – maj 2017 21

    Anže Lanišek se je v začetku marca od svetovnega prvenstva v Lahti-ju poslovil z moštvenim petim mestom na veliki skakalnici Salpausselkä, na premierni norveški turneji Raw Air (surov zrak) pa ga je na uvodnih postajah spremljala smola. V Vikersundu je bil nato s kolegi iz slovenske reprezentance četrti na ekipni preizkušnji, na posamični tekmi pa je s 24. mestom osvojil sedem točk za svetovni pokal. Največjo letalnico na svetu bo v lepem spominu ohranil tudi zaradi novega osebnega rekorda (218 m), najboljša klubska znamka pa za zdaj še ostaja v rokah Roka Benkoviča (226 m). Nove točke si je nato Domžalčan, ki bo 20. aprila praznoval 21. rojstni dan, izbojeval tudi na sklepnem dejanju sezone v Planici, kjer je za konec poletel do 25. mesta in v skupnem seštevku za svetovni pokal napredoval na 33. mesto. V posebni razvrstitvi poletov je končal dve mesti višje. »Glede na to, kako se je začelo, se je zame kar dobro izteklo. Bilo mi je v veliko čast spet leteti na velikem finalu svetovnega pokala v Planici, toliko bolj sem užival zaradi vnovič precejšnje množice slovenskih navijačev. Bilo je spet noro! S sezono moram biti zadovoljen, lani nisem bil najbolj, kar me je morda stalo boljših dosežkov v letošnji zimi. Zaradi tega bom moral izboljšati pripravo za prihodnjo sezono, še posebej v mentalnem smislu,« je Lanišek potegnil črto pod predolimpijsko zimo 2016/17. V dolini pod Poncami bi moral leteti tudi Matjaž Pungertar, ki ga je vodstvo slovenske skakalne vrste že uvrstilo na štartni seznam, nakar so mu šele večer pred kvalifikacijami sporočili, da vendarle ne bo nastopil. Način, kako so to storili odgovorni v naši reprezentanci, je bil pod vsako kritiko. »To me je zelo potrlo, toliko bolj, ker sem se dva tedna posebej pripravljal za polete, si dal zanje izdelati nov tekmovalni dres, poleg tega pa sem sorodnikom in prijateljem že rekel, naj me pridejo spodbujat v Planico,« je zmajeval z gla-vo 26-letni Vrhpoljčan, ki si je sicer v končnem seštevku celinskega pokala delil 39. mesto z norveškim zvezdnikom Tomom Hildejem. Je pa na letalnici bratov Gorišek znova letel Leon Šarc, in sicer kot pred-tekmovalec, ki je na preizkusu, denimo, odjadral do 172 in 178 metrov. Predtem se je 20-letni Kamničan udeležil finala svetovnega pokala v nor-dijski kombinaciji v Schonachu, kjer si je priskakal in pritekel 46. mesto. V končni razvrstitvi za celinski pokal je pristal na 72. mestu. Ob tem je treba še povedati, da so člani društva konec marca spravili pod streho redno letno sejo občnega zbora, na katerem so za eno leto izvolili novo vodstvo SSK Mengeš. Namesto dosedanjega prvega moža Matije Šarca, ki je debelih deset let uspešno krmaril klub, za kar se mu vsi iskreno zahvaljujemo, bo poslej društvo kot predsednik vodil Boštjan Ekart.

    Besedilo: Miha Šimnovec

    Foto: Blaž Križaj

    Z novim predsednikom novim uspehom nasprotiMedtem ko so (naj)mlajši upi pod vodstvom trenerja Aleša Selaka že sredi februarja več kot uspešno opravili z zadnjimi preizkušnjami v pokalu Cockte, so bili članski državni re-prezentanti iz Smučarsko-skakalnega kluba Mengeš prejšnji mesec še v polnem tekmovalnem pogonu.

    V slano vodo nismo skočili vsi udeleženci priprav, ampak samo tisti, ki jim (pre)vroča kri dela težave in si jo morajo ohladiti nekje na sredini priprav. Nekako dogovorjeni dan za ta spomin je pone-deljek. Tako smo 3. aprila 2017 v poznem popoldnevu zapustili urejena teniška igrišča, na katerih so pred tem potekali neizprosni, a prijateljski dvoboji. Kako močno sta Tomaž in Vinko še vedno prisotna v naših mislih, je pokazala letošnja udeležba. Kljub temu, da od lanskega leta ni bilo prisotnih kar pet standardnih udeležen-cev. Večina zato, ker niso prišli na Lošinj, saj so imeli neodložljive delovne obveznosti. Eden od manjkajočih pa je bil na Lošinju, vendar se ravno na ta dan nekako ni počutil najbolje. Smo se pa zato okrepili s tremi novimi mladimi močmi. Timu, Rajku in Ivanu so se ohlajanju v morju pridružili Andrej, Ičo in Uroš. Tudi Marko se je potrudil in nas moralno in vneto podpiral z obale in naredil nekaj fotografij. V plavalni opremi smo poslušali nekaj besed za Tomaža in Vinka in se tiho prepustili mislim v njun spomin. Šilce domačega žganja, ki pa ne izhaja iz Mengša, temveč iz sosednje občine in zajema samo ta kraj, nam je dalo zagon, da smo pozabili na sonce, ki je počasi odhajalo na počitek. Standardnemu postopku priprav na ohlajanje v morju je sledil preizkus toplote morja. Po že uveljavlje-nem ogrevanju smo zabredli v vodo, nato pa bolj ali manj veselo uživali na rahlo vzvalovani gladini. Obljubili smo si, da se naslednje leto zopet dobimo na istem pro-storu, na že znanem skalovju pod teniškimi igrišči.

    Besedilo in foto: BŠ

    Drugi skok v morje v spomin na teniška tovariša7. teniške priprave TK Mengeš v Velem Lošinju smo izko-ristili za drugo spominsko kopanje v mirnem morju, da se spomnimo na Tomaža Janežiča in Vinka Cotmana, ki sta bila člana našega teniškega kluba. Bila sta tudi naša pri-jatelja, žal pa ju ni več med nami. Oba sta ljubila pomla-dansko plavanje v ne prevročem morju, ki je ravno tako kot obala osamelo, le posamezni kriki galebov in kakšna ribiška barka zmotijo ta mir.

    Po ogrevanju so skupaj zabredli v vodo

  • Mengšan – maj 201722

    Državno prvenstvo za mladince in mladinke v namiznem tenisuNa Otočcu je bilo 22. in 23. aprila državno prvenstvo v namiznem tenisu za mladince in mladinke posamezno, dvojice in mešane dvojice. Na prvenstvu je nastopilo 66 mladincev in 41 mladink iz petindvajsetih slovenskih namiznoteniških klubov. Mengeš je zastopalo 10 mladincev in 5 mladink.

    V soboto je potekalo tekmovanje v predtekmovalnih skupinah, kjer so se tekmovalci pomerili vsak z vsakim. Prvo-in drugouvr-ščeni sta se uvrstila v finalni del tekmovanja, igrali so na izpa-danje. Po tekmovanju posameznikov in žrebu finalne skupine so odigrali dva kroga finalne skupine pri mladincih in mladinkah. Tekmovanje so nadaljevali v igrah dvojic za mladince in mladinke vse do finala in na koncu še tekmovanje v mešanih dvojicah do konca. V soboto so najprej odigrali dvoboje posamezniki do polfinala, nato finalne dvoboje mladinci in mladinke dvojice ter na koncu še finale za posameznike. Mengšani in Mengšanke so bili tudi tokrat odlični. V finalni del tekmovanja so se uvrstili Aljaž Frelih, Bor Rutar, Tim Pavli, Nejc Erjavec in Tilen Šalja. Aljaž Frelih je v četrtfinalu izgubil s kasnej-šim zmagovalcem Tilnom Cvetkom z 1:3 in osvojil 5.-8. mesto. Odlično pa se je odrezal Tim Pavli, ki je na koncu osvojil 3.-4. mesto. Pri dekletih so se v finalni del tekmovanja uvrstile Ana Tofant, Katarina Stražar in sestre Nika, Tara in Vita Kobetič. Prijetno je presenetila Tara Kobetič, ki je v četrtfinalu izgubila s klubsko so-igralko Ano Tofant in na koncu osvojila 5.-8. mesto, Vita in Nika Kobetič sta se uvrstili med šestnajst najboljših. Zelo zanimivo je bilo tekmovanje pri dekletih. Ana Tofant je do-kazala, da je v konkurenci mladink razred zase. Na celotnem turnirju je izgubila le en niz, sicer pa je vse dvoboje gladko dobila brez izgubljenega niza. Katarina Stražar je na poti do polfinala gladko zmagovala, v polfinalu pa z odlično in zbrano igro prema-gala Aleksandro Vovk z rezultatom 4:3, zadnji niz je dobila na razliko 13:11. Tekmovalce sta vodila trenerja David Orešnik in Žiga Zupan, ki sta zaslužna za velik uspeh tekmovalcev na državnem prvenstvu!

    Besedilo: Mlaj

    Foto: Žiga Zupan

    ŠPORT

    Rezultati:

    Mladinci posamezno:

    Tim Pavli 3.-4. mesto, Aljaž Frelih 5.-8. mesto, Nejc Erjavec 9.-16.

    mesto

    Mladinke posamezno:

    Ana Tofant 1. mesto, Katarina Stražar 2. mesto, Tara Kobetič 5.-8.

    mesto, Vita in Nika Kobetič 9.-16. mesto

    Mladinci dvojice:

    Nejc Erjavec – Aljaž Frelih 5.-8. mesto, Tilen Šalja – Tim Pavli 9.-16.

    mesto

    Mladinke dvojice:

    Ana Tofant – Katarina Straža 1. mesto, Vita Kobetič – Tara Kobetič

    5.-8. mesto

    Mešane dvojice:

    Nejc Erjavec – Ana Tofant 3.-4. mesto, Tim Pavli – Nika Kobetič in

    Aljaž Frelih Katarina Stražar 5.-8. mesto

  • Mengšan – maj 2017 23

    Pravljične sedme teniške priprave 2017Že sedem let tenisači mengeškega teniškega kluba odhajamo na uvodni del sezone, tako imenovane teniške priprave. Sedmero let, sedmero prekrasnih zgodb je spisalo prečudovito zgodbo o uspehu, pravljico, kakršne nima noben drug klub v slovenskem teniškem prostoru. Uvertura v teniško sezono se je prvotno dvakrat odvila na Malem Lošinju, za tem prvič na Velem Lošinju, eno leto smo odšli v Biograd na moru, za tem pa smo se ponovno vrnili na Lošinj, kjer sedaj že tri leta zapored pišemo zgodbe o uspehu. Pisali jih bomo še naprej!

    Letošnje priprave smo začeli v soboto, 1. aprila, na dan šaljivcev. Vreme je bilo prečudovito, ravno pravo za na morje. Jutranja kavica v Ičičih in kozarček travarice sta pomenila, da se Lošinj 2017 uradno začenja. Vsi smo že nestrpno čakali, da stopimo na peščena igrišča hotelskega kompleksa Punta. Ob prihodu v hotel nas je najprej čakalo okusno kosilo, za tem pa uvodni šampanjec turnir. Zmagovalec je postal novinec v našem klubu, ki je presenetil konkurenco, to je Aleš Vuga. Prvi večer je minil v luči poglobljenih debat o taktikah za naslednji dan, saj se je v nedeljo pričel spopad štirih enakovrednih skupin, v katere smo bili igralci razporejeni. Nova pravila igranja ter nova razporeditev igrišč, tekmovalni del se je namreč igral le na dveh igri-ščih, je spremljalo huronsko navijanje s tribun. Navijači se kar niso mogli odločiti, na katero igrišče bi gledali, saj je imela vsaka tribuna svoje prednosti. Tribuna številka ena je imela bolj udobne sedeže in neposredno bližino bližnjega lokala. Tribuna številka dve pa pogled na igrišče iz nekoliko vzdignjene perspektive in sanjski pogled na morje in Velebit. Tekma se je v štirih dneh močno razživela. Skupine so bile zelo izenačene in tudi tekme po posameznih »lajštah« so bile zelo težke in napete. Igralci smo si moči nabirali v bazenu in savni ter z relaksacijo pod zelenimi bori. Nekaj najbolj vročekrvnih pa nas je v ponedeljek celo skočilo v ledeno mrzlo morje, ki je imelo bojda samo 13°C. Gre za vsakoletni tradicionalni skok v morje v spomin na pokoj-ne udeležence priprav. Poleg rednega dela pa so potekale tudi posa-mezne ekshibicijske tekme, ki so prav tako privabile veliko pozornosti. S seboj smo imeli tudi uradnega sodnika, saj se je igralec druge lajšte Izidor Grošelj žal poškodoval že na prvi tekmi in je tako prevzel vlogo delivca pravice na centralnem igrišču. Nadomestil ga je najstarejši hrvaški reprezentant, ki ga vsi poznamo pod vzdevkom Fičo. Strah in trepet hrvaških profesionalcev je moral premoč priznati našemu Gre-gorju Vugi, kar veliko pove o kvaliteti naših igralcev. Najpomembnejši del dneva je jutro na Lošinju, saj se po jutru dan pozna kot pravi rek. Po zajtrku je sledilo ogrevanje pod vodstvom Igorja Maverja, ki nas je vsakodnevno razgibal na hotelski terasi. Po ogrevanju smo odšli na ogrevalni sprehod do mesta in tekme so se lahko začele. Tako kot je pomemben začetek dneva, je pomemben tudi zaključek le tega. Zaključili smo ga z ubranim petjem pod milim nebom hotelske terase, ob kozarčku bevande, pod vodstvom zborovodje Slavka Katiča. Odigranih je bilo zares veliko lepih tekem, katerih prenosov se ne bi branil niti Eurosport. Po treh tekmovalnih dneh smo v torek zvečer dobili končne zmagovalce lajšt in tudi zmagovalno skupino turnirja.

    Igralci so tudi nominirali dva igralca za najigralca priprav, ki sta dobila posebno nagrado in sta bila deležna posebnih časti. Ob koncu se je treba zahvaliti vsem našim sponzorjem, ki so nam priprave pomagali sofinancirati, Teniškemu klubu Mengeš na čelu s predsednikom Marjanom Mušičem in vsem štirim članom organizacij-skega odbora priprav. Posebna zahvala gre tudi uradnemu fotografu Marku Faletiču, ki je vse skrbno dokumentiral. Tako smo položili še en delček mozaika, še eno zgodbo znotraj velike pravljice o uspehu. Najlepše, kar lahko teniški igralec doživi, je druže-nje s pravimi prijatelji na Lošinju ob igranju tenisa, plavanju v morju ali bazenu, filozofskih debatah in večernem petju na terasi hotela ob spremljavi šumečih borov, šumenju morja in pogledu na zvezdnato nebo. Prav zaradi tega se bomo naslednje leto zopet z veseljem vrnili na ta prečudovit kraj.

    Besedilo in foto: Tim Janežič

    Zmagovalci po lajštah:

    • Lajšta: Dušan Planinšek

    • Lajšta: Ljubo Mirič

    • Lajšta: Andrej Peterlin

    • Lajšta: Boris Žnidaršič

    • Lajšta: Bojan Rajk

    • Lajšta: Aleš Vuga

    • Lajšta: Marjan Mušič / Stane Žuglej

    Zmagovalna Skupina: Modra skupina

    • Lajšta: Dušan Planinšek

    • Lajšta: Izidor Grošelj

    • Lajšta: Matjaž Loboda

    • Lajšta: Boris Žnidaršič

    • Lajšta: Andrej Marucelj

    • Lajšta: Jože Jutraž

    • Lajšta: Marjan Mušič / Stane Žuglej

    Naj igralca priprav sta postala Boris Žnidaršič in Dule Planinšek.

  • Mengšan – maj 201724

    ŠPORT

    26. državno prvenstvo za kadete v namiznem tenisu8. in 9. aprila je NTS Mengeš organizirala 26. državno prvenstvo za kadete in kadetinje posamezno, dvojice in mešane dvojice v Šporni dvorani v Komendi. Na prvenstvu je nastopilo 63 kadetov in 38 kadetinj. Mengeš je zastopalo 14 tek-movalk in tekmovalcev.

    Tekmovanje je potekalo po predvidenem urniku po vodstvom delega-ta NTZS Jožeta Mlakarja, vrhovnega sodnika Janeza Stibriča, Tone Gostiša je opravljal naloge vodje tekmovanja, Žiga Zupan in Ana To-fant sta skrbela za računalniško vodenje rezultatov, Janez Erjavec pa je skrbel za koordinacijo sodnikov. Vlogo uradne napovedovalke je suvereno opravljala Ana Tofant. Pred pričetkom tekmovanja je za vzdušje poskrbela Mengeška vete-ranska godba. Po odigrani državni himni je tekmovalke in tekmovalke ter obiskovalce v imenu Občine Mengeš pozdravil podžupan Bogo Ropotar, ki je tudi uradno odprl prvenstvo. Najprej je potekalo tekmovanje v posamičnih kategorijah. V skupinah s štirimi tekmovalci so se pomerili vsak z vsakim. Prvo in drugo uvr-

    Rezultati tekmovalcev NTS Mengeš:

    Kadeti posamezno:

    Aljaž Goltnik, Dejan Jokič in Rok Grad so se uvrstili med 16 najbolj-

    ših, Mitja Zavec pa se je uvrstil v finalno skupino.

    Kadetinje posamezno:

    3. - 4. mesto: Vita Kobetič, Tara Kobetič

    9. - 16. mesto: Gaja Kobetič.

    Kadeti dvojice:

    5. - 8. mesto: Mitja Zavec-Rok Grad, Dejan Jokič-Aljaž Goltnik

    Kadetinje dvojice:

    2. mesto: Tara Kobetič-Vita Kobetič

    5. - 8. mesto: Gaja Kobetič-Nuša Kadiš

    Mešane dvojice:

    3. - 4. mesto: Aljaž Goltnik-Anamarija Horvat, Tara Kobetič-Oskar

    Rosch.

    Domači dobitniki z vodstvom

    ščeni sta se uvrstila v finalne del tekmovanja. Tekmovanje dvojic in mešanih dvojic pa je potekalo na izpadanje. V soboto je tekmovanje potekalo do osmine finala, mešane dvojice so odigrale do konce, dvojice pa do polfinala. V nedelo pa so se igrali preostali dvoboji. Tekmovanje je v celoti uspelo tako po organizacijski plati kakor tudi rezultatsko, saj so Mengšane večinoma zastopali mlajši kadeti.

    Besedilo: Mlaj

    Foto: Žiga Zupan

    Zaključek ligaškega tekmovanja v namiznem tenisuEkipa Mengeš 1 je v letošnji sezoni osvojila 6.mesto v 1. SNTL, ekipa Cornilleau Mengeš 2 pa 1. mesto v 3. SNTL, pri tem je bil Aljaž Frelih najuspešnejši igralec v 3. SNTL.

    Zaključena je še ena uspešna sezona tekmovanja v SNTL (slovenska namiznoteniška liga). V sezoni 2016-17 smo imeli v ligaškem tekmovanju za člane dve ekipi.Ekipa Mengeš 1 je v letošnji sezoni osvojila 6. mesto.

    Prva ekipa članov se je uvrstila 1. člansko ligo že v sezoni 2005-2006. Takrat so za ekipo igrali Andraž Avbelj, Peter Vida, David Orešnik in Miodrag Drljača. V sezoni 2006-2007 je odšel Miodrag Drljača v Škofjo Loko, ekipi pa se je pridružil Klemen Jazbič. Ekipa v postavi Andraž Avbelj, Klemen Jazbič in David Orešnik igra že dvanajsto leto, v zadnjih treh letih pa so občasno igrali tudi uspešni kadeti Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, v zadnji sezoni pa tudi Tilen Šalja.

    Ekipa NTS Cornilleau Mengeš 2 je osvojila 1. mesto in se je uvrstila v 2. SNTL V sezoni 2016 – 2017 je v 3. slovenski namiznoteniški ligi za člane Mengeš uspešno pričela nastopati ekipa Cornilleau Mengeš 2. Za ekipo so igrali Nejc Erjavec, Aljaž Frelih, Tim Pavli, Bor Rutar, Javor Zavec in Matej Prezelj. Ekipo je vodil trener Žiga Zupan. Mladi Mengšani so suvereno osvojili 1. mesto in premagali vse svoje nasprotnike z rezulta-tom 5:0, en dvoboj so zmagali s 5:1, enega pa s 5:3.

    Besedilo: Mlaj

    Foto: Žiga Zupan

    Ekipa NTS Cornilleau Mengeš 2 z osvojenim pokalom

    Obe ekipi

  • Mengšan – maj 2017 25

    OBVESTILA - OGLASI

    GLASBENA ŠOLA DOMŽALE

    Glasbena šola Domžale objavlja na podlagi 20., 21., 22., 23. in 24. člena Zakona o

    glasbenih šolah (Ur.l. RS 81/2006) in na podlagi 2. člena Pravilnika o šolskem koledarju za glasbene šole (Ur. l. RS 44/2001) naslednji

    RAZPIS za vpis novih učencev za šolsko leto 2016/17 – oddelek Mengeš

    Oddelek Instrument

    /petje Priporočena starost Sprejemni

    preizkusi

    Mengeš

    Klavir Orgle Harmonika Violina Flavta Klarinet Trobenta Rog Pozavna Evfonij Tuba Tolkala Petje

    7 – 9 let 11 – 18 let (zahtevano je predznanje 4. razreda klavirja in NGL) 7 – 9 let 7 – 9 let 9 – 11 let 9 – 11 let 9 – 12 let 9 – 11 let 10 – 18 let 10 – 18 let 11 – 18 let 9 – 18 let dekleta 17 – 24 let fantje 18 – 24 let

    sobota, 21. maj 2016, ob 9. uri v stavbi glasbene šole oddelka v Mengšu, Trdinov trg 8, 1234 Mengeš

    O REZULTATIH SPREJEMNIH PREIZKUSOV IN VPISU BOSTE OBVEŠČENI

    PO POŠTI OD 1. DO 10. JUNIJA 2016. Za sprejemne preizkuse se ni potrebno predhodno prijaviti.

    PREDŠOLSKI POUK

    Oddelek Naziv skupine Leto

    rojstva Opombe

    Mengeš

    Glasbena pripravnica

    (GLP)

    Pouk na oddelku Mengeš bo organiziran,

    če bo vsaj 12 prijav, sicer bo pouk samo v

    Domžalah.

    2010

    Predšolski otroci ne opravljajo sprejemnega

    preizkusa, vpisujemo do zapolnitve mest.

    Vpis bo 1. in 2. junija 2016,

    od 8. – 15. ure v Glasbeni šoli Domžale,

    Ljubljanska c. 61, Domžale.

    LEPO VABLJENI!

    Sprejemni preizkusi za vpisnovih učencev za šolsko leto

    2017/18 bodo potekali

    v petek, 26. maja 2017, od 16. ure dalje in v soboto, 27. maja 2017, od 9. ure dalje

    v prostorih Glasbene šole Domžale.

    Prijava na sprejemne izpite bo možna

    od 3. do 24. maja 2017:

    1. na spletni strani GŠ Domžale (www.gs-domzale.si)preko klika na zavihek PRIJAVA NA SPREJEMNI IZPIT,

    ali

    2. osebno v tajništvu šole(od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure).

    Po opravljeni prijavi na spletni strani boste v roku dveh delovnih dni prejeli natančna navodila z uro in lokacijo

    sprejemnega izpita.

    Celoten razpis z izobraževalnimi programi, inštrumenti oziroma predmeti, za katere se bo izvajal pouk ter s pogoji za vpis bo objavljen v naslednji številki glasila Mengšan in

    na spletni strani Glasbene šole Domžale.

    PGV - predšolska glasbena vzgoja(vpisujemo otroke rojene v letu 2012)

    GLP – Glasbena pripravnica(vpisujemo otroke rojene v letu 2011)

    Vpis za PGV in GLP bo v tajništvu GŠ Domžale, Ljubljanska c. 61, Domžale

    1. in 2. junija od 8. do 15. ure.

    Otroci, ki se vpisujejo na PGV in GLP ne opravljajo sprejemnega preizkusa.

    Vpisujemo jih do zapolnitve mest.

    Vljudno vabljeni!

    Šola s posluhom.

    RIBIŠKA DRUŽINA BISTRICA DOMŽALE

    PRAZNOVANJE DNEVA SLOVENSKIH RIBIČEVKAMNIŠKA BISTRICA 2017

    Datum in časovni termin:sobota, 10. junij 2017, od 9. do 15. ure

    Lokacija ob Kamniški Bistrici:Zelenica ob piknik prostoru pri Turističnem društvu Radomlje (ob tenis

    igrišču) na Škrjančevem.Dogodek bo potekal v okviru prireditve Pohod ob reki, ki povezuje, od

    Domžal do Kamnika.

    Program:9.00 - nagovor predsednika RD Bistrica Domžale.

    9.15 - demonstracijska predstavitev muharjenja in izvedba programa po urniku.

    V primeru neustreznega vodostaja ali močnega dežja, se dogodek lahko

    prestavi na soboto, 17. 6. 2017.

    Upravni odbor RD Bistrica Domžale

  • Mengšan – maj 201726

    20. stoletje zaznamovano z Marijinimi prikazovanjiNam je verjetno najbolj znano prikazanje v Medjugorju, v svetu pa prikazanje v Fatimi. Manj znana, a sporočilno prav tako pomembna, so prikazanja v Kibehu (Ruanda) ali Akiti (Japonska) ali Itapirangi (Brazilija). Pojavlja se vprašanje, zakaj je Devica Marija tako prisotna med nami že od začetka 20. stoletja kot še nikoli doslej v zgodovini.

    IZ ŽIVLJENJA CERKVE

    Tako danes kot v preteklem stoletju obsta-jajo v svetu zelo resne razmere. Svet je za-vrnil Boga in se uničuje z grehom. Ljudje smo do greha postali otopeli. Tako mimo-grede grešimo in se tega sploh ne zaveda-mo. Danes se soočamo s posledicami te situacije. Zdi se, kot da žagamo vejo, na kateri sedimo. Posledično obstaja veliko ra-zlogov, zaradi katerih prihaja Devica Marija in nas nanje opozarja. Mati ne more ostati tiho, če otroci krenejo na slabo pot. Veči-na teh prikazovanj je namreč nujen poziv človeštvu, ki je na poti samouničenja, naj preneha grešiti in se vrne k Bogu. Iz nasta-lega položaja se ne moremo nič več izko-pati sami. Devica Marija nas kliče, da se vrnemo k temu, kar je resnično pomembno: vabi nas k molitvi in spreobrnjenju. Sporočila potrjujejo obstoj štirih poslednjih reči: smrt in sodba, sledi pekel ali nebesa (takoj ali preko vic). Oznanjajo, da Bog je in da je gospodar zgodovine. Da so tako nebesa kot pekel resničnost. Potrjujejo tako vidne kot nevidne stvari. Pričajo, da nebeščani obstajajo in živijo s poveličanim telesom. Govorijo o pravilnosti izpovedi vere, kakor jo izrekamo med nedeljsko sve-to mašo.

    Zahodni človek se je obrnil k samemu sebi in ni pripravljen sprejemati žrtev in delati pokore niti zase, kaj šele za druge. Podle-gel je potrošništvu in uživaštvu. Če bomo Marijina sporočila izpolnjevali v zadostni meri, bo mir in blaginja za vse. Če jih ne bomo upoštevali, bodo vsem sledile po-sledice. Zgodovina je to že dokazala. Zato izpolnimo, kar želi od nas Bog in nas prosi naša nebeška Mati – tako za svojo rešitev kakor za rešitev sveta. Odgovorimo Mari-jinim naročilom, da nas bo lažje varovala hudega. Prikazanja Luciji v Fatimi in drugod Marija se je prvič prikazala trem pastirčk-om, Jacinti, Frančišku in Luciji, 13. maja 1917. Leto prej se jim je trikrat prikazal angel, ki se je predstavil kot Angel Miru in Angel Portugalske. Poleg tega, da jih je na-učil dve molitvi in jih enkrat obhajal, jim je vsakič tudi rekel, da sta Srci Jezusa in Ma-rije pozorni nanje in da imata z njimi načrte usmiljenja. Iz povedanega sklepamo, da ima svojega angela tudi Slovenija in seveda tudi naša župnija poleg zavetnika svetega Mihaela. Vemo, da ima vsak človek svojega angela varuha, zato se jim priporočajmo, da nas varujejo na poti svetosti, ki vodi v nebesa. Marija je fatimskim pastirčkom rekla, da je mir na svetu v njenih rokah in da se bo svet rešil vojn in izprosil mir samo s čaščenjem Njenega Brezmadežnega Srca in molitvijo rožnega venca. Tako so izprosili konec prve svetovne vojne. V času med obema voj-nama so samo portugalski škofje posvetili svojo domovino Njenemu Brezmadežnemu Srcu in tako je bila Portugalska obvarova-na grozot druge svetovne vojne. Nemške enote so namreč že hotele vkorakati tudi v to deželo, ko so bile iz neznanih vzrokov odpoklicane. Marija je v Fatimi pri prikazanjih večkrat prosila za molitev rožnega venca ne samo za izprositev miru svetu, temveč tudi za spreobrnjenje grešnikov in rešitev duš. Marija je vidkinji Luciji, kasnejši redovni-ci, rekla, da kdor se bo posvetil njenemu Brezmadežnemu Srcu, ne bo pogubljen, to je, ne bo šel v pekel. Seveda je posvetitev potrebno tudi živeti, torej poskušati udeja-njati obljube, izrečene ob posvetitvi. V naši župniji opravljamo pobožnost prvih sobot na fatimski način že skoraj šest let.

    Začetek pobožnosti petih prvih sobot Marija je fatimski vidkinji Luciji pri drugem prikazanju 13. junija 1917 rekla: »Jezus želi vzpostaviti v svetu pobožnost do moje-ga Brezmadežnega Srca /…/ Moje Brezma-dežno Srce bo tvoje pribežališče in pot, ki te bo vodila k Bogu.« V tretjem prikazanju v Fatimi, 13. 7. 1917, je presveta Devica dejala, da bo prišla prosit za posvetitev Ru-sije njenemu Brezmadežnemu srcu in za-dostilna sveta obhajila petih prvih sobot v mesecu za grehe sveta, da bi se preprečila druga hujša in grozovitejša vojna. 10. 12. 1925, ko je bila Lucija v Hiši Do-rotejk v Ponteverdi v Španiji, se ji je Naša Gospa ponovno prikazala na svetlem obla-ku z malim Jezusom ob strani. Marija je rekla: »Glej, moja hči, moje Srce, obdano s trnjem, ki ga nehvaležni ljudje vsak trenu-tek prebadajo s svojimi kletvami in nehva-ležnostjo. Vsaj ti me potolaži in povej, da obljubljam vsem tistim, ki bodo pet mese-cev zapovrstjo na prvo soboto:

    • šli k sveti spovedi, • prejeli sveto obhajilo, • molili en del Rožnega venca, • mi delali družbo 15 minut v premišlje-

    vanju skrivnosti Rožnega venca z na-menom, da bi me branili/tolažili;

    da jih bom spremljala v uri njihove smrti z vsemi milostmi, potrebnimi za rešitev nji-hovih duš.

    14. februarja 1926 se je Luciji ponovno pri-kazal mali Jezus. Prosil jo je, da se razširi pobožnost k njegovi Sveti Materi. Lucija mu je predstavila problem nekaterih duš, da bi se spovedale v soboto, in prosila, da bi bila spoved veljavna osem dni. Jezus ji je odgo-voril, da je lahko celo več, pod pogojem, da smo v posvečujoči milosti in nenavezanosti na kateri koli greh, ko ga prejmemo v hostiji in imamo namen braniti Marijino Brezma-dežno Srce. Lucija je Jezusa vprašala, zakaj pet so-bot, in dobila sledeči odgovor, da je razlog preprost: obstaja pet vrst žalitev in bogo-kletstev proti Marijinemu Brezmadežnemu Srcu:

    • proti Marijinemu Brezmadežnemu spo-četju,

    • proti njeni nedolžnosti, • proti njenemu Božjemu materinstvu in

    Marija in Križani

  • Mengšan – maj 2017 27

    Po Mariji k Jezusu

    hkrati sprejetju nje kot Matere člove-štva,

    • javno sejanje brezbrižnosti, zaničeva-nja in celo sovraštva v srca otrok do te Brezmadežne Matere,

    • sramotenje Njenih svetih podob. Bog je ljubezen, zato ne zapoveduje, temveč prosi. Marija nam prinaša Njegove prošnje, ne svojih. Naprošeno človeštvo naj bi z lju-beznijo prošnjo izpolnilo. Rešitev je torej v

    obojestranski medsebojni ljubezni. Če človek Božje prošnje ne izpolni, sledijo posledice. Marija je prošnjo, ki jo je 13. junija 1929 zve-čer izrekla sestri Luciji v kraju Tuy v Španiji, napovedala že leta 1917: »Prišel je trenutek, ko Bog prosi svetega očeta, naj v občestvu z vsemi škofi sveta posveti Rusijo mojemu Brezmadežnemu Srcu. Obljublja, da jo bo po tem sredstvu rešil. Božja pravičnost pogubi mnogo duš zaradi grehov, storjenih zoper mene, ki prosim za zadoščevanje: žrtvuj se v

    ta namen in moli.« Kot vemo iz kasnejših do-godkov in drugih Marijinih sporočil fatimskim vidcem, bi bil svet obvarovan druge svetovne vojne. Hkrati bi se ob pravočasni izpolnitvi prošnje Rusija spreobrnila in prenehala širiti svoje zmote. Lucija je 29. avgusta 1931 iz mesta Rianjo v Španiji po Jezusovemu naročilu posredo-vala portugalskemu škofu da Silva naslednje Jezusovo sporočilo: »Sporoči mojim služab-nikom, da bodo glede na to, da posnema-jo francoskega kralja v odlašanju izpolnitve moje prošnje, njemu sledili tudi v bridkosti. Nikoli ne bo prepozno, da se zatečejo k Je-zus