MENG[AN Maj 2003

2

Trgoavto KoperTrgovina Burnik

Menge{, Pre{ernova 3,tel/fax. 01/7237-785

Del. ~as: pon.-pet. od 8. do 19. ure,ob sobotah od 8. - 12. ure.

MO@NOST PLA^ILA NA 1+5 ^EKOV,12 OBROKOV Z DINNERS KARTICO,

6 OBROKOV Z M PIKA KARTICO!

NOVO - NOVO - NOVO - NOVOMALAGUTI F15 SPORT 527.405,00 SIT

MALAGUTI F12 449.781,00 SIT

PIAGGIO NRG MC3 439.990,00 SIT

GILERA ICE 369.000,00 SIT

AKCIJSKE CENE KOLES!

KOLO MERIDA KALAHARI 44.900,00 SIT

KOLO ROG KANIN 62.900,00 SIT

KOLO ROG NANOS 51.900,00 SIT

KOLO ROG MAKALU 43.900,00 SIT

KOLO ROG TREKLAND 48.900,00 SIT

Videoteka Stop, Slovenska 28, Menge{,tel.: 7238-988

Odprto vsak dan v letu tudiob nedeljah in praznikih

Poletni delovni ~as od 17. do 21.30 ure!

NOVOSTI V VIDEOTEKI:1. VLADAVINA OGNJA, zf. avant., Matthew McConaughey“Bil je ~udovit dan... dokler se ni za~ela vladavina...”2. NEVARNO ZLO, grozljivka, Milla Jovovich, Michelle RodriguezSkrivni poskus. Smrtonosni virus. Usodna napaka...3. NOTHMANOVA PREROKBA, triller, Richard Gere, Laura LinneyNepojasnjeni dogodki skozi o~i in razmi{ljanje enega ~loveka...4. VSE O FANTU, drama, Hugh Grant, Toni ColleetteImel je popolno ivljenje dokler ni spoznal posebnega 12-letnika...5. POT V POGUBO, gangster. drama, Tom Hanks, Jude Law, Paul Newman“Najbolj{i gangsterski film po Botru...”6. FOTO STUDIO, triller, Robin Williams“Pozna vse va{e skrivnosti in bo neverjetno vplival na...”7. KO PRIDE LJUBEZEN, ljub., Jennifer Westelot“Ko gre za ljubezen, ta preprosto oslepi.”8. NIKOLI NI PREPOZNO, drama, Walt Disney, Dennis Quaid“Nikoli ni prepozno, da za~ne{ verjeti v svoje sanje!”9. NEZVESTA, triller, Richard Gere, Diane Lane“Ste pripravljeni nositi posledice, ~e ste prevarali...?”10. PLANET ZAKLADOV, risanka, Walt Disney

PRIHAJA NA VIDEO V MESECU MAJU IN JUNIJU 20031. UMRI KDAJ DRUGI^ - JAMES BOND 007, Pierce brosnan, Halle Berry2. K-19 - vojni, Harrison Ford, Liam Neeson3. BILI SMO VOJAKI - vojni, Mel Gibson4. DOVOLJ MI JE - triller, Jeniffer Lopez, Bill Campbell5. MELANIE SE PORO^I - rom. komedija, Reese Witherspoon6. TRANSPORTER- akcija, Jason Statham7. UDE@NE SUPERGE - otro{ki, Morris Chestnut8. LAHKI DEKLETI - kom., Susan Sarandon, Goldie Hawn9. KATE IN LEOPOLD - rom. kom., Meg Ryan, Hugh Jackman10. 28 DNI POZNEJE - psih. groz., Cillian Murphy

PRODAMO:

Stanovanja:

- Menge{; trosobno stanovanje z

balkonom v izmeri 80 m2, drugo nadstropje.

- Menge{; dvosobno stanovanje v izmeri

69 m2, JZ lega, velik balkon, po ugodni ceni.

- Dom`ale; enosobno v izmeri 42 m2,

z balkonom s pogledom na Kamni{ke

planine.

- Kamni{ka Bistrica; trosobno stan.

v idili~nem okolju v naravi, primerno za

bivanje ali vikend.

- Homec; {tirisobno stanovanje v izmeri

80 m2,z atrijem v izmeri 25 m2, mirna

zelena okolica.

- Vodice; ve~ stanovanj razli~nih

kvadratur, nova gradnja.

- Lukovica; dvosobno stanovanje, v

mansardi nove stanovanjske hi{e s

pripadajo~im zemlji{~em.

Parcele:

- Kamnik-Nevlje; parcela v izmeri

650 m2,z urejenim dovozom, ugodno.

- Gorju{a pri Dobu; zazidljivo parcelo

povr{ine po 827 m2, son~na lega lep

razgled.

- Seno`eti; zazidljiva parcela v izmeri

1000 m2, ob glavni cesti, 15 km do Ljubljane.

- Menge{; zazidljiva parcela v izmeri 625

m2,center,vsi komunalni vodi ob parceli.

- Kamnik-okolica; dve parceli po 850

m2, zazidljivi, na eni nadomestna gradnja

na kateri stoji delavnica in hi{a ki je

potrebna ru{enja.

Hi{e;

- Komenda; stan.hi{o (k+p+n+m)

s poslovnim prostorom v prizidanem delu

na parceli 900m2.

- Tuhinjska dolina; v bli`ini toplic,

ve~ji gostinski lokal v obratovanju z

mo`nostjo preno~i{~.

- Menge{-Loka; ve~ja stanovanjska

hi{a na ve~jem zemlji{~u, z delavnico,

mirna okolica.

- Kamnik; center, ve~stanovanjska

me{~anska hi{a, obnovljena, mo`nost

{tirih stanovanj.

Poslovni prostori:

- Menge{; poslovni prostor opremljen,

namenjen za zlatarsko,

urarsko,…dejavnost, 37 m2.

- Kamnik; trgovski lokal, prodajni

prostori v izmeri121.13m2,skladi{~ni in

ostali prostori pa skupaj 87.66m2.

Za znano stranko i{~emo novej{o

hi{o, na parceli okrog 800 m2,

Menge{ okolica.

- stanovanje v Meng{u za nakup

ali najem.

- Parcelo za postavitev poslovno-

stanovanjskega objekta v izmeri

od 1000 m2 do 4000 m2, Menge{,

Dom`ale, Trzin.

KARO IN@ENIRING d.o.o.

Slovenska 24, 1234 MENGE[

Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87Fax: 01/723-80-15www.karo.si

MENG[AN Maj 2003

3

MENG[AN GLASILO OB^INE MENGE[

Glasilo ureja uredni{ki odbor: Marij Urh – odgovorni urednik, e-mail: mengsan@menges.si^lani uredni{kega odbora: Majda Trobec, Ana Jernej~i~, Tina @eleznik, Katarina Marin, Du{an Peji~, Peter [krlepOdgovorna urednica Uradnega vestnika: Irena Podbor{ek, tel. (01) 7247 106Oblikovanje, grafi~na priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel. (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.netIzdaja: Ob~inski svet Ob~ine Menge{. Meng{an izhaja v nakladi 2600 izvodov. Prejmejo ga vsa gospodinjstva v ob~ini Menge{ brezpla~no na dom.Distribucija: Primo` Kr`an, tel. (01) 7237 296Odslej Meng{an dostopen tudi na internetni strani www.menges.siOgla{evanje: Kompare k.d., Menge{, tel.: (01) 7230 903, fax: (01) 7230 904, e-mail: kompare@siol.net

Spo{tovani bralci! KAZALO:@UPAN O... ............................... 4

OB^INSKI SVET ....................... 5

POMDLA .................................. 8

NOVICE - ZANIMIVOSTI .......... 9

[OLA VRTEC ........................... 14

KULTURA................................ 15

DRU[TVA ............................... 16

TABORNIKI ............................ 17

[PORT .................................... 17

SKRBIMO ZA SE ..................... 20

POLICIJA 113 ........................ 21

HOJA PO ZELENEM ROBU .... 22

VI NAPI[ETE .......................... 23

VABIJO VAS ........................... 24

OBVESTILA ............................. 28

ZAHVALE ............................... 28

UVO

DN

IKU

VO

DN

IKMesec maj je ~as ljubezni, {marnic, narava nas spodbuja, da se tudi mipremaknemo iz lenobnosti zime. Nekaterim je gibanje na~elo ivljenja,nekateri nikoli ne znajo najti trenutka, ko bi izstopili iz teme duhovnepotrtosti in mrkega pogleda na `ivljenje. Slednjim ne pomaga ni~drugega kot ljubezen. Seveda ne samo njim, vsem nam, ki si `elimoljubiti in biti ljubljeni. Kaj je lep{ega na tem svetu kot imeti nekogarad, mu ponuditi svojo roko po poti skozi dobro in slabo. Hrepenenjepo `ivljenju in lepota `ivljenja je vse naokrog nas. ^e ho~emo jovidimo, ~e ho~emo videti grde stvari, jih vidimo. Pijmo iz vodnjakaljubezni, kajti brez ljubezni umremo. To najlep{e ~ustvo se odsevatudi navzven. Pomembno je tudi, da drugim znamo pokazati, da jihspo{tujemo, da si `elimo tudi njihovega spo{tovanja. Prekratko je`ivljenje, da bi ga uni~evali z nestrpnostjo, stremenjem za materialnimbogastvom, morda tudi s postavljanjem v polo`aj nad~loveka. Innenazadnje, kdo pa je uspel v `ivljenju brez ljubezni in spo{tovanja?

Marij

^lani uredni{tva prosimo spo{tovane bralce indopisnike glasila »MENG[AN«, da po{iljajo ~imve~ prispevkov po elektronski po{ti ali nadisketah. Tako bomo zagotovili hitrej{o obdelavo~lankov, skraj{al se bo ~as oblikovanja in mordase bo tudi podalj{al rok za oddajo prispevkov.@eleli bi tudi, da je ob vsakem prispevku tudioznaka, v katero rubriko spada. Prav tako so polegteksta pomembne tudi fotografije, saj dopolnijovsebino. Naslov za rokopise in fotografije jeSlovenska 30, Menge{, levo pa je elektronskinaslov, na katerega po{iljate zapise, ~e imate tomo`nost. Zahvaljujemo se vam za pomo~ inpri~akujemo {e ve~ o dogajanjih v doma~em kraju.Pod prispevke je potrebno napisati polno imeavtorja v nasprotnem primeru ~lanek ne boobjavljen. Rok za oddajo za junijsko {tevilkoglasila je 9.6.2003.

MENG[AN Maj 2003

4

Drage ob~anke,

spo{tovani ob~ani,

{esti uvodnikpi{em medo b s e ` n i moperativnimdelom naprojektih innalogah terpri~akovanjemprazni~nihdni ob~ine v

maju in dr`ave v juniju. Veliko bodela zaradi spremenjene zakonodajein sprememb, ki se pripravljajo.Stalnica pa so zadeve v zvezi zekolo{kimi sistemi, njihovimgospodarjenjem oz. upravljanjem termedob~inskim dogovarjanjem inpovezovanjem.

Zahvaljujem se vsem, ki stesodelovali v leto{nji ~istilni akciji.Prosim za budnost predonesna`evalci. O vseh dogodkihsporo~ajte na na{e mobilne ali fiksnetelefone. Upam, da bomo zdogovorom in sodelovanjem ssosednjimi manj{imi ob~inamikmalu pri{li do u~inkovitihnadzornih in in{pekcijskihukrepov.

Posebej vas vabim na kolesarskivzpon na Dobeno s posami~nimivo`njami. Premagati 240 metrovvzpona od {portnega parka Loka dogosti{~a Bla` je izziv, ki ga je vrednoposkusiti. Nagrada je v motivacijiza priprave in v dru`enju ob resni~nodobri organizaciji. Torej se vidimov soboto, 7. junija ob 15. uri na startuv Loki.

Prisr~no vas vabim na seje svetaob~ine. Vsa gradiva so objavljena nana{i spletni strani www.menges.si vrubriki »uprava/svet«. Prosim zasodelovanje in mnenja iz javnosti.Tisti, ki nimate dostopa do interneta,imate na voljo osem ra~unalnikov v

~italnici sredi{~a Na{ slamnik (nadknji`nico).

Ponovno vabim podjetnike oz.zasebnike, tudi za~etnike in tiste, ki{ele razmi{ljate o poslovnih oz.podjetni{kih na~rtih in potrebujeteali imate zanimive oz. inovativnere{itve (storitve in proizvode) naponovno predstavitev mre`einovacijskih relejnih centrov(Innovation Relay Centers)Evropske zveze. ^lanek o `eizvedeni predstavitvi in vabilo je vtej {tevilki Meng{ana.

Na{im novorojen~kom oz. njihovimdru`inam, ki jim namenjamoenkratno denarno pomo~, ~estitamin `elim novim ~lanom, star{em innjihovim najbli`jim vse dobro: Jan,Ron, Tadej, Lan, Mark, Lara.

@elim vam spro{~eno in bogatopraznovanje praznika Ob~ineMenge{ in vas vabim na prireditveob ob~inskem prazniku.

^estitam dobitnici zlatega priznanjagospe [tefki Mlakar, dobitnikusrebrnega priznanja gospodu Jo`etuBrojanu in dobitnikoma bronastegapriznanja gospodoma FrancetuBergantu in Ale{u Selaku terdobitnici Trdinove nagrade [peliPer{in.

RAZMI[LJANJE (aktualno ?!):Ali delati na~rtno, dolgoro~no,premi{ljeno in kvalitetno tercelovito in integrirano ali na hitroin poceni ter z ve~kratnim»prekopavanjem«, da je vtis oveliko narejenem dober, ne gledena kon~no vi{jo ceno? Dilema jestalno prisotna in premislek alismo tako bogati, da si to lahkoprivo{~imo!

Razmi{ljanje izpred leta dni.Pod~rtano dodano, ker se nekaterisedaj spra{ujejo {e o tem!

Prav lep pozdrav!Toma` [tebe

UPRAVA OB^INE MENGE[ – Telefoni, eNasloviDelovno mesto / Podro~je Telekom Simobil eNaslovSplo{ne zadeve, Vlo`i{~e, Tajni{tvo upana in uprave (0)1 723 70 – 81 040 8523 – 52 obcina@menges.si Marta.Kuret@menges.si@upan 040 8523 – 50 Tomaz.Stebe@menges.siDirektor ob~inske uprave (0)1 724 71 – 02 040 8523 – 60 Dimitrij.Kovacic@menges.siSvet ob~ine, splo{ne zadeve (0)1 724 71 – 06 040 8523 – 55 Irena.Podborsek@menges.siSociala, vzgoja, zavodi, dru{tva (0)1 724 71 – 07 040 8523 – 51 Rika.Binter@menges.siVodenje, investicije, okolje (0)1 724 71 – 04 040 8523 – 57 Andrej.Urbanc@menges.siProstor, lokacije, zazidljivost, zemlji{~a (0)1 724 71 – 09 040 8523 – 59 Robert.Spenko@menges.siVzdr`evanje (redno, investicijsko), nadzor (0)1 724 71 – 01 040 8523 – 53 Boris.Kavcic@menges.si

(0)1 724 71 – 05 040 8523 – 54 Mitja.Dolinsek@menges.siKnjigovodstvo, finance (0)1 724 71 – 08 Ivona.Car@menges.siFakturiranje, obra~un (0)1 724 71 – 03 040 8523 – 56 Lidija.Urankar@menges.siOpomba: Po fiksnem telefonskem omre`ju (Telekom) so mo`ni trije pogovori hkrati (1xanalogno, 2xISDN). Po mobilnem telefonskem omre`ju (SiMobil) so sodelavci dosegljivi vsak posamezno v ~asu spodajnavedenih ur. V nujnih primerih in ko ni dosegljiv neposredni sodelavec pokli~ite vodjo podro~ja, direktorja uprave ali upana. @upana (ali direktorja uprave) pokli~ite tudi v primerih ko menite da je bilo karkoli narobev ravnanju ob~ine in organizacij ter podjetij, ki delujejo v ob~ini ali izvajajo dela.Pri upanu je mo`no dogovoriti sestanke za ob~ane vsak ponedeljek popoldan med 15.00 in 18.00. Termin rezervirajte v tajni{tvu.@upana lahko pokli~ete v kateremkoli ~asu. V nujnih primerih se lahko oglasite na ob~ini med 7.30 in 8.00 uro.URE DOSEGLJIVOSTI SODELAVCEV UPRAVE NA MOBILNIH TELEFONIH(Kli~ite v primeru zasedenosti fiksnega telefona na delovnem mestu v ~asu uradnih ur ali v nujnih primerih v navedenih urah)

Ponedeljek, torek, ~etrtek: od 7.00 do 15.00 Sreda 7.00 do 17.00 Petek 7.00 do 13.00Opomba: Po fiksnem telefonskem omre`ju (Telekom) so sodelavci uprave dosegljivi v ~asu uradnih ur.PONEDELJEK: 8.00 - 11.00 12.00 - 15.00; SREDA: 8.00 - 11.00 13.00 - 17.00; PETEK: 8.00 - 11.00 11.30 - 13.00

VABLJENI NA SEJE OB^INSKEGASVETA OB^INE MENGE[

7. seja, v sredo, dne 4. JUNIJA 2003 Predvideni vsebinski dnevni red:1. Sprejemanje Prora~una Ob~ine Menge{ za leto 2003 z

usmeritvami in na~rt razvojnih programov za leta od 2003do 2004

Info: Mo`ne so spremembe datuma, posameznih to~k in vrstnegareda! To~en datum in predlagani dnevni red bo objavljen na oglasnideski Ob~ine Menge{ teden dni pred predvideno sejo sveta. Seje svetaso v sejni sobi Gasilsko godbenega doma, Zavrti 2, Menge{.mag. Toma` [tebe, upan

mag. Toma` [tebe, `upan

`upan o...

Vsem ob~ankam in ob~anom elimo veselo praznovanje praznika

Ob~ine Menge{. Vabimo vas na prireditve, ki jih organizirajo

dru{tva in organizacije skupaj z ob~ino Menge{!

Uprava in `upan

DRU[TVO IZGNANCEVSLOVENIJE

Vse ~lane in ~lanice Dru{tva izgnancev Slovenije – Krajevne organizacijeDom`ale obve{~am, da bo leto{nja osrednja prireditev ob dnevuizgnancev

v petek, 6. junija 2003 ob 11. uri v parku Mostec.

Kot vsako leto bomo tudi letos organizirali brezpla~ni avtobusni prevozvseh udele`encev iz ob~in Dom`ale, Menge{, Morav~e, Lukovica inTrzin. Glede na prijave bosta avtobusa odpeljala 6. junija ob 9.30 izKra{nje ter ob isti uri iz Morav~, skupni odhod iz Dom`al bo ob 10. uri.Prihod nazaj po dogovoru. Vabimo, da se slovesnosti udele`ijo tudidru`inski ~lani in prijatelji ~lanov dru{tva.

Hkrati zbiramo tudi informativne prijave za udele`bo na spominskislovesnosti na Rabu. e bo dovolj prijavljenih, bomo na slovesnost ob60 – letnici osvoboditve tabori{~nikov iz tabori{~a Kampor na Rabuorganizirali avtobusni prevoz.

Jo`e Kveder

MENG[AN Maj 2003

5

ob~inski svet

Odgovor na`upanova »pojasnila«predlogov LDS@upan ob~ine Menge{ je v aprilski {tevilkiMeng{ana podal nekatera »pojasnila« naprogramske usmeritve LDS Menge{ v leto{njemletu in v nadaljevanju mandata. Na{e predloge jeozna~il za nesmiselne, nepotrebne, strokovnovpra{ljive in neizvedljive. Menim da je taka reakcija`upana na na{ ~lanek neprimerna in `eli zgoljodpirati neko polemiko preko ob~inskega glasilater merjenje politi~nih mo~i na nepravem mestu,saj je svoj program v ob~inskem glasilu `evelikokrat predstavil. Menim, da lahko bralci samipresodijo o razli~nih pogledih na na{o prihodnost,zato vsebina tega ~lanka ne vzdr`i politi~nekorektnosti in medijske enakopravnosti. Na{namen ni bil za~etek neproduktivne polemike z`upanom v ob~inskem glasilu ampak smo `elelibralcem predstaviti tudi na{a stali{~a do skupneprihodnosti ter jih seznaniti s tem, da smo jihposredovali `upanu, ki naj bi ji upo{teval pripripravi leto{njega prora~una. Na{e argumente, kiso podprti s stroko in zdravo pametjo, smo soo~iliz upanom v nekajkratnih pogajanjih z njim ter na

ob~inskem svetu in pristojnih odborih oz. tam, kjerse o teh stvareh razpravlja in soo~a. Na{e argumentein predloge je upan ves ~as zavra~al niti ni predlagalkompromisa, ker so pa~ prihajali iz njemu napa~nepoliti~ne smeri. Zaradi tega je svetnica BredaJam{ek predlagala kompromisen predlog v osmihodlo~itvah, katerega je ob~inski svet sprejel zdvotretjinsko ve~ino. Take odlo~itve so podprli tudiOdbor za komunalo in infrastrukturo, Odbor zafinance in gospodarstvo ter Odbor za dru`bene indru{tvene dejavnosti. @upan sklepa ob~inskegasveta, kljub strokovni in politi~ni podpori niupo{teval, zato ob~ina Menge{ {e vedno nimasprejetega prora~una. Kljub temu v LDS Menge{upamo, da bo `upan kon~no presegel svojopoliti~no dr`o in v dobro Meng{a predlagalprora~un, ki bo skladen s potrebami ob~anov .

Odgovor na `upanoveo~itke o nesprejemuprora~una@upan ob~ine Menge{ je v aprilski {tevilki Meng{anapodal komentar na nesprejetje leto{njega prora~unapri ~emer je brez zadr`kov in kan~ka samokritikeokrcal ve~ino svetnikov v ob~inskem svetu, kinjegovega predloga nismo podprli, med njimi tudisvetni{ko skupino LDS. V svojem pogledu nadogajanja v ob~inskem svetu je opisal postopeksprejemanja prora~una pri ~emer je pojasnil, da

prora~un predlaga upan, v dveh obravnavah pa gasprejme ob~inski svet, kar je seveda to~no. Namennjegovega ~lanka je bil bralcem dopovedati, da jesprejetje prora~una dol`nost svetnikov, kar je tudito~no. Vendar je pri tem pozabil, da se morajo tudistrinjati z njegovo vsebino. Ker nismo podprlinjegovega predloga prora~una, v katerem niupo{teval na{ih predlogov niti predlogov strokovnihodborov ob~inskega sveta nas je celo obto`il, danismo opravili funkcije predstavnikov ljudstva,katero naj bi opravljali nezavedno. Take obto`be soneprimerne in ne prispevajo k enotnosti ob~inskepolitike, saj od nas zahteva absolutno podporo brezdogovora in uskladitve mnenj. @upan pri tem vztrajakljub temu, da se z vsebino prora~una strinja samopet svetnikov (ob~inski svet ima 19 ~lanov), odkaterih pri glasovanju na {esti seji nih~e ni pojasnil,zakaj ga podpira. Svetni{ka skupina LDS je jasnoobrazlo ila razloge za glasovanje proti predlaganemuprora~unu. Glede na razprave v ob~inskem svetumenim, da bi bil prora~un za leto 2003 e sprejet, ~ebi `upan upo{teval tudi mnenja in predlogedruga~emisle~ih, kar je osnova demokracije.Svetni{ka skupina LDS `upanovega prora~unani podprla, ker nasprotuje zadol`evanju ob~ine innerealnemu na~rtovanju drugih prihodkov ter sene strinja z nadstandardnim razvojeminfrastrukture ob izgradnji plinovoda na ra~unrazvoja drugih predelov ob~ine, {ole in {porta.

Peter Gubanc ml.

LDS trdno na sredinislovenske politi~nemavrice

V mesecu aprilu je Ob~inski odbor LDS Menge{obiskal podpredsednik Liberalne demokracijeSlovenije dr. Slavko Gaber. Na sprejemu je bilaprisotna tudi poslanka LDS v dr`avnem zboruga. Cveta Zalokar Ora`em. Podpredsednikustranke je dobrodo{lico v imenu menge{kegaodbora izrekel njegov predsednik Peter Gubancml. ter mu v nadaljevanju predstavil organiziranostodbora in aktualna politi~na dogajanja v ob~iniMenge{. Dr. Gaber je spregovoril o polo`aju LDSv razmerah slovenskega politi~nega prostora, kiso nastale v ~asu referendumov za vstop na{edr`ave v NATO in Evropsko unijo, pri ~emer jebila dose`ena enotnost politi~nih strank.Spregovoril je tudi o razli~nih stali{~ih politi~nihstrank do opredelitve Slovenije do vojne v Iraku.Poudaril je, da je v tem ob~utljivem zunanje-politi~nem polo`aju na{e dr`ave LDS kot vodilnastranka dele`na kritik tako z levega kot desnegapoliti~nega bloka. LDS pri tem ne bo podleglapoliti~nim delitvam in interesom ampak bovztrajala na sredini ter {e naprej delovala v koristdr`ave in njenih dr`avljanov.V nadaljevanju je tekla tudi beseda o problematikina podro~ju {olstva, znanosti in {porta, ki jih kotresorni minister v Ropovi vladi, vodi dr. Gaberter o mo`nostih sofinanciranja {portnega objektaob Osnovni {oli Menge{.Obisk je podpredsednik zaklju~il z zahvaloprijaznemu sprejemu ter `eljo, da se v Menge{kmalu spet vrne.

Peji~ Du{an

MENG[AN Maj 2003

6

ob~inski svet

INVESTICIJEMENGE[KE OB^INE

Tako ob~inski svetniki, kot ~lani Odbora za

okolje in prostor smo se pred odlo~anjem o

leto{njem prora~unu ob~ine odgovorno in

natan~no lotili pregleda posredovane

dokumentacije s strani `upana in ob~inske

uprave glede razporejanja sredstev za

investicije. Ker dostavljena dokumentacija ni

pokazala celovite slike dejanskega stanja, smo

prosili {e za dodatno dokumentacijo, pri ~emer

smo vedno bolj presene~eni nad neskladjem

podatkov, ki jih dobivamo. Tako si je precej

te`ko ustvariti realno sliko stanja na segmentu

ob~inskih investicij in planiranja le-teh za

letos in naslednja leta.

Zato smo se pred sprejetjem prora~una odlo~ili,da se tako odbori kot ob~inski svet detajlnejeopredelimo do klju~nih segmentov prora~una, kijih mora ob~ina upo{tevati pri popravku predlogaleto{njega prora~una. Zagovarjamo stali{~a, kibazirajo predvsem na strokovnosti ter zagotavljajojasno razporeditev ob~inskih prihodkov inodhodkov.^imprej `elimo sprejetje realnega prora~una zaleto{nje leto ter skoraj{njo pripravo smernic zanadaljnji dveletni prora~un, saj bi le tako lahkozagotovili ustrezno vodene investicije in njihovevrednosti vnaprej, kar lahko zagotavlja prora~un,temelje~ na realnih osnovah. Predlog `upana patemelji na nerealni vi{ini prihodkov, ker posku{as tem prikrivati primanjkljaj iz preteklih let.Na{e stali{~e je tudi, da se letos ob~ina ne smezadol`evati, saj nima sprejetih strate{kih odlo~itevo namenski porabi denarja iz naslova kreditov, zateko~e poslovanje in teko~e investicije pa bopotrebno zagotavljati sredstva iz prora~una.Ena glavnih odlo~itev ve~ine ~lanov sveta inodbora za okolje in prostor je, da celovitarekonstrukcija komunalne cestne infrastruktureob isto~asni izvedbi plinovoda ni sprejemljiva zvidika razpolo`ljivih finan~nih sredstev ob~ine inbi se ~asovno razvlekla (skupaj z razvodomplinovodnega omre`ja za ogrevanje) na dobo ve~kot 15 let. Na~in izvedbe rekonstrukcij ulic, ki gazagovarja `upan, je nesprejemljiv tudi z vidikaob~anov, saj bi nekatere ulice, ki so nujno potrebneobnove, nanjo ~akale lahko celo desetletje, ulice,ki pa so danes v solidnem stanju, pa bi se ru{ile inponovno dograjevale z vso mogo~o infrastrukturo(kabelske povezave ipd.). Sam vrstni red gradenjin rekonstrukcij cest naj bi narekoval Petrol kotkoncesionar za plin, ne pa dejanske potrebe indejansko stanje na cestnih povr{inah. Tudi samoogrevanje na plin naj bi tako ob~ani, ki to `elijo,dokon~no dobili v petnajstih letih, kar je e z vidikaenakosti ob~anov nesprejemljivo, nesprejemljivopa je tudi z vidika stroke, saj bo tehnolo{ki razvojv tem obdobju vsekakor prinesel druga~ne re{itve.Zato je na{e stali{~e, da se gradnja plinske mre`e,ki predstavlja zelo majhen odstotek (manj kot 5%)investicije rekonstrukcije ceste, prepusti izvajalskoin rokovno koncesionarju, ki naj jo izdela skladnos svojim terminskim planom. Projektno pa ostajaobveza na ob~inski upravi, da uskladi vsekomunalne vode za vse trase, tako da ne biprihajalo kasneje do nepotrebnih kri`anj inprestavljanj vodov. Dopu{~amo pa mo`nost, da

se posamezni odseki cest in ulic, kjer je celovitposeg iz tehni~nih razlogov edino smiseln, zaradizastarelosti vodov pa tudi nujen, izvede celostno,pri ~emer morajo investicijska vlaganja ostatiznotraj razpolo`ljivih sredstev.Opredelili smo se tudi do vodooskrbe, ki morabiti prednostna naloga ob~ine. Ob~insko upravoin `upana smo zadol`ili, da mora iskati ustreznere{itve in se pri tem povezovati in dogovarjati ssosednjimi ob~inami, kar bi prineslo boljzadovoljive u~inke pri pridobivanju ustreznekvalitetne vode. Izdelati je potrebno tudi planzamenjave neustreznih vodovodnih cevi. Pravtako je potrebno pregledati obmo~ja, kjer jepotrebno izvesti kanalizacijo in prednostnoposkrbeti za izvedbo kolektorske kanalizacije domeje z ob~ino Komenda. Pri tem mora ob~inaposkrbeti za dogovor o sofinanciranju navedeneinvesticije s sosednjo ob~ino, uskladiti terminskiplan ter se dogovoriti glede skupnega pristopa krekonstrukciji ~istilne naprave v Dom`alah.

Zavedamo se tudi problematike izvedbe {portnevzgoje osnovno{olcev, kjer `e vsa leta ob~inanima posluha za pove~anje kapacitet telovadnice.Ta problem bo s programov devetletke samobolj pere~, zato smo zahtevali zagotovitevustreznih finan~nih sredstev v prora~unu za letosvsaj za celotno urbanisti~no arhitektonsko re{itevvklju~no s prometno ureditvijo {olskegakompleksa in {portnega parka. Nadaljnji korakbi bil izdelava projektov za potrebno telovadnico,ki jo je potrebno vklju~iti v obstoje~i prostortako, da bi bila zagotovljena tudi ustreznaprometna ureditev, parkiranje in varnost otrokna poti v {olo.Vse te usmeritve pri izvajanju nujno potrebnihinvesticij v ob~ini (in {e katere bi bilo smiselnoomeniti), pa na `alost ne bo mo`no izpeljatitako hitro, kot smo si {e zami{ljali pred tedni.Na zadnji seji odbora za okolje in prostorkoncem aprila smo bili namre~ postavljeni prednesporno dejstvo, da je za prora~un 2003potrebno zagotoviti za ve~ kot 300 milijonovtolarjev na za~etih investicijah preteklega leta,za kar je upan e v letu 2002 podpisal pogodbeoziroma je potrebno zagotoviti sredstva zadodatna dela na teh investicijah zaradinapa~nega planiranja. Tako sploh nimamovpliva na razporejanje sredstev za noveinvesticije, saj je s predpostavko, da je potrebnozaklju~iti investicije, ki so v delu (novi vrtecSon~ek, celovita rekonstrukcija Kolodvorskeceste dol`ine cca 300 m in {e nekatere manj{einvesticije) e predvideni denar za leto{nje letoprakti~no porabljen. Zato smo se odlo~ili, da senove investicije (predvsem na cestnemsegmentu) letos ne za~enjajo, ~e zanje ne bonujnih razlogov.^lani odbora si `elimo, da bi se investicijskavlaganja v ob~ini v bodo~e vodila bolj strokovno,racionalno, transparentno in ekonomskoopravi~ljivo ter da bi v naslednjih letih uspeli vplivatina izvedbo investicij, ki jih {tejemo med prednostne.S strani ob~anov pri~akujemo tudi predloge inpripombe za usmeritve na{ega nadaljnjega dela.

Breda Jam{ek, u.d.i.grad.predsednica Odbora za okolje in prostor

Sprejem prora~unaza leto 2003

Po `upanovem mnenju je ob~inski svet na

zadnji seji sveta zopet nerazumno in {kodljivo

zavrnil njegov predlog prora~una za teko~e

leto.Kako naj ob~inski svetniki `upanu

odobrimo zapravljanje denarja, ~e ga pa nima!

Pa pojdimo k dejstvu. V prej{njem {tiriletnemmandatu smo upanu vsako leto potrdili prora~unv upanju, da bo denar gospodarno porabil. Vsakoleto ob zaklju~nem ra~unu smo ugotavljalinepravilnosti in za ob~ino nerazumno in {kodljivotro{enje davkopla~evalskega denarja in zato s straniob~inskega sveta niso bili potrjeni zaklju~ni ra~uni.V letu 2002 je upan s prora~unom predlagal 983milijonov prihodkov, upo{teval je tudi privar~evanidenar za investicije iz preteklih let 195 mio SIT inker mora biti prora~un uravnote`en, je bilo vpredlogu tudi za 1.178.560 SIT odhodkov. @upanje na osnovi potrjenega prora~una veselo nabavljal,delal nesmiselne projekte in sklepal pogodbe.Denar je kopnel, v ob~insko blagajno pa se jenateklo le za 752 milijonov SIT.In kako s prazno blagajno in dolgovi naprej? @upanje v preteklem letu `e podpisal za 454 mio SITpogodb, od katerih se bo 306 milijonov moralopla~ati v letu 2003. @upanova ideja o celovitiprenovi menge{ke infrastrukture, ki bi ob~ino stalanajmanj 3 milijarde, je idealna. Svetniki naj bi`upanu potrdili prora~un kar za {tiri leta in on boveselo delal projekte. Toda, kje vzeti denar ?Pri realnih prihodkih 750 mio SIT letno za investicijeostane komaj 400 mio SIT, ki so e skoraj porabljeniza leto 2003, ostalo pa so stro{ki ob~inske uprave,javne porabe in rednega vzdr`evanja ob~ine.V {tirih letih se `upan ni potrudil pridobiti nobenihdr`avnih sredstev, ne za vrtec, ne za {olo, ne za ceste…V letu 2003 glede na realno predvidene prihodke`upan lahko dokon~a le investicije iz sklenjenihpogodb preteklega leta. Svetniki s sklenjenimipogodbami nismo bili seznanjeni. Kje je problem?V preteklem letu smo svetniki s prora~unom zveseljem potrdili izgradnjo novega vrtca in za prvofazo namenili 51mio SIT, v prepri~anju, da bomovideli projekt, izvedeli vrednost gradnje in da bo`upan pridobil gradbeno dovoljenje. @upan je brezvednosti podpisal pogodbo za 140 mio SIT in brezgradbenega dovoljenja pri~el z gradnjo. Ta vrtecpa se je za prora~un za leto{nje leto podra`il na 219mio SIT z obrazlo`itvijo za nekaj dodatnih del inopreme. Tako naj bi bil leto{nji prora~un glede nalanski obremenjen za dodatnih 168 mio SIToziroma se vrtec glede na pogodbo podra`i za 79mio SIT. Ker je takih primerov {e veliko, `upan`eli najeti kredite.Ker `upan ne odstopi od svojega nerealnegapredloga prora~una in no~e upo{tevati predlogovsvetnikov, svetniki takega prora~una ne moremo inne smemo potrditi. Mi elimo realen in gospodarnouravnote`en prora~un brez zadol`evanja.Ob~ina Menge{ ostaja med prvimi, ki imarazobe{eno zastavo EU ter moderno ra~unalni{koopremo in ostaja med prvimi, ki nima urejeneinfrastrukture.

Svetniki SLS

MENG[AN Maj 2003

7

KAJ ^AKA MENGE[V LETU 2003V letu 2003 prav gotovo ne veliko pozitivnega,saj `upan ponovno ni upo{teval vsebinesprejetega sklepa ob~inskega sveta Ob~ineMenge{ oziroma 8 to~k, ki jih je ob~inski svetsprejel kot navodilo pri sestavi novega predlogaprora~una za prvo obravnavo. Zadol`evanjeob~ine ostaja, kar pa je povsem nesprejemljivo.Na tej to~ki v svetni{ki skupini Stranke mladihSlovenije Ob~ine Menge{ opozarjamo navpra{anje koristnosti oziroma primernostidolgoro~nega strate{kega na~rta za Ob~inoMenge{, katerega smernice in navodila `upanuza izdelavo so bile na ob~inskem svetu `esprejete, saj skladno z `upanovim predlogomprora~una v naslednjih 10-15 letih ne bomogradili drugega kot ceste. [e enkrat opozarjamo,da Ob~ina Menge{ potrebuje du{o, potrebujeimpulz, da se to spalno naselje prebudi in pozgledu drugih mest za svoje obiskovalce ustvari{e kaj drugega kot uspe{en Mihaelov sejem.

Svetni{ka skupina Stranke mladih SlovenijeOb~ine Menge{

ob~inski svet

Ponovno zavrnjenosnutek prora~una vOb~inskem svetuOb~ine Menge{V sredo 7. maja 2003 so ob~inski svetniki iz vrstLDS, SLS, SMS in ZLSD, ki predstavljajo ve~ino vOb~inskem svetu, ponovno zavrnili sprejemob~inskega prora~una za leto 2003. @e v zadnjemMeng{anu sem opozoril na nerazumnost in {kodljivostnesprejetega prora~una in na resne posledice, ki s temnastanejo v na{i ob~ini. Celoten ~lanek je prilo`entemu obvestilu. Kljub temu so se ob~inski svetnikinavedenih strank Peter Gubanc (LDS), BredaJam{ek (LDS), Tina @eleznik (SMS), Ale{ Jane`i~(LDS), Milica Tom{i~ (LDS), Janez Per (SLS),Roman Kalu{nik (LDS), Marija Sitar (LDS), Jo`efVahtar (SLS), Franc Hribar (SLS), Ljiljana O{ep(ZLSD), Jo`ica Komatar (SLS) odlo~ili, da osnutkaprora~una ponovno ne sprejmejo.Kot `upan Ob~ine Menge{ sem prebivalce na{eob~ine, zlasti {e tiste, ki bodo zaradi nesprejetegaprora~una najbolj prizadeti, dol an obvestiti o nastalihposledicah, ki bodo, zaradi ozkih in politikantskihinteresov skupine posameznikov (`al imajo le-ti vOb~inskem svetu ve~ino), nastale. Prepri~an sem,da je prebivalcem na{e ob~ine malo mar za politi~nein strankarske zdrahe, ki v Ob~inskem svetupotekajo, pa~ pa `elijo, da ob~ina opravlja svojeposlanstvo in opravlja naloge ter re{uje probleme vnjihovem skupnem interesu. Vsebina prora~una jelahko tak{na ali druga~na, naj o tem kon~no presodive~ina v Ob~inskem svetu, to bom kot upan sevedaspo{toval in upo{teval. Vendar pa nima nobeden odob~inskih svetnikov, ki so bili nenazadnje izvoljeniod dolo~enega {tevila prebivalcev ob~ine Menge{,pravice, da v njihovem imenu blokira delo, ki jenamenjeno skupni koristi. Ve~ina v Ob~inskemsvetu ima vso pravico in mo`nost, da sprejme tak{novsebino ob~inskega prora~una, kakr{no smatra, dabo najkoristnej{a za skupnost, nima pa pravice, daprora~una enostavno ne sprejme in s tem povzro~iskupnosti {kodo.- Vrtec Son~ek – nakup in namestitev opremeter dokon~anje vseh del s pridobitvijo uporabnegadovoljenja;- Obnova vodovoda, kanalizacije, ureditevcesti{~, plo~nikov, javne razsvetljave, elektro intelekomunikacijskega omre`ja na ulicah: delKolodvorske do tovarne Lek, Zavrti, Murnovaulica, del Liparjeve in Gasilske, Testenova ulica,del Trzinske ulice.- Zdrava pitna voda – globinske vrtine;gradbena izvedba prve v Pristavi za mali Menge{,Loko in Dobeno (vodohran @e~ek) in izvedbaraziskovalne pri razbremenilniku ob cesti v Kosezeza veliki Menge{ in Topole (vodohran Gobavica)- Igri{~e Topole- Osnovna {ola, pospe{evanje podjetni-{tva, prometna in urbanisti~na {tudija,priprava investicijskih projektov inprojektov v javnem interesu; Prakti~no vse,kar sem predlagal v Na~rtu razvojnih programovza leto 2003 (v celoti objavljen na www.menges.siin na oglasni deski ob~ine Menge{).

V nadaljevanju navajam nekaj najbolj o~itnih innujno potrebnih nalog, ki jih ob~ina, zaradinerazumnosti nekaterih, ob nesprejetem

prora~unu ne bo mogla opraviti in bo prebivalstvona teh obmo~jih najbolj prizadeto.Pri~akujem, da bo, morda tudi z va{o pomo~jo,vendarle prevladal razum, in se bodo v prihodnjeob~inski svetniki odgovorno lotili k opravljanjasvojega poslanstva. Da bodo prenehali ovirati inblokirati delo ob~ine ter se ustvarjalno lotili gradnjein ne podiranja na{ega ob~inskega razvoja, ki gavsako leto predstavlja ob~inski prora~un.

mag. Toma` [tebe, `upan

Spo{tovani bralci!Polemike o (ne)sprejetju ob~inskega prora~unase kar ne nehajo. Po svoje je to razumljivo, sajglavni akterji med seboj i{~ejo krivca, ki je»zamo~il« zadevo. Ni mogo~e re~i, da imajovsi prav in tudi ne obratno. Mnogo je stvari, kivplivajo na dogajanja, od preteklosti do zamerin nenazadnje politi~ne ideologije. Govori setudi marsikaj huj{ega, ki pa z moje strani nikoline bo predmet pisanja in obve{~anja. Vsak zasenajbolje ve, kaj dela in do kje se`e njegova vest.Prora~un torej {e ni sprejet in zato se s to {tevilkonepreklicno kon~uje pisanje inobjavljanje v glasilu »MENG[AN« otej temi, ki je bolj obto`evanje kot painformiranje. Ko pa bodo zadeve raz~i{~ene natistem mestu, kjer morajo biti, bodo konkretnipodatki, pomembni za vse ob~ane objavljeni.

Urednik

Vsem mladim in mladim po srcu ~estitamo za njihov

praznik, Dan mladosti in jim `elimo veliko mladostne,

optimisti~ne energije skozi celo leto.

Svetni{ki skupini Stranke mladih Slovenije Ob~ine Menge{

Ob Trdinovem dnevu, prazniku Ob~ine Menge{,

vsem ob~ankam in ob~anom `elimo prijetno praznovanje.

Ob~inski odbor LDS Menge{

Vsem ob~ankam in ob~anom ob prazniku Ob~ine Menge{

in Trdinovem dnevu `elimo prijetno praznovanje.

Slovenska ljudska stranka

Ob~inski odbor Menge{

MENG[AN Maj 2003

8

pomlad

POMLAD V LEKARNIMENGE[

@ivljenje se za~ne in kon~a z vdihom in izdihom.Ljudje, ki se malo gibljejo in jedo industrijskopripravljeno hrano, so telesno slabo zmogljivi in boljbolehni. Zato pojdimo na kolo, podajmo se na bli`njiali daljni hrib ali pa le v bli`nji gozd na hiter sprehod!Kri hitreje ste~e po ilah, vsaka celica dobi novo hrano,nov kisik. Glava se zbistri, napetost izgine. utimo leprijetno fizi~no utrujenost ob zavesti, da smo naredilinekaj koristnega za svoje zdravje.

Obisk v lekarni je odvisen predvsem od bolezni,ki so zna~ilne za dolo~eno obdobje oziroma letni~as. Pomlad je ~as, ko potrebujemo kak dodatekprehrani. Pozimi smo porabili na{e zalogevitaminov, mineralov; hrana, ki jo u`ivamospomladi, je navadno revna z rudninskimi snovmi,tudi vitamini s shranjevanjem preko zime prakti~noizginejo. Pri~ne se obdobje, ko se pogledamo vogledalo in elimo narediti kaj za svojo postavo,ko`o, lase. Pove~a se povpra{evanje po sredstvihoziroma preparatih v pomo~ huj{anju, ~ajih za~i{~enje organizma, negovalnih izdelkih za telokot so odprava trde ko`e na petah, odpravaoti{~ancev, kurjih o~i, sredstvih za odpravljanjecelulita, pove~a se prodaja sredstev proti potenjuin deodoriranju nog…. Prvi son~ni `arki tudipove~ajo povpra{evanje po sredstvih za son~enje,predvsem za ob~utljivo otro{ko ko`o. Igre inrekreiranje na prostem pove~a {tevilo po{kodbkot so zviti gle`nji, odrgnine, rane, otekline… Vlekarno pridejo ljudje v starosti od 1 meseca/{e vvozi~kih ali v naro~ju star{ev/ do 90 let-nekajzelo vitalnih starostnikov pride predvsem pokak{no sredstvo proti bole~inam ali za nego suheko`e. Nekaterim pa dobro dene e nekaj prijaznihbesed in ~ut za razumevanje njihovih te`av.Alergije na cvetni prah so zelo pogoste. Veliko ljudiima v spomladanskem in poletnem ~asu te`ave zzama{enim nosom, rde~imi in srbe~imi o~mi, ter

v~asih tudi s kihanjem in ka{ljanjem. Kadar teh te`avne spremlja povi{ana temperatura in splo{no slabopo~utje, lahko sumimo na alergijo na cvetni prah.Te`ave so izrazitej{e ob son~nem, suhem in vetrovnemvremenu.V takih primerih si lahko pomagamo stabletami in kapljicami za o~i, ki jih moramo jematives ~as.(o alergijah je bilo ve~ napisano e v prej{nji{tevilko Meng{ana; op. Alenka Ur{i~).Pomlad je za vsa iva bitja ~as prebujanja in tudi mladise ve~ dru ijo v naravi, se rekreirajo in pri tem velikokratstar{i in profesorji to ijo, da so raztreseni in jih je te`kodr`ati pri u~enju. Zato se pove~a povpra{evanje posredstvih za spomin in koncentracijo.

Ljubezen je ~ustvo, ki ga ljudje izkazujemo inprejemamo skozi vse leto. Ni mogo~e re~i, da ravnomesec maj vpliva na obisk lekarne v maju. Pri nasvidimo, da se imajo ljudje radi skozi vse leto. Nimogo~e re~i, da v spomladanskih mesecih narastepovpra{evanje po stimulativnih sredstvih/Viagra/in po sredstvih za varno spolnost. Ljubezen je nekajnajlep{ega, enkratnega. Vendar je v dana{njemsvetu veliko usodnih pasti, ki ~akajo mlade obvstopu v svet odraslih. Vse ve~ji je porast spolnoprenosljivih bolezni, ki se jim lahko izognemo zvarno za{~ito. Mogo~e mladina kupuje tovrstnoza{~ito raj{i v trgovinah, saj zavoj~ek prezervativovizbere sam in je to bolj neopazno . Dekleta pa rednohodijo po »svoje tabletke«.^asi se spreminjajo in mladi imajo glede svojega`ivljenja svoje mnenje. Ne smemo si zatiskati o~i,pa~ pa jim moramo predstaviti, da ta novadimenzija prina{a mnogo odgovornosti in zahtevavsestransko zrelega ~loveka. Tu pa je vloga star{evin zdravstvenih delavcev lahko odlo~ilna.Nasvete navadno dajemo star{em, ker so mladibolj ali manj gluhi zanje. Mladi `elijo izkoristitiod ivljenja vse, kar jim lahko ponuja in so nasvetive~inoma bob ob steno. DELAJMO Z GLAVO,DA NAS NE BO STALO GLAVE!

Marij Urh

MLADOST JE DANESVSE PREJ KOT NOROST

Ob dnevu mladosti, 25.maju, se mi zdi v teh

~asih povsem neprimerno govoriti o znanih

frazah: »Na mladih svet stoji. Mladi so na{a

prihodnost.« To vsekakor so in vedno bodo, saj

je tak krog `ivljenja. Vpra{anje je, kako bomo

mi poskrbeli za njih, da bodo svojo mladost in

zagnanost obdr`ali skozi vse `ivljenje.

Mladost je bila in vedno bo posebno `ivljenjskoobdobje, ki ga nih~e izmed nas ne bo pozabil. Pred20. stoletjem je bilo to obdobje igranje, brezskrbnostiter kasneje priprave na prevzem vloge, ki so jomladostniku za to ivljenje namenili star{i. Le redkiso bili tisti posamezniki, ki so svojo vlogo in identitetoiskali sami. V dana{njem in prej{njem stoletju, posebejpo II. svetovni vojni, pa se je svet obrnil na glavo,mladi so dobili svobodo samoizbire, kaj bodo delali,po~eli v ivljenju. Takrat je mladost dobila novo mo~,rodili so se Beatle, spolna svoboda, Woodstock …Mladost je postala obdobje iskanja samega sebe, svojeidentitete, svojega smisla v ivljenju, oziroma obdobje,v katerem je prav zaradi tega iskanja dovoljeno skorajvse. Nov pogled na svet je kmalu spremenila realnost,ki je v materialnem smislu zahtevala vedno ve~, vednove~je in bolj{e, tako hi{e, avtomobile, hladilnike, …Razvoj tekmovalnosti in konkurence je nedvomnopomenil najve~ji udarec prav za mlade, predvsem za

generacije, ki so se rodile koncem prej{njega in vza~etku tega stoletja. @ivljenje jim je ponudilosvobodo, v kateri lahko kot smisel ivljenja izberejovse ali ni~, pomembno je le, da izberejo ~imprej. Letako bodo lahko prvi, najbolj{i in v ivljenju doseglito, kar si elijo. To razmi{ljanje, ki so ga mladi prevzeliod svojih star{ev, je bilo in bo v svetu prevladovalo{e nekaj ~asa. Pri tem na~inu razmi{ljanja se pogostozgodi tudi, da so otroci na na~in »prijazne prisile«,skozi posebne nagrade in pohvale prisiljeni realiziratiambicije svojih star{ev. Vse prepogosti so tudi stavki:»Ti ne ve{, kako si lahko sre~en, v mojih ~asih tega nibilo.« Mladi bodite pozorni, tega res ni bilo, vendarpa tudi ni bilo pouka od 8. do 14. ure, ni bilocelodnevnega u~enja po srednji, vse prepogosto `epo osnovni {oli. Bili so ko{i, goli pred {olami, kjersmo se kot mladi zbirali, se zaljubljali, si nagajali, …danes pa so ti pritiski tekmovalnosti na mlade prehudiin mladi se upirajo na razli~ne na~ine, nekateriodklanjajo iskanje svoje identitete, drugi se upirajopreprosto z obla~ili, obna{anjem, razli~nimi oblikamizasvojenosti, … Nekateri star{i teh krikov mladihno~ejo in ne elijo sli{ati, kot da so pozabili na svojeupore in napore pri iskanju samega sebe. Spet drugii{~ejo odgovore v nekaterih vi{jih silah, numerologiji,astrologiji, veri,…, medtem ko se njihovi mladostnikizgubljajo pred njihovimi o~mi v zemeljskem svetu.Oblikuje pa se tudi e nova veja star{ev, ki mladostnikudopu{~ajo oblikovanje svoje lastne identitete, tako v

POMLADMaj, mesec mladosti, prebujanja, ljubezni. Za~ne se delo na vrtu, narava do popolnosti ozeleni. Kajpa ljudje? Se tudi prebujamo? Posebno mladi ta mesec do`ivljajo naporne trenutke. Zaklju~uje se{olsko leto, matura, poleg vsega divjajo {e hormoni. O nekaj razli~nih stvareh so nam povedali MetaMalus, ki jo lahko marsikaj vpra{ate in tudi dobite odgovor, Tina @eleznik, predstavnica mladegeneracije ter zaposleni v lekarni Menge{.

MENG[AN Maj 2003

9

pomlad / novice / zanimivosti

POMLADNE TE@AVE

De`evnega vremena leto{njo pomlad ni in nihotelo biti konca. Proti oblakom smo zavijali o~iin ob vsakem srame`ljivem `ar~ku `enapovedovali za~etek pomladnega razko{ja. Innebo nas je usli{alo. Zelenje se je divje pognalo izzemlje, v dveh dneh je e razvilo cvetne popke, venem tednu so bile hkrati v cvetju ~e{nje, hru{kein jablane. Da o gozdnih drevesih ne govorimo!In za~elo se je. Staro in mlado kiha, se solzi, ka{lja.V lekarnah veselo prodajajo mazila in tabletkeproti alergiji, ~akalnice pri zdravnikih so nenehnopolne. Ljudje pa preklinjajo cvetni prah in skupajz njim pomlad. Lepo vas prosim! A ni nekajnajlep{ega, ko se po nerodnem podrgne{ po vejidrevesa in te prekrije zlati paj~olan! Od nekdajme je zanimal cvetni prah in vse, kar je z njimpovezano. V osmi razred osnovne {ole semhodila. Na vrtu pri vodnjaku je vsako leto zacvetelavi{nja. O polni luni se mi je zdela kot nevesta izpravljic. Pod njo sem sedla in kar zavijala bi gor vzvezdno nebo. Tako opojno je dehtela, da sem~utila bole~ino v preponi. Podnevi, ko se je vetrczagnal med njene veje, se je iz cvetov vsul pravidi{e~ slap.Na smrt sem bila zaljubljena v svojega profesorjabiologije. Sila ~eden fant, prvo leto v slu`bi, jebil. Ne vem, ~e je bila sploh kak{na u~enka vi{jihrazredov, ki ji ni bil v{e~. Pono~i sem ga sanjala.Pod cveto~o vi{njo sva sedela… In vse tisto, o~emer pa~ zaljubljene deklice sanjarijo. On seveda

materialnem, duhovnem, ~ustvenem in mentalnemsvetu. Prav gotovo to zahteva {e dodatne napore, sajso sami pogosto v najbolj produktivnem, ustvarjalnemobdobju svojega `ivljenja, vendar pa bo trud pravgotovo popla~an z zdravim uporni{tvom mladostnika,z njegovo pripravljenostjo iskanja svoje lastneidentitete.

In kaj za njihov praznik priporo~am mladim?Porabite svojo neskon~no in neponovljivo energijoza vam pomembne stvari. @e danes si sestaviteseznam, kaj vse morate v `ivljenju {e preizkusitipreden vas bomo pri{teli med odrasle. Vem, zavedamse, seznam bo dolg. Tudi moj je, pa sem pridnoobkljukala `e kar nekaj stvari. To so lahko ~istomale stvari, danes bom razveselil staro mamo oziromanekoga, ki ga imam rad, lahko pa so za dalj{e ~asovnoobdobje, zmago na kak{nem {portnem, umetni{kemali {olskem tekmovanju. Predvsem je pomembno,da so to va{i cilji, zato nisem razo~arana, da senekaterim moji cilji zdijo nesprejemljivi. Mogo~e bisi `elela le, da bi si vas ve~ zbralo kot svoj ciljprostovoljno delo. V Sloveniji je danes to vse premalocenjeno, medtem ko je v tujini to ena izmedkvalifikacij za sprejem na srednjo {olo oziromauniverzo, saj je tudi to eden od na~inov spoznavanjain sprejemanja sveta, druga~nih na~inov ivljenje. Stem, ko boste spoznali svet tudi z druge strani, bostela`je in hitreje spoznali in sprejeli sebe. Nikoli pa najse vam nikamor ne mudi. Prihodnost je tu in vas bopo~akala. Edino, kar zahteva od vas, da ji zaupate,da veste, kaj pri~akujete od nje ter da ste v svojapri~akovanja popolnoma prepri~ani. V tem primeruvam bo ob ~asu, ko boste pripravljeni, ponudila vse,kar si elite, tako v ljubezni in materialnem smislu.

Tina @eleznik

o tem ni imel pojma.»In, poglejte, ko se zrnce cvetnega prahu izpra{nika dotakne pesti~a, obstaja velika mo`nost,

da ga bo opra{il. Zdrsnil bo po kanalu in vplodovnici se bo razvil plod. To bo seme, ki bonadaljevalo vrsto…« S pinceto je od{~ipnilpra{nik iz cveta tulipana in podrgnil z njim popesti~u.»Lepljiva povr{ina pesti~a, torej `enskega delacveta, zagotovi, da se ~im ve~ cvetnega prahuzadr`i na njej… e bi, recimo, opra{ili bel tulipans prahom temno rde~ega, bi naslednji rod bilpisan…«Jaz sem plavala nekje med oblaki. ^e bi on,recimo, bil rde~ tulipan in jaz bel, bi bili najiniotroci rde~e – beli…Srce mi je razbijalo kotponorelo, po`irala sem njegove dolge prste pritako pretanjenem delu z o~mi.»Saj to je kot pri ~ebelah!« mi je kar izletelo.»Saj govorimo o ~ebelah,« me je ~udno pogledal…Zato mi ne govorite, da vam pomlad ni v{e~ in das svojim razko{jem ne odtehta kihanja in smrkanjaKon~no je kihanje nekak{en orgazem nosnevotline… Izrabite dneve in no~i, dokler je vse,kar si eli zagotoviti nadaljevanje vrste, aktivno!Sploh pa Meng{ani (razen po glasbi) slovijo tudipo ~ebelarstvu! Pa naj vam kak ~ebelarski mojsterpove, kako zdravilen je cvetni prah! Menda dela~ude`e. Ne{teto bolezni laj{a. Tudi tisto, ki ni~isto fizi~nega zna~aja: pu{~obo in kroni~nopomanjkanje romantike. [e posebej, ~e se z njimposuje{, ko gleda{ ivanj{~ice iz abje perspektive;v svetli, z mese~evo srebrnino obsijani no~i. Vdvoje, seveda.

Meta Malus

MENGE[KE TRGOVINEZa ponazoritev vzdu{ja v Meng{u tokrat nismoanketirali ob~ank in ob~anov, ampak smo se odlo~iliza hitro primerjavo cen osnovnih ivil v trgovinahna{e ob~ine. Primerjali smo cene treh `ivilskihtrgovin, Vele Ra{ica, Mercatorja in Vele Centra. Vvseh treh trgovinah so bili prodajalci izredno

VELE - Ra{ica MERCATOR VELE – center

Kruh 1 kg (polbeli, od-do) 300-410 400-513 410-513@emlja (mala) 6 0 5 9 5 9Moka 1 kg (gladka) 149 155 149

Mleko 1 l (alpsko 3.6) 161 157 161Olje 1 l (jedilno) 393 352 379Kis 1 l 219 220 217

Sladka smetana (35%-1/4) 209 173 209Kisla smetana (20%-180g) 119 135 119Sladkor 1 kg 175 175 175

Sol 1 kg 110 110 108Kava (barcaffe – 100g) 159 159 159Margarina (Petra – 500g) 302 327 302

Makaroni 500g (pol`ki) 125-241 109-244 110-222Ri` 1 kg (Zlato polje) 429 (0,5kg) 257 430Milo (Palmolive 250 ml) 133 98-160 127

Zobna pasta (Aquafresh) 522-580 635 498-640Pralni pra{ek (Persil) 1199 1349 1199Toaletni papir (Paloma 2 sloja) 419 334 (enoslojni) 422

Salama 10 dkg (pari{ka) 114 107 116Sir (Jo{t – 500g) 799 730 741

Tina @eleznik

prijazni in v Vele Ra{ica mi je pri pregledovanjucen pomagal celo sam prodajalec. Prav tako bi lahkopohvalila Vele – center, ki je po moji oceni tudinajbolj pregleden. Seveda se je tam najbolje po~utiltudi moj jekleni konji~ek, prav tako dobro se jepo~util pred Mercatorjem, ko pa sem ga parkiralapred Vele Ra{ica, sem bila malo nervozna sama,saj sem ga morala pustiti skoraj na prehodu.

MENG[AN Maj 2003

10

novice / zanimivosti

PRVI OPIS PI@MARJA (MOSCHUS SP.)

Ferdinand Avgu{tin Haller pl. Hallerstein (27. avgusta1703 Ljubljana; 29. oktobra 1774 Peking) je bil rojenv dru`ini Janeza Ferdinanda, barona Hallersteina zRavbarjevega gradu v Meng{u, in Marije SuzaneElizabete, baronice Erberg iz rodu Ko~evarjev.Avgu{tin Hallerstein je 1. septembra 1739 prispelna Kitajsko in tam ostal do smrti. Decembra leta1743 je bil imenovan za prisednika matemati~negain astronomskega kolegija cesarskega dvora vPekingu ter mandarina {este stopnje. Leta 1745 jepostal provincial in vizitator japonske jezuitskeprovince. 6. maja 1746 je napredoval vpredsednika astronomsko-matemati~nega kolegijain mandarina pete, pozneje tretje stopnje.Zaradi Hallersteinovega visokega polo`aja vPekingu so njegova pisma objavljali in komentiraliv Londonu, Sankt Peterburgu, Parizu, Berlinu,Leipzigu in na Dunaju. Izdelal je zemljevide delovkitajskega cesarstva. Objavil je dotlej najnatan~nej{ooceno {tevila in rodnosti Kitajcev. Evropejcem jepribli`al navade, pokrajino, rastlinski in ivalski svetKitajske in sosednjih de`el. S sodelavci je opazovalseverni sij, komete, mrke, gibanja planetov insatelitov. Razvil je nov postopek za izra~unavanjenajmanj{e razdalje med dvema astronomskimaobjektoma, merjene z izpopolnjenim mikrometrom.Organiziral je astronomske meritve v razli~nih krajihobse`nega cesarstva.

Dopisovanje z Londonom

Kraljeva dru`ba v Londonu je poldrugo desetletjepred Hallersteinovim rojstvom med svoje ~lanesprejela Kranjca barona Janeza Vajkarda Valvasorja(1641-1693). Valvasor se je Angle`em posebnoprikupil s svojim opisom Cerkni{kega jezera inskicami votlin pod njim, ki so jih v glasilu londonskekraljeve dru`be objavili 17. novembra 1687.Angle`i so imeli zelo radi kranjske barone. Polstoletja po Valvasorjevi smrti je kraljeva dru`ba vLondonu za~ela objavljati pisma Hallersteina, pravtako kranjskega barona. 18. septembra 1750 jeHallerstein poslal tajniku kraljeve dru`be

Cromwellu Mortimerju svoje ~etrto pismo izPekinga. Pismu je prilo`il dve kitajski knjigi,logaritmovnik ter priro~nik za izra~unavanje mrkov.Hallerstein se je v pismu najprej zahvalil za zbornikkraljeve dru`be iz leta 1749, ki so mu ga poslali vPeking. Zbornik je vseboval Hallersteinovoprej{nje pismo o kometih in drugih opazovanjih,prebranih pred kraljevo dru`bo 18. januarja 1749.Decembra leta1751 so pred kraljevsko dru`boprebrali Hallersteinovo pismo, ki ga je postal letopoprej. Leta 1753 so natisnili prvi dve in pot tretjestrani pisma v angle{kem prevodu.Pi`marji (dru`ina Moschidae) spadajo v skupinodoprstih kopitarjev. @ivijo v gozdovih Himalajezahodno do Gilgita v severni Indiji ter na ozemljuTibeta, Sibirije in jugovzhodne Azije. Dol`ina ivalije od 85 do 100 cm, masa od 10 do 18 kg. Takosamec kot samica sta brez rogov, samec pa imadolge, me~aste zgornje podo~nike, ki segajo dale~navzdol. Posebnost samca je pi`mova vre~ica, kise mu razvije ob spolni dozorelosti. Le`ijo medmodi in popkom in je za pest velika. @leze v njejizlo~ajo mo{us, snov, ki je pomembna in iskanasestavina najbolj{ih parfumov. Samci jo verjetnouporabljajo kot vonjavno sporo~ilo samici.Pi`marji ve~ji del leta pre`ivijo samotarsko, v ve~jihskupinah jih najdemo le v ~asu parjenja. Samica skotinavadno enega mladi~a, redko dva. Pi marji so gozdneivali in se hranijo z listjem, cvetovi, mladimi poganjki

in travo. So izrazito teritorialne ivali.Zaradi mo{usa ~lovek pi marja e od nekdaj preganjain v nekaterih dr`avah, kjer je e zelo redek, je tudizakonsko za{~iten (Butan, Kitajska od leta 1988,Indija od leta 1972, Severna Koreja od leta 1968,Mongolija od leta 1995, Mjanmar od leta 1994,Nepal od leta 1973, Rusija in Nepal od leta 1963).Leta 1958 so Kitajci za~eli z vzrejnim programom,vendar so bile izgube predvsem med mladimi`ivalmi precej velike.Upamo lahko le, da se bo umetna vzreja izpopolnilain se bo pritisk na prosto`ive~e `ivali zmanj{al.Tako bi veliko pripomogli k ohranjanju tegamajhnega in zanimivega jelena.Mo{us sestavljajo ve~inoma du{ikove spojine.Najbolj{ega pridobivajo na Kitajskem in na Tibetupod imenom Tongking, ki se ga je verjetno prijelpo zalivu s pristani{~i za izvoz. Parfum so izva`alizape~atenega v majhnih okra{enih ~ajnicah zoblogami iz svinca ali kositra. Di{avo naj bi odkrilikitajski mandarini. V Evropi so o njej pisali `e v10. in 11. stoletju, vendar `ivali niso poznali.Danes je mo{us v Evropi cenjen predvsem vkozmeti~ni industriji, na Daljnem vzhodu pa gauporabljajo tudi v zdravstvene namene.Hallerstein je v London postal astronomskaopazovanja iz let 1746 in 1747, za naslednjo po{iljkopa je obljubil {e opazovanja iz naslednjih dveh let.Vendar nadaljevanje opazovanj ni bilo v Londonunikoli objavljeno. Povzetke opazovanj iz let 1746 in1747 so prebrali pred kraljevo dru`bo marca 1752in jih objavili v obliki dopisovanja med londonskimazdravnikoma Johnom Bevisom (1695-1771) inJacobom de Castrom - Sacramentom (1692-1762).Ni mogo~e ugotoviti, zakaj Hallerstein po pismu18. septembra 1750 ni ve~ objavljal pri kraljevidru`bi. Nepopolna objava pisma gotovo ni bila

dovolj tehten razlog, poleg tega pa Hallerstein vnaslednjih letih ni takoj razvil sodelovanja s kak{nimdrugim evropskim sredi{~em. Ta in druga pekin{kaopazovanja iz obdobja med letoma 1717 in 1752 jesku{al objaviti v knji`ni obliki, kar mu je uspelo{ele leta 1768 na Dunaju. Vmes med prekinitvijosodelovanja z Londonom in za~etkom objavljanjana Dunaju je Hallerstein nekaj opazovanj s srede1750. let objavil pri peterbur{ki akademiji, s kateroje sodeloval tudi pozneje in postal tudi njen ~lan.Hallertstein je v pismu 18. septembra 1750 postal {epodatke o opremi pekin{kega observatorija, ogeografskih na~rtih Kitajske in njenih mest ter oslovarjih kitaj{~ine. Opisal je pi marja, srni podobneganerogatega jelena z visokih gora notranje Azije. Prvoskico pi`marja je narisal direktor slikarske akademijepri dvoru v Pekingu ^eh Ignac Sickelbarth(Sichelbarth, 1708-1780) po mrtvi samici, ki so joprinesli v jezuitski kolegij. Hallerstein je na{tel razlike,ki jih je mogo~e opaziti pri samcu. Sodoben opispi`marja je objavil Angle Brian Houghton Hodgson(1800-1894), ki je ivel v Katmanduju.Med Hallersteinovimi sodelavci v Pekingu se je naivali in rastline najbolj spoznal francoski jezuit Pierre

Nicholas le Cheuron d’Incarville (1706-1757). V Parizje po{iljal zbirke u`elk, metuljev, {koljk in podobno.Leta 1749 je tak{no zbirko Hallerstein postal vLondon, kot je naslovnika spomnil ob koncuobjavljenega dela pisma, poslanega 18. septembra1750. D’Incarvillejev opis Hallersteinove zbirke jebil objavljen leta 1754 v naslednjem zvezku glasilakraljeve dru`be v Londonu. D’Incarville je leta 1751Evropo seznanil z visokim pajesnom (bo`je drevo,Ailanthus altissima, the ailanthus), ki je samorasel naKitajskem in na Molu{kih otokih. Konec stoletja soga zanesli v Ameriko.Nekaj ~asa so ga veliko sadilikot okrasno drevo za gojenje posebne vrste sviloprejk.Zahvala: Za pomo~ pri zbiranju gradiva sezahvaljujem Muzeju Menge{ in Mellonovifundaciji Univerze Oklahoma.

Stanislav Ju`ni~

LITERATURA

Baus, R., DAKSKOBLER, I., 2001. Visoki pajesen (Ailanthus altissima).

Proteus. 63/5: 224-228.

HALLERSTEIN, A., 1753. A Letter from Reverend Father Augustin

Hallerstein, of the Society of Jesus, President of the astronomical College

at Pekin in China, to Dr. Mortimer, Sec. R. S. Dated Pekin, Sept. 18, N.

S. 1750, Translated from the Latin by Tho. Stack, M. D. and F. R. S.

Phil.Trans. 1751-1752. 47: 319-323.

HODGSON, B., H., 1839. On Three New Species of Musk (Moschus)

Inhabiting the Himalayan district (M. Chrysogaster, M. Leucogaster,

M. Saturatus). Transactions of the Asiatic Society of Bengal. 8: 202.

HODCSON, B., H., 1841. On a New Organ in the Cuenus Moschus.

Transactions of the Asiatic Society of Bengal. 10: 795-796.

Vir: Ju`ni~, S., 2003. Prvi opis pi`marja (Moschus sp.). Proteus. 65/7:

326-328.

MUZEJ MENGE[

OB 300. OBLETNICI ROJSTVA FERDINANDA AVGU[TINAOB 300. OBLETNICI ROJSTVA FERDINANDA AVGU[TINAOB 300. OBLETNICI ROJSTVA FERDINANDA AVGU[TINAOB 300. OBLETNICI ROJSTVA FERDINANDA AVGU[TINAOB 300. OBLETNICI ROJSTVA FERDINANDA AVGU[TINAHALLERSTEINA HALLERSTEINA HALLERSTEINA HALLERSTEINA HALLERSTEINA (*27. 8. 1703, † 29. 10. 1774)

Lobanja pi`marja (Moschus moschiferus).

Prilo`nostna znamka, posve~ena Hallersteinu,ki jo je Po{ta Slovenije izdala 21. januarja 2003.

MENG[AN Maj 2003

11

novice / zanimivosti

Cerkev vsako leto na sedmo velikono~no nedeljovabi vse ljudi, da razmi{ljajo o pomenu in vlogidru`benih ob~il. Vemo, da so »mediji« danesnavzo~i prav povsod v `ivljenju. Mogo~e celopreve~! Premislimo ob naslednjih odstavkih, kakomi sprejemamo vso mno`ico informacij in ponudbin kako vse to vpliva na nas kot ljudi, ki imamotudi svoje osebno `ivljenje (svobodo).Ko pridemo z dela utrujeni domov in sédemo kpo~itku, do katerega imamo vso pravico, ter sipri`gemo televizor, smo podobni planincu, ki zvelikim naporom premaga strma pobo~ja gore inséde na vrh, da se spo~ije, medtem ko okrog divjanevihta. Nespameten je planinec, ~e tedaj obsedina vrhu gore zato, ker se ima pravico spo~iti, in senastavlja strelam, namesto da bi si poiskal zavetjeter od tam brez strahu opazoval nevihto in po~ival.Tudi mi smo nespametni, ~e sédemo pred televizorter kar tako obsedimo in pustimo, da smo “tar~a”programov, da programi “izbirajo nas”, namestoda bi jih zavestno izbirali mi in se svobodnoodlo~ali, kaj elimo gledati – kaj torej bomo gledaliin ~esa ne. Ker je ponudbe iz dneva v dan ve~, se~lovekova modrost vedno bolj ka`e v sposobnostizavestne in svobodne odlo~itve o tem, kaj `elimogledati. Zavestno. Svobodno. To pomeni: potehtnem premisleku. Kar je naporno. Kar ni po~itek.Ampak ali je vredno tvegati, da nas (telesno aliduhovno) pokon~a strela (naenkrat ali postopoma)samo zato, ker po delu (oziroma vzponu) nismosposobni vztrajati samo {e hip, da bi na{li varnozavetje? Razmislek je naporen, ker od nas zahteva,da vemo za cilj na{ega po~etja, delovanja, odlo~itev.Cilj po~itka na vrhu gore gotovo ni, da nas zadenestrela … Torej si bomo poiskali zavetje.Ponudbe je iz dneva v dan ve~. In nau~iti semoramo zavestno izbirati.Ko pridemo na gala sprejem, kjer se mize {ibijood vsemogo~ih jedi, nekateri od nas `e vnaprejpoznajo “svoj izbor”, ker poznajo cilj: kdor si ne`eli nabrati preve~ kalorij, bo posegel po sadju,zelenjavi, morda ribah; kdor si mora nabratima{~obnih zalog, bo stopil tja, kjer bo na dosegukruh z namazi, sir, meso, sladice; kdor imasladkorno bolezen, se bo izognil vsemu sladkemu;kdor bo moral sesti za volan, se bo odrekel(pretiranemu) u`ivanju alkohola; kdor je izbir~en,bo {el zlahka mimo jedi, ki mu ne di{ijo, in bojedel samo “preverjeno dobro”; kdor pa vseh tehna{tetih “omejitev” nima, bo verjetno hodil odmize do mize in posku{al, kaj mu najbolj tekne …

Vse se zdi jasno in lahko, a se znajdemo pred

dvema te`avama:

1.Cilja (preve~ kalorij, sladkorna bolezen, preve~alkohola) se moramo najprej zavedati, ga moramospoznati, nato pa se v skladu z njim odlo~iti. Iskati,spoznati, zavedati se cilja, smisla je prva te`avana poti, ker mnogokrat o tem sploh ne razmi{ljamoin se zadovoljimo s pasivnostjo.2. Druga te`ava je biti zvest odlo~itvi, ki smo josklenili na podlagi spoznanja cilja, in delovati vskladu z odlo~itvijo. Za~nejo nas obhajati sku{njavein vsakomur od nas je znano, kako zvija~nodelujejo: kdor se zaveda, da ne sme zau`iti preve~kalorij, ga pred mizo s sirom za~nejo bombardiratistrele prepri~evanja (ob ~utnem dra`ljaju – vidu,

vonju, spominu na okus – se zbudijo “razumskeutemeljitve”): “Ah, saj ni tako hudo, saj nimamtoliko kalorij, saj nekaj ko{~kov gotovo ne {kodi…” Sladkorni bolnik morda zasli{i v sebi: “Ah, sajod ~asa do ~asa potrebujem malo sladkorja! Sicerimam pa pregled {ele ~ez tri mesece!” In voznikzasli{i “tola`bo”: “Saj sem na za~etku zvrnil samoen konjak, potem pa ves ve~er pil samo rde~ega, inker sem veliko pojedel, mi res ne more {koditi, ~espijem {e kozarec belega …”^e taka zvija~a uspe v nas enkrat in {e enkrat in {e in{e, je gaz, ki si jo v du{i utira, vedno globlja in kmaluna{a volja sama od sebe, brez boja in tako brezsvobode, zaide vedno v to isto gaz slabe navade(razvade). Postane torej su`nja, ker ji je odvzetasvoboda. Svoboda pa je ~lovekova prva pravica. Innamesto da bi se zanjo v srcu bojevali, se ji odre~emo.

Kaj pa je svoboda? Tista resni~na, prava?

^e je odgovor na to vpra{anje preve~ zapleten,preve~ celosten, da bi nanj odgovorili, si lahkopogledamo vsaj, kako dose~i svobodo pri enemelementu na{ega bivanja, delovanja, obna{anja (kije na videz malenkosten) – pri gledanju televizije!Ko sedete pred televizor, se verjetno ne zavedate,da lahko v kratkem ~asu – takoj ko niste dovoljpozorni – televizija postane velika usmerjevalkava{ega ~ustvenega stanja in celo velika uni~evalkava{ih zavestnih odlo~itev. Torej je pametno sprejetinekaj stali{~, {e preden gremo gledat televizijo:

1. SPOZNAJTE TELEVIZIJO

Televizija ni (samo) televizor, torej plasti~ni aparat,pred katerim sedite in ki proizvaja sliko in zvok. Jeproizvod mnogih osebnih in ekonomskih prizadevanj.

2. CENITE JO, ^E SI TO ZASLU@I

Ne mislite, da je najbolj{a re{itev problemov, kijih lahko povzro~i televizija, da vr`ete televizijskiaparat iz hi{e, saj je zelo pohlevna in poni`na,preprosta je in nikogar ne zasu`njuje. Uboga rokelastnika in upo{teva njegove odlo~itve. Televizija,preprosto, samo ponuja svoje izdelke. Vi pa imatev rokah daljinski usmerjevalnik, s katerim lahkostorite, kar se vam zdi najprimernej{e. Televizijase ne bo nad ni~imer prito`evala.

3. NE GLEJTE JE SAMI

Televizija naj ne bo zato~i{~e za dolge ure, ko nam jedolg~as in ne po~nemo ni~, ker ne vemo, kaj naj bipo~eli. Televizijski gledalec mora sebi in drugim eletidobro, to dobro pa deliti z drugimi – torej povabitidruge, da z njim gledajo program, ki bo obogatil njegain njih. Resni~ni televizijski gledalec naj bi torej ne bilposameznik, ampak dru`inska skupnost, sajposameznik v dru`bi dveh, treh, {tirih, petih vidi ve~in bolje, kakor bi zmogel videti sam in osamljen.

4. NE ZAHTEVAJTE OD TELEVIZIJE,

^ESAR VAM NE MORE DATI

Prosi in pri~akuje se od nje kultura, in to enovitakultura; graditev vrednost; pri~akuje se, da nas nebo dolgo~asila, ampak zabavala ... Prepri~ati semoramo, da televizija NE MORE ZAPOLNITIpraznine po nekom ali ne~em. Televizija preprostosamo ka`e poti. In od nje ne smemo zahtevati, najnas tudi potisne na pot.

5. IZBIRAJTE PROGRAME

Kar koli naj e predvajajo, ne pogoltnite vsega! eboste to po~eli, se boste kmalu preobjedli in ugotovili,da po televiziji ni ni~esar, kar bi bilo vredno gledati.Pa je: vsak dan je na mnogo{tevilnih programih karnekaj sprejemljivih oddaj. Celo z neprecenljivovrednostjo. Jasno pa je, da jih moramo poiskati. Inpotem moramo iz izbranih napraviti “jedilni list” dneva.

6. POI[ ITE JEDRO VSAKEGA PROGRAMA

Izbrali smo `e. In se usedemo, da bi si privo{~ili“jedilnik” dneva, ki smo si ga pripravili. Ugotoviliboste, da se vsak program na svoj na~in “dokazuje”s temo, izvedbo, zahtevnostjo ... Ponovno ocenitekakovost teh elementov, sprejmite dobro in zavrziteslabo. Zadr`ite torej zrno z jedrom, torej: prelevitese iz pasivnega v pametnega gledalca.

7. ZAMENJATI KANAL JE PAMETNO

Prosili vas bodo, da tega ne storite, da vsaj malovztrajate, medtem ko vas bombardirajo s kupomreklam. Ne poslu{ajte jih! e vam je program, ki gagledate, v{e~, ga glejte {e naprej, a ne zato, ker vas vto kdor koli sili! e pa vam ni v{e~, veste, zakaj gane elite ve~ gledati, in ga preprosto ne glejte ve~!

8. ZAVRNITE NASILJE

Vsakr{no nasilje. Tisto iz filmov in nadaljevank, kiso pripovedovane zato, da izra`ajo nasilje inzaverovanost vanj, pa tisto iz dokumentarnih filmovo vojnah in revolucijah ... Mladina na primer potakem gledanju ni ve~ sposobna lo~iti resni~neganasilja od prikazanega, igranega, saj so podobe enake.

9. TREBA SE JE POGOVORITI O TEM,

KAR SMO VIDELI

Programi ne smejo utoniti v podzavest, potem ko sose po televiziji kon~ali. Dobri programi imajopravico, da se o njih pogovorimo in prek njihpridemo do eti~nih, estetskih ali moralnih zaklju~kov.In pametni gledalec bo znal pogovor o zrnu teh dobrihsporedov prenesti v dru`ino, na ulico, med prijatelje... Televizija tako spodbuja razmi{ljanje o temah, okaterih sami morda ne bi za~eli razmi{ljati.

10. NISO VSI PROGRAMI ENAKI

(ENAKO DOBRI)

Niso enako pripravljeni (eni so vnaprej posneti,drugi so neposredni), tudi ne za enak tip ob~instva.Neposredni programi so bolj “resni~na” televizija,tega se moramo zavedati, saj je mnogo manjmo`nosti za manipulacijo kakor pri drugih.

Za konec pa {e misel o pomenu in neprecenljivi vlogistar{ev v vzgoji otrok in mladine pri gledanju televizije:“Star{i ne samo, da so sami zase gledalci, ki zmorejorazlo~evati, kaj gledati po televiziji in ~esa ne – bimorali dejavno oblikovati navade, ki jih v zvezi zgledanjem televizije pridobivajo njihovi otroci, da bijih vodile k zdravi ~love{ki, moralni in verski rasti.Star{i bi morali vnaprej seznaniti otroke o vsebiniprogramov in zavestno izbrati tisti temelj – ki je vdobro dru`ini –, na podlagi katerega se bo odlo~alomed “bomo gledali” in “ne bomo gledali”. Star{i bi semorali o televiziji ter o kakovosti in {tevil~nostiprogramov s svojimi otroki tudi pogovarjati, saj jedru`ina edinstveni privilegirani prostor, v katerem seposredujejo tiste kulturne in verske vrednote, ki~loveku pomagajo na poti pridobivanja lastneidentitete.” (Povzeto po pape`u Janezu Pavlu II. vsporo~ilu za XXVII. svetovni dan javnih ob~il, 1994)

Va{ `upnik Matej Zevnik

TELEVIZIJA in SVOBODAkot osnovna ~lovekova pravica

MENG[AN Maj 2003

12

novice / zanimivosti

V sredo, 9. aprila je bilo v morav{kem kulturnemdomu neformalno zaklju~no sre~anjeorganizatorjev in udele`encev izobra`evalnihdelavnic, organiziranih v okviru projekta»Izbolj{anje usposobljenosti, ustreznosti inkonkuren~nosti kmetijstva v ob~inah Kamnik,Morav~e, Menge{ in Trzin«. O projektu smo `episali, spomnimo naj le, da gre za projektizobra`evalnih delavnic na pet razli~nih tem,namenjen kmetovalcem iz ob~in Kamnik,Morav~e, Menge{ in Trzin, ki ga financirajosodelujo~e {tiri ob~ine in Delegacija Evropskekomisije v Ljubljani v okviru Programa malihprojektov programa PHARE. Izobra`evanje vokviru projekta naj bi izbolj{alo usposobljenostkmetov, da se prilagodijo strukturnim in tr`nimspremembam ter da znajo ~rpati sredstva iz virovEU in tako izbolj{ati njihovo konkuren~nost naslovenskem in evropskih trgih. Poleg tega naj biprojekt pomagal oblikovati u~inkovito lokalnokmetijsko politiko pri sodelujo~ih ob~inskihupravah.

Delavnice so potekale februarja in marca,organiziralo pa jih je podjetje Oikos skupaj sKmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana inKmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica terKSS Morav~e in KSS Kamnik. Delavnic se jeudele`evalo pribli`no 70 kmetovalcev izsodelujo~ih ob~in. Informacije o delavnicah ingradivo je posredovala tudi Kmetijska svetovalnaslu`ba Morav~e. Vsaka delavnica je trajalapribli`no tri ure in je bila obi~ajno razdeljena vdva do tri sklope 20-minutnih predavanj, ki jim jesledila razprava ali skupinsko delo. Ker so biliudele`enci razli~ne starosti in izobrazbe in zrazli~nih vrst kmetij, se je v~asih razvila prav`ivahna razprava. Udele`enci so za vsakodelavnico prejeli gradivo s podrobnej{imiinformacijami, ki je dostopno tudi na spletni straniprojekta na http://www.podjetnaregija.org/PHARE_kmetijstvo/PHARE_index.htm.

Med projektom se je raznolikost sodelujo~ih ob~inpokazala tudi v tipih kmetij in eljah kmetovalcev. Vravninskem delu (ob~ini Trzin in Menge{, del ob~ineKamnik) prevladuje mle~na ivinoreja, zaradi drugihmo`nosti zaposlitve pa ni `elje po preusmeritvi vdruge tipe kmetijstva. Ob~ina Trzin ima celo na voljoprostor, ki ga namerava nameniti za prodajo zdravehrane, a trenutno v ob~ini ni interesentov. Vhribovitem delu obmo~ja (ob~ina Morav~e, delob~ine Kamnik) pa je prisotna mo~na volja poinovacijah, novih pristopih in novih pridelkih inizdelkih ali vsaj spremenjenem na~inu tr`enjapridelkov. Udele`enci delavnic so menili, da se morajokmetje vedno bolj povezovati in sodelovati, obkonkretnih primerih pa se je pokazalo, da si {e vednopremalo zaupamo med sabo.

Zaklju~no sre~anje udele`encev, ki so se medprojektom precej dobro spoznali, je bilo nadvseprijetno. Z okrasitvijo kulturnega doma so seizkazali morav{ki rokodelci in Dru{tvo pode`elskih`ena, ob prihodu pa so udele`enci dobili {ilcemedenega ganja. Sre~anja so se poleg udele`encevdelavnic udele`ili predstavniki vseh sodelujo~ihob~in in g. Erwan Fouere, veleposlanik Evropskeunije v Sloveniji in vodja Delegacije Evropskekomisije v Ljubljani. Pozdravnemu govoru ge.`upanje in direktorja kamni{ke ob~inske uprave jesledila predstavitev projekta in njegovih rezultatovter kratka diskusija, v okviru katere je eden odudele`encev pripravil tudi kratko predavanje.Udele`ence je nagovoril tudi g. veleposlanik Fouere,ki je poudaril, da se mu zdi projekt zgled mo~nevolje, da bi ob~ine z lastnimi mo~mi in u~inkovitimsodelovanjem spodbudile razvoj, konkuren~nostkmetijstva ter zagotovile svojim prebivalcemkakovostno `ivljenje. Sre~anje se je zaklju~ilo zodli~no pogostitvijo, ki jo je pripravilo Dru{tvopode`elskih ena in kmetija Pr’ Me`narju, tako dase je dru`enje in kramljanje kar prijetno zavleklo.

Mojca Hrabar

Prijeten zaklju~ek projekta kmetijskegaizobra`evanja, pripravljenega pod okriljem

programa PHARE

DAN ZASTAVE

Meng{ani so se tudi letos ~astnoudele`ili slovesnosti ob leto{njemprazniku dnevu zastave v geometri~nemsredi{~u Slovenije v Spodnji Slivni priVa~ah. Proslavo organizira grboslovno,rodoslovno in zastavoslovno dru{tvoHeraldica Slovenica. Dne 6. su{ca 2003ob 14. uri so v spremstvu 12. gardnegabataljona Slovenske vojske, ki je nosildr`avno zastavo in pihalnega orkestraLitija korakali zastavono{e z ob~inskimizastavami, razli~nimi prapori in veteranivojne za Slovenijo. Na sliki sta obpomniku v GEOSS `upan in veteranag. Kunstelj in g. Trampu`.

Toma` [tebe

Evropska EU mre`a za brezpla~nosvetovanje in posredovanje ponudbin povpra{evanj izdelkov in storitev

Prva predstavitev IRC mre`e (Innovation RelayCenter network) se je zgodila 8. maja v dvoranicisredi{~a Na{ slamnik v Meng{u. Preko vabil vlokalnih glasilih so bili vabljeni podjetniki inob~ani iz obmo~ja osmih ob~in takozvanepodjetne regije (Dom`ale, Kamnik, Komenda,Lukovica, Menge{, Morav~e, Trzin, Vodice).Udele`ba je bila dokaj skromna, zato bomo spredstavitvami nadaljevali in obve{~ali oprakti~nih vidikih te mre`e in drugih podobnihpodjetni{ko poslovnih mo`nostih.

Gospod Klemen Koman (na sliki), predstavnikevropskega projekta mre`e IRC z In{tituta zaekonomska raziskovanja, je navedel naslednjezanimive podatke. Mre`a ni namenjena leposlovnemu povezovanju zahtevnih t.i. „high-tech“ inovativnih in tehnolo{kih projektov inizdelkov, pa~ pa tudi povsem obi~ajnimzanimivim poslovnim izdelkom, za katerepodjetnik meni, da so toliko inovativni, da lahkozanimajo ~lane mre`e.

Sorazmerno (statisti~no) primerljivo je v Slovenijidovolj invencij, novih pobud oz. izdelkov. Smodovolj inventivni, toda premalo inovativni – te`kopridemo do kon~nega uporabnega, tr`nozanimivega izdelka. [e te`je je pri njegovikomercializaciji. In pri tem naj bi pomagala IRCmre`a, ki trenutno zdru`uje 100.000 podjetij izvse Evrope. IRC centri brezpla~no nudijosvetovanje pri pripravi in izpolnjevanju obrazcevza vpis tehnolo{kih ponudb in povpra{evanj,tehnolo{ke audite, sodelujejo pri pogajanjih dopodpisa pogodbe in podobno.

Klemen Koman, Toma` [tebe

BREZPLA^NO SVETOVANJE V

EVROPSKI MRE@I IRC IZMENJAVE

PONUDB IN POVPRA[EVANJA

Vabimo na predstavitev, v torek 3.junija 2003 ob 20.00 uri

v Meng{u v dvoranici sredi{~a »Na{ slamnik«(nad knji`nico pri ob~ini, Slovenska cesta 28)Organizator: Podjetni{ko zdru`enje Menge{,[tudentski klub Menge{, Ob~ina Menge{Podatki o EU mre`i IRC so na spletni stranihttp://www.irc-slovenija.ijs.si ali na e-naslovukomank@ier.si (Klemen Koman, In{titut zaekonomska raziskovanja, tel. 01 5303870).

MENG[AN Maj 2003

13

novice / zanimivosti

[tiri priznanja

Ob~inski svet Ob~ine Menge{ je sicer dolo~il, darazpi{e ve~ nagrad (1 zlato, 2 srebrni, in 3bronasta), kot jih je nato dejansko podelil. Svet seje strinjal s predlogom komisije za podeljevanjepriznanj, ki ni na{la ustreznega nagrajenca izmedpredlaganih kandidatov za {e eno srebrno inbronasto priznanje. Sicer je bilo nekaj negodovanjamed ob~inskimi svetniki, ~e{, da je razpis priznanjpostal brezpredmeten, ~e se ga komisija ne dr`i.O~itno pa so bili razlogi za tako ravnanje ~lanovkomisije tehtni in so na koncu obveljali. Tako sotorej sprejeli sklep o podelitvi enega zlategapriznanja; [tefka Mlakar, enega srebrnega; Jo`eBrojan in dveh bronastih; France Bergant in Ale{Selak. Trdinovo nagrado za posameznike bodopodelili [peli Per{in za diplomsko nalogo znaslovom »Dedi{~ina za sodobnost, vklju~evanjeobrtni{kih tradicij v predstavitev in sodobni razvojMeng{a z okolico. Izdelava predmetov zistovetnim sporo~ilom.«

Zlato priznanje; [tefka Mlakar

Nekaj besed povzemam iz obrazlo`itvepredlagatelja KD Svoboda Menge{. [tefkaMlakar je kot u~iteljica kmalu spoznala, da jepremalo izobra`evati in pou~evati samo v razredu.Te`ila je k temu, da se je treba povezati s celotnimkrajem, s star{i u~encev, ki jih je pou~evala. Temepogovorov z u~enci, tudi v ve~ernih urah, so bileo `ivljenju in obi~ajih v krajih, kjer so `iveli.Obenem so prepevali ljudske pesmi in zaigrali

igrice, ki so s svojo tematiko obujale pode`elskina~in ivljenja. Ko je leta 1959 pri{la v Menge{,je tako delo nadaljevala in s svojim razmi{ljanjemspodbudila tudi menge{ke {olarje in kasneje tudistarej{e. Dejavno se je vklju~ila v kulturni utripMeng{a, saj se je kmalu pridru`ila KD Svoboda.Kot re`iserka ali pomo~nica re`iserja je sodelovalav predstavah, starej{i se {e spomnijo igre »Podsvobodnim soncem« ali »Dekle s Trente«, {enajbolj pa so jo pritegnili ljudski obi~aji, v katerihje elela predstaviti Menge{. Za~ela je kar v {oli,saj je zbrala u~ence petega razreda in jih nau~ilanekaj starih plesov doma~ega kraja. Prvi nastop,v Preddvoru, sicer ni bil polomija, so pa sli{alikar nekaj ostrih kritik na ra~un no{e. Plesalci sonamre~ kar doma nabrali obla~ila, o~etove dolgespodnje hla~e, navadne klobuke, gumijaste{kornje. Kot sedaj vemo, je prav ta skupinapostavila prve temelje folklorne dejavnosti vMeng{u. [tefka {e danes, v veliko veselje folklorneskupine iz @u`emberka, zdru`uje otro{ke plese insplete, ki morajo imeti nekak{no rde~o nit. Kotsama pravi, je njen najve~ji uspeh, ~e ji uspenarediti koreografijo, ki zdru`uje navade, pesmi,prikaz in ples tako, da ljudje razumejo, kaj bi radina odru povedali. Vse preve~krat se zgodi, daplesalci sicer odli~no opravijo svoje delo, vendarostane ob~utek, da nekaj manjka, da ni tiste rde~eniti, ki bi povezala predstavo v celoto.

Marij Urh

OB^INSKI SVET OB^INE MENGE[SPREJEL SKLEP O PRIZNANJIH

Na slovesnosti ob prazniku ob~ine Menge{, bodo podeljena priznanja ob~anom, za katere so

predlagatelji menili, da so s svojim delom pustili pe~at v zgodovini kraja in ob~ine. Humanost,

kultura, {port, sodelovanje pri razvoju ob~ine in nenazadnje skrb za okolje ter uspehi v

kmetijstvu, so podro~ja, na katerih so nagrajenci zgradili svojo prepoznavnost.

NEM[KI NA^IN @IVLJENJA SSLOVENSKIM PRIOKUSOM

Odpadki, odpadki in kavcije

Ja, ~lovek se res vsega navadi. Ko sem si kon~noenkrat uredila vse papirje, je `ivljenje postaloznosno in za~ela sem u`ivati v »majhnih stvareh«.Seveda sem imela {e vedno precej zanimivih te`avs svojo stanodajalko. Pa saj dale~ od tega, da bibila gospa neprijetna, ne, samo druga~na. Recimolo~eno zbiranje odpadkov je ona prignala dovrhunca. Jaz pa sem veselo spoznavala nem{kina~in `ivljenja! Haha, American way of life sepred tem pa~ lahko skrije. Lo~eno smo zbiralitoliko razli~nih stvari, da sem komaj sledila – vsebarve stekla, vse barve plastike, papir, organskeodpadke in tako naprej v nedogled.

V bli`ini na{ega bloka je seveda nekaj travnikov,polja, nekaj hi{, nazaj proti mestu pa ~lovek najdetudi kak{no pekarno, sadjarja in celo kak{notrgovino – ja, supermarket! No, to sem odkrilatudi sama. Kon~no sem si morala priskrbeti nekajhrane. Res pa je, da nisem pri~akovala, da bomimela tak{ne te`ave s soprebivalci. Dokaj blizu jenamre~ dom upokojencev. Doma so me nau~ili,da moram starej{e spo{tovati, jim tudi pomagati,~e pomo~ potrebujejo in tako sem bila do sedajvedno zelo prijazna s starej{imi ljudmi. Tukaj pame je ~akal {ok, saj sem enkrat, ko sem {la takozgodaj v trgovino, da so jo komaj odprli (ura jebila 8.30), komaj pri{la noter. Ljudje so se prerivali,kot da bi bilo pred tem nekaj mesecev hudopomanjkanje, vi{ek vsega pa je bil, ko me je enastarka dobesedno udarila z berglo samo zato, daje pri{la v trgovino pred mano. Potem mi je bilopa po~asi dosti, tudi tako zelo vljudna nisem bilave~ in sem ji rekla, da naj se umiri, da bomo vsipri{li na vrsto. Ja, kam se vrti ta svet?

Ok, ko sem se prepri~ala, da tisti dan trgovina nibila zadnji~ odprta in da bo verjetno {e kdaj kajmo~ kupiti, sem seveda sklenila, da nikoli ve~ vtrgovino ob tak{ni uri. Kar sem si sama lahkoprivo{~ila, saj sem imela {tudente {ele popoldnein tako sem lahko zjutraj po~ela marsikaj. Najprejsem odhajala na tek v bli`nji park, potem pa se jeza~enjalo vedno bolj slabo vreme, tako da sem toopustila in kak{ne pol urice dlje pospala. Potempa seveda priprave in slu`ba.

Bli`ali so se bo`i~ni in novoletni prazniki.Pravzaprav je Bavarce 1. november prav motil,saj bi sicer nadvse ki~aste mo`iclje navesili `e vsredini oktobra – tako pa so samo za~eli prodajatibo`i~ne sladkarije – oh, preoh, ko je bil pa 1.november enkrat mimo, so se pa kar sku{ali, kajbodo vse dali v izlo`be in tudi na prodajne police.

Hja, no, priznam, nakupovalna mrzlica se je tudimene malo dotaknila. Ker je bilo zabavnopohajkovati po mestu, opazovati ljudi, siogledovati trgovine. Od 1. decembra naprej pa jepostalo sredi{~e mesta prava pa{a za o~i, {e stebriza plakate so dobili rde~e kape z belim cofom.Haha, kako bi to le izgledalo v Meng{u?

Ja, seveda so bili najbolj privla~ni razli~ni bo`i~nisejmi in (popusti, haha). Na sejmih pa so prodajalikuhano vino. Na potoke kuhanega vina so prodali,nekateri so bili `e zelo nadle`ni, ko se je ~lovek

MENG[AN Maj 2003

14

novice / zanimivosti / {ola / vrtec

Grad Jablje - Lokapri Meng{u

Obnova gradu Jablje je v polnem zagonu. Vsamem gradu potekajo trenutno zaklju~na delakot so beljenje, polaganje lesenih podov inrestavrianje ter rekonstrukcija lesenih vrat vnadstropju. V mesecu juniju bodo za~elirestavrirati Jelov{kove freske v JZ stolpu inposlikave v ostalih prostorih gradu. Intenzivnose dela tudi zunaj gradu. Trenutno potekarekonstrukcija kamnite ograje ob dovozni potina grad, obnavlja se grajsko obzidje, zgornjikamniti lo~ni mosti~ in pe{ dostop do gradu. Vteku pa so pripravljalna dela za izgradnjo dvoranein priprave za sanacijo grajskega ribnika. Poterminskem planu naj bi bila dela na gradu in vokolici zaklju~ena konec septembra 2003.

Odgovorna konservatorka: Damjana Pe~nik, univ.dipl.um.zg.

zve~er sprehajal po mestu. No in potem se nekegave~era s sodelavko skupaj odpraviva iz slu`be znamenom, da greva {e malo na sejem. In je sevedaon za~ela navijati, da morava na kuhano vino, pasem si rekla, ah, zakaj pa ne, sama tako ali tako nebi {la. Pa sva res {li, seveda sva morali pla~ati {ekavcijo za skodelico (tako da je vse skupaj stalo4,5 evra), ampak tako sem dobila tudi svojoskodelico – od takrat naprej mi je gospodinja dajalavedeti, da lahko sedaj uporabljam to skodelico inne njenih ...

Ja, taista sodelavka mi je ~ez nekaj dni razlagala,da je {la sama {e {tirikrat zatem na kuhano vino inda je vedno obdr`ala skodelico in tako imaenostavno `e kupljena darila za svoje najdra`je.Si nisem mogla kaj, da se ne bi smejala!

Zadnji decembrski dnevi na fakulteti (pred 20.decembrom, ko so se za~ele po~itnice) so bilivedno bolj lagodni. Ni~ kaj preve~ delovne vnemeni bilo pri {tudentih, zato sem jim dala raje doma~onalogo, potem pa smo se pogovarjali o re~eh, kiso jih zanimale. Recimo star{i enega od {tudentovimajo doma pivovarno, zato sva se ob{irnopogovarjala o pivu. Tukaj mi celo gasilskopoznavanje problematike ni moglo pomagati privseh vpra{anjih.

Po novem letu pa se je ivljenje nadaljevalo. Karte`ko je bilo razlo`iti ljudem, kaj so to evri, ~e paoni vendar poznajo samo »ojrote«. Pa mi jenekako uspelo. Celo praznovanje rojstnega dneje bilo prav simpati~no, saj smo odprli celosteklenico vina in ga pili v kozarcih brezpodstavkov, ampak s peclji (seveda zato, ker sobili tak{ni cenej{i). So se pa za~ele po novem letuvse pogostej{e protivojne demonstracije, nakaterih je sprva sodelovalo {e manj ljudi, potempa vedno ve~. Takrat mi je postalo v{e~, da ivimprav v Nem~iji, ki je odkrito pokazalanasprotovanje do voja{kega posredovanja. Celopretirano natan~nost in sposobnost kompliciranjapri najmanj{ih re~eh sem jim odpustila. Vseenopa sem bila zelo vesela, ko sem se lahko odpraviladomov na semestrske po~itnice.

Mateja Jemec

Vrtci so {e vedno vrtci

Ko sem pred ve~ kot tridesetimi leti vstopila skozivrata vrtca, smo bili v ob~inskem prora~unupriklju~eni h komunalnim postavkam pod alinejo“B”. Temu ume{~anju so bila prilagojena tudisredstva. Ko poslu{am svoje znance, ki so v ~asutako opevane demokracije in transparentnostidr`avnih in ob~inskih prora~unov zasedli po voljiljudstva mesta v razli~nih ob~inskih svetih, sovrtci kljub Beli knjigi, Zakonu o financiranjuvzgoje in izobra`evanja in Zakonu o vrtcih vglavah potrjevalcev ob~inskih prora~unov {evedno tam, kjer so bili na za~etku - komunalaalineja”B”. Hierarhi~no, po vertikali vzgoje inizobra`evanja, so vrtci po letu 1996 pri{li podokrilje M[Z[ po vsebini in stroki. @al pa ne pona~inu financiranja. Tu je bila, pa ne samo pomojem mnenju, storjena velika napaka. Dr`aveEvropske unije imajo res financiranje pred{olskevzgoje urejeno iz ob~inskih prora~unov - vendarnih~e verjetno v ~asu evforije izstopa Slovenije izSFRJ ni pomislil, da mali slovenski vrti~ki - novoustanovljene ob~ine - elijo imeti urejeno le tisto,kar se vidi; komunalne napeljave, modernonapeljavo za ~isto vodo, plinifikacijo, za vrtce pabi v ob~inskem prora~unu namenili zelo majhnovsoto, z mnenjem, da otroci pa res ne rabijo nevem kaj. Glavno, da so nekje kolikor toliko navarnem.

Opozarjanje na na~in financiranja

Prav na na~in financiranja bi `elela opozoritipedago{ko, strokovno in drugo javnost, ki bererazli~na sporo~ila novinarjev. Pravilnik ometodologiji za izra~un cene programov v vrtcihnikakor ne za`ivi. Prav tako ne za`ivijo politikepred{olskega izobra`evanja na{ih otrok poposameznih ob~inah. Premi{ljujem, kje bi se na{el

kak Martin Krpan, ki bi ob~inskim svetnikomznal in zmogel dopovedati, da je politika vzgojein varstva pred{olskih otrok za ob~ane zelopomembna zadeva. Politika ob~ine, ki zna cenitinajmlaj{e ob~ane in njihove dru`ine, sporo~asvojim davkopla~evalcem, da jim omogo~a imetive~ otrok v dru`ini, saj je za mal~ke zagotovljenprostor v vrtcih za ~as, ko so njihovi star{i vslu`bi. Da pa bomo Slovenke {e in {e hodile nadelo, nam pa ka`ejo na{e pla~e, saj samo z mo`evopla~o dru`ina ne pre`ivi. ^as bivanja otrok vvrtcih se je v zadnjih petih letih zelo spremenil intisti okoreli urnik dela v vrtcu iz preteklosti, splohni ve~ mogo~. Vrtec se mora prilagoditi potrebamuporabnikov, to je star{em in otrokom, ki ivijo vob~ini, ta pa bi morala vrtec dostojno financirati.S tem, ne mislim, da bi bili vrtcu potratni, takokot nam marsikje `elijo dokazati ob~inskifunkcionarji – ampak dostojno finaciranje zamepomeni naslednje: zagotovljena sredstva najomogo~ajo potrebni napredek na strokovnempodro~ju pred{olske vzgoje, zagotovijo najpokrivanje vseh materialnih in nematerialnihstro{kov, ki v gospodinjstvu vrtca nastajajo vsakmesec, omogo~ijo naj permanentno izobra`evanjedelavcev v vrtcih in zagotovijo pokritje stro{kovdela po Kolektivni pogodbi za vzgojo inizobra`evanje.Vrtec, kot dr`avna institucija eli, da so star{i inotroci z delovanjem vrtca zadovoljni, da so otrocizdravi in veseli in da v vrtec vsak dan radiprihajajo. Vrtci v na{i dr`avi so v ve~ini javnivrtci, prav tu bi se morala dr`ava izkazati inlokalne skupnosti “izobraziti” v tem, kar Evropa`e zna - nameniti sredstva v prora~unu tako, dase pred{olska dejavnost dostojno financira.

Mici Kavka

Vrtci med stroko, ob~inskopolitiko in pri~akovanji star{evVrtci imajo v na{i de`elici razli~no tradicijo svojega delovanja. V krajih, kot so Tr`i~,

Trbovlje pa verjetno {e kje, vrtci kot institucije obstajajo e ve~ kot sto let. V veliki ve~ini, pa

so se tako kot pravi minister Gaber, ustanavljali v petdesetih letih prej{njega stoletja; torej

so v dr`avni politiki izobra`evanja prisotni e tudi ve~ kot petdeset let. Kar dolga doba, ki jo

vseskozi spremlja nedore~eno financiranje.

RIMELea se packa s pa{teto,

dedek ri{e le s svojo paleto.

Je dedek `e narisal Tejo,

se Janja res igra z Matejo?

Meta ima visoko vro~ino,

teta se sprehaja z Nino.

Moja muca rada te~e,

mama pa pi{~anca spe~e.

Ko bratec z drevesa sko~i,

ga mamica po roki po~i.

Stric se ga rad napaja z vinom,

jaz pa ustvarjam s plastelinom.

Zdaj je pa `e skoraj no~,

zato bom kar rekla lahko no~!

Zdaj bom pa lepo zaspala,

in v sanjah se smehljala.

[pela Vode 4.a

Tak{ne in druga~nerime

Mama igra se z muco Tejo, ko cesto

pre~ka mali Nejo.

Z `ogo obmetavata se dva taprava, ko

na cesti je prava zme{njava.

Lucija fantom mi`ika, ko peter me s

{ivanko {pika.

Sestri~na k meni gre, ko o~etu avto ne

v`ge.

Z glavo na vzglavniku bom pristala in

sanjala, kaj po svetu se dogaja.

K uri sem prispela in videla, da ne dela,

ko v {olo sem hotela.

Polona Pestotnik 4.A

MENG[AN Maj 2003

15

{ola / vrtec / kultura

Kdo kaj dela?Mateja se igra z Marjeto,

Sara ma`e si pa{teto.

Lucija pa s Polono,

debelo je melono.

K u~iteljici sko~i Jan,

ki je vedno nasmejan.

Lejla pa z Alenko,

mastno je pe~enko.

H gozdarju pride Miha,

ki `e kar malo kiha.

Za konec pa {e k {oli,

ki je salamo Poli.

Nina Kumer 4.a

RIME

Z mize sem vzel {karice,

s {karjicami odstrigel papirje,

za pesmice.

K Mihu sem {el po svin~nike,

s svin~niki bom napisal pesmice.

Pesmice so {le v Meng{ana,

za `upana.

Rok Luzar 4. a

MIHOV CVET

Miha je zagledal cvet,

ki je bil velik kot svet.

“Tale cvet je

~uden priznam,

a jaz nikomur ga ne dam .”

A Miha je bilo po

asi sram,

zato od{el je drugam.

Jure Gubanc 4.A

@ivali (rime)Na travniku `e raste trava,

tam se pase rjava krava.

Zraven hodi velik bik,

v~asih hud je kot hudik.

Kura znese belo jajce,

petelin je prebudil zajce.

Zajci ska~ejo po travi

in nagajajo rjavi kravi.

Jure Zajc 4.a

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○ ○

MAJSKI RECITAL

V prijetnem ambientu salona klavirjev

BENTON sta se v solo-pevskem recitalu

predstavila sopranistka Ur{a Urbanija in

tenorist Sebastjan Vrhovnik. Dvorana salona

je bila premajhna za vse obiskovalce, lastnik

salona Jo`e Benda pa je moral za nekatere v

ozadju dvorane poskrbeti z dodatnimi stoli.

Solista sta se predstavila s skupno devetnajstimiskladbami. Poleg izvrstne interpretacije Ur{e inSebastjana, se je prireditev tudi vklapljala v prostor,kjer druga~e kraljujejo klavirji. Prav klavir je bil njunspremljevalec, po tipkah pa sta izmeni~no s prsti drselaSuzana Zorko Mlinari~ in Vladimir Mlinari~.Ur{a Urbanija je obiskovala ni`jo glasbeno {olov Meng{u, kjer je kon~ala 10-letno {olanje klavirjapri prof. Olgi Stele. Med {tudijem geografije jeza~ela obiskovati solo petje pri prof. DorotejiCestnik Spasi~ in letos zaklju~uje Srednjoglasbeno in baletno {olo v Ljubljani. Med drugimje bila tudi ~lanica MePZ Cantemus iz Kamnikain MPZ `upnije Menge{, kot solistka pa jesodelovala s KD Menge{ka godba in z Glasbeno{olo Trebnje. Nastopati jo tudi vidimo na ve~ihprireditvah v Meng{u in tudi drugje.Sebastjan Vrhovnik je absolvent glasbenepedagogike na ljubljanski akademiji. Petje je pri~el

KULTURNO DRU[TVO MIHAELOV SEJEM

Prizadevni ~lani Kulturnega dru{tva Mihaelov sejem tudi leto{nje leto pripravljajo Revijo godb inobenem tudi Festival kora~nic. Tokrat bodo sre~anje pripravili 22. junija, v nedeljo dopoldne ob 9.30 uri,v Letnem gledali{~u. Na~rti, da bi morda lahko prireditev prestavili tudi na druga obmo~ja ob~ine Menge{so se nekako izjalovila, saj so potrebna velika finan~na sredstva za organizacijo. Nih~e seveda no~eprevzeti tega bremena, ~e ne pri~akuje zaslu`ka. Tako KD Mihaelov sejem, ob pomo~i KD Menge{kagodba in Javnega sklada za ljubiteljsko kulturo, pripravlja vse potrebno, da je prireditev uspe{na. Pihalniorkestri in godbe se rade odzovejo na povabilo dru{tva, saj se dober glas o kvalitetni organizaciji hitro {iri.Zaradi finan~nega bremena, ki ga nosi dru{tvo, je nemogo~e {iriti {tevilo udele`encev in po vsej verjetnostibo tudi letos enako {tevilo nastopajo~ih. Ta {tevilka se lahko povi{a le, ~e bodo vsi izpolnili svojeobveznosti, med drugim tudi ob~ina. Prvi mo` dru{tva, [tefan Borin, je precej skepti~en glede financiranjas strani ob~ine, kljub temu, da dru{tvo deluje v in za javni interes. Tudi drugi ~lani so mnenja, daneresnost, predvsem v vrhu vodstva ob~ine, ne zagotavlja lepe prihodnosti vsem dru{tvom, ne le KDMihaelov sejem. So pa ~lani odlo~eni, da 11. Mihaelov sejem absolutno bo. Koncem septembra, to je 26.,27. in 28. se bomo torej ponovno sre~evali in pregledovali ponudbo na stojnicah. Seveda tudi kaj kupili.

Marij Urh

KULTURNO DRU[TVO ANTONA LOBODEprireja

PRIMO@EV VE^ER

v petek, 6.6.2003 ob 20. uri v cerkvi Sv. Primo`a inFelicijana v Loki pri Meng{u.

Nastopile bodo ljudske pevke iz Ponikve pri @alcu inkitaristka Meta Skok iz Meng{a.

Prisr~no vabljeni!

obiskovati pri prof. Editi Gar~evi~ Ko`elj, {tudijpa je nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni {oli.Izpopolnjeval se je na pevskih te~ajih, udele`evalpa se je tudi tekmovanj mladih glasbenikov. Zasvoje interpretacije je prejel ve~ priznanj. Jesenileta 2000 je prevzel vodenje MePZ Cantemus, skaterim je na dr`avnem tekmovanju v Mariboruleta 2001 in 2003 prejel zlato plaketo ter leta 2001posebno nagrado za najbolj perspektivnegazborovodjo.Verjetno je bil ta ve~er, posve~en zaklju~ku {olanjasolistov, eden najlep{ih v tej pomladi. Lepo bi bilo,~e bi se taki ve~eri {e dogajali v tako prijetnemprostoru, kot je Salon klavirjev Benton. Malce smonamignili v pogovoru z lastnikom, da bi ta prostormorda lahko izkoristili {e kdaj. Jo`e se strinja.

Marij Urh

MENG[AN Maj 2003

16

Je res dolga doba 50 let

50 let je kar dolga doba, v kateri se marsikajdogodi. Ob ustanovitvi smo bili nekateri {e praviotroci, drugi e najstniki, pa tudi e zreli, odrasliljudje, ki so se `e soo~ili z vsemi grozotami 2.svetovne vojne. Tudi taki so med nami in z vsemspo{tovanjem jim lahko zaploskamo, kajti prav tiso orali prve brazde na{emu dru{tvu. To so bili~asi, ko je bila domovina {e vsa v ru{evinah in koje v ljudeh {e tlel ves prestani strah. Bili pa sopripravljeni rtvovati ure in ure nepla~anega delaza to, da so zgradili ceste, mostove, poru{enedomove in tovarne, ki so jim nato omogo~ilepla~ano zaposlitev. Po te`kem, najve~kratcelodnevnem delu, so si prav ob koncu tedna,tako kot danes, za`eleli spro{~enega dru`enja inzabave. Zato so se porodile zamisli o ustanovitvidru{tev, ki bi povezovala ljudi z enakimi interesi.In v enem takih dru`enj e zgaranih ljudi, iz`etihob strojih v tovarnah, se je porodila zamisel oustanovitvi Dru{tva upokojencev Menge{ kotpodru`nica DU Ljubljana. To je bilo 12. julija1953. Tako kot se pripravi osnovne pogoje zarojstvo novega dru`inskega ~lana, je bilo tudi zaustanovitev dru{tva potrebno pripravitinajosnovnej{e pogoje za njegov obstoj indelovanje. Najbolj zagret med tedanjimiupokojenci je bil prav gotovo gospod LeopoldR`eni~nik, ki je za dru{tvo dobil prostor na tedanjiob~ini in postal prvi predsednik. Skromen prostors {e bolj skromnim pohi{tvom je zadostilosnovnim pogojem za delovanje dru{tva.Zadol`itve ~lanov prvega upravnega odbora sopognale kali, ki so se ob pridnem in prizadevnemdelu razra{~ale v vedno bolj {tevilno dru{tvo.Kmalu so se pokazale potrebe po organiziraniizrabi prostega ~asa in za~elo se je iskanjeprostorov za razli~ne sekcije. Zaradi velikegapomanjkanja primernih prostorov so se moralikar nekajkrat preseliti na nove lokacije.

Novi prostori

Po ukinitvi ob~ine v Meng{u je tudi na{e dru{tvopostalo podru`nica DU Dom`ale. Predsedni{keposle je prevzel gospod Jernej Narat in v tehzadol`itvah vzdr`al kar 20 let. Prav v ~asunjegovega vodenja je dru{tvu uspelo pridobiti lastneprostore na sedanji lokaciji. Ustanovili so tudi zborpevcev in igralcev, ki je s svojim programomnastopal na prireditvah v Meng{u, pa tudi v bli`njiokolici. Leta 1962 so razvili tudi svoj prapor, ki jeza{~itni znak na{ega dru{tva. Donatorjev za praporje bilo kar precej, njegova botra pa je bila gospaIvana Osredkar. V tistem ~asu je bilo v~lanjenih e~ez 400 upokojencev. @e takrat so organiziralicelodnevne izlete po o`ji in {ir{i domovini, pri ~emerjim je bila dobrodo{la legitimacija za popust na`eleznici, saj se je takrat ve~ potovalo z vlaki kot zavtobusi. Ti izleti so bili mnogim upokojencemedini mo`ni na~in za spoznavanje krajev in razli~nihznamenitosti. Bili so tudi ~asi, ko je bilo potrebnonajbolj ogro`enim upokojencem priskrbeti kurjavo

ali ozimnico po zni`anih cenah. Najve~ja pridobitevdru{tva pa je bila vsekakor dodelitev prostorov vstavbi, kjer imamo svoj sede` {e sedaj. S sklepomSOb Dom`ale z dne 23.10.1974 smo postaliuporabniki prostorov, ki jih je do tedaj uporabljalatovarna Lek za skladi{~enje svojih polizdelkov, zatoso bili v zelo slabem stanju. Dru{tvo se je lotiloadaptacije prostorov, pri ~emer mu je z dotacijamipomagala ob~ina. Prenova prostorov in in{talacijse je zavlekla vse do pomladi 1976. Med tem ~asompa se je DU Menge{ na ob~nem zboru 4. decembra1975 odlo~ilo, da se osamosvoji. Za vpis v registerdru{tev je bilo potrebno ~akati malo ve~ kot enoleto. Po ureditvi prostorov smo dobili tudidovoljenje za obratovanje na{ega bifeja. Ko se jedru{tvo finan~no nekoliko opomoglo, je kupilokamp prikolico za poletno pre`ivljanje dopustov.Vse do sedaj /`e 22 let/ je polno zasedena, sajuporabnikom morska klima zelo ugaja. Za poletnedopuste pa imamo rezervirane tudi sobe v hoteluDelfin v Izoli, da odidemo skupinsko na dopustisto~asno z organiziranim prevozom.

Tudi rekreacija je pomembna

Ker se je {tevilo ~lanov hitro pove~evalo, so seve~ale tudi potrebe po prosto~asnih dejavnostih.Upokojenci so bili vedno mlaj{i, zato je bilo trebamisliti na mo`nost rekreacije v razli~nih oblikah.Ustanovljene so bile sekcije, ki delujejo {e sedaj.Po izpraznitvi prostorov, ki jih je imel pogodbenov najemu cvetli~ar, je dru{tvo zaprosilo ob~ino {eza te prostore, ki jih je po nekaj pro{njah leodstopila nam. Tako je imelo dru{tvo v uporabivse pritli~ne prostore in jih tudi preuredilo za svojepotrebe. S tem je pridobilo tudi svoj TRIM kabinetin manj{o priro~no ~ajno kuhinjo. Predsedni{keposle je prevzel `e gospod Anton Burgar, ki jenato skupaj z AMD Menge{, lastniki prostorov vnadstropju, poskrbel za prekrivanje strehe,obnovo fasade, vzidavo oken in vrat, predelavosanitarij in {e druga dela. Stro{ke investicij smosi procentualno razdelili. Vsa leta obstoja so si~lani UO dru{tva prizadevali ~imbolj zadostitipotrebam rekreacije upokojencev. Zato e leta inleta obstajajo v okvirih na{ih mo`nosti pohodna,kolesarska, balinarska, `enska rekreacijska inizletni{ka sekcija. S svojim delovanjem pa staprenehali {ahovska in strelska sekcija, ker smoleta 1994, po zakonu o denacionalizaciji, spetzgubili dodatno pridobljene prostore, ki so jihnekdanji lastniki oddali v najem za cvetli~arno.Za prostore, ki jih {e uporabljamo, so namnajemodajalci podalj{ali najemno pogodbo dokonca tega leta. Zato bomo morali razmi{ljati vzvezi z obstojem dru{tva predvsem v tem smeri.Upamo in `elimo, da bi {e naprej delovalo venakem obsegu in da bi zanamci lahko praznovalitudi njegovo 100 - letnico.Optimisti~no, kajne? Pa naj bo tako za lep{i konectega pregleda na{ega delovanja.

Teodora Blejec

DRU[TVO UPOKOJENCEV50 LET DRU[TVA UPOKOJENCEV MENGE[

Abraham pomeni lo~nico v stoletju, ki smo jo tudi Slovenci `e zdavnaj osvojili za veselja~enje

ob praznovanju 50 - letnice. Tudi danes je med nami Abraham, ker bomo s skromno slovesnostjo

po~astili obletnico ustanovitve na{ega dru{tva.

TURISTI^NO DRU[TVO

OB^INA MENGE[ V PODJETNI REGIJI

Na mednarodnem sejmu ALPE – ADRIA naGospodarskem razstavi{~u se je ob~ina Menge{22. marca predstavila v okviru tako imenovanePodjetne regije. Ta zdru`uje ob~ine Menge{,Lukovica, Morav~e, Komenda, Dom`ale, Trzin,Vodice in Kamnik. Turisti~no dru{tvo Menge{ jepovabilo na predstavitev ^ebelarsko dru{tvoMenge{, ki so s ~ebeljimi pridelki v ob~ini inokolici ter informacijami uspe{no predstavili svojoaktivnost. Gosti{~e »Trdinov hram« je ponudilosvoje gostinske usluge. Za dobro razpolo`enje jeposkrbel Klemen Leben s harmoniko. Za ta namensmo skupaj z ostalimi ob~inami izdali novozlo`enko, ki predstavlja ~ebelarjenje in gostinskoponudbo v omenjenih ob~inah. Zlo`enka je izdanav slovenskem in angle{kem jeziku.

S sodelovanjem v razvoj turizma

S podobno turisti~no ponudbo smo se predstavilitudi v Arboretumu Vol~ji potok v ~asu cvetli~nerazstave. 27. april je bil dan, ki smo ga predstavnikiob~ine Menge{ izkoristili za predstavitev na{egakraja in ponudbe. ebelarsko dru{tvo Menge{ jeosvojilo obiskovalce s kvalitetno ponudbo, tokratpa so prijetno nedeljsko popoldne popestrilimenge{ki godbeniki.Skupni nastopi omenjenih ob~in in turisti~nihdru{tev je nadaljevanje ideje Podjetne regije zaturizem, ki se je pri~ela pred dvema letoma spodpisom pisma o nameri skupnega sodelovanjana vseh podro~jih. Ta ideja je tudi spodbuda kskupni analizi razvoja turizma v omenjenih ob~inahter tudi {ir{e. Tako `e razmi{ljamo o povezavikolesarskih in pohodni{kih poti, za katere je velikozanimanja v na{i o`ji in {ir{i okolici.Vsem, ki so sodelovali na sejmu ALPE-ADRIAin v Arboretumu, se v imeni Turisti~nega dru{tvaMenge{ iskreno zahvaljujem.

Franc Zabret

dru{tva

MENG[AN Maj 2003

17

TABORNI[KE NOVICE

V mesecu aprilu je bilo dogajanje pri

tabornikih zelo pestro, med drugim so na{i

najmlaj{i oziroma novi ~lani tudi uradno

postali taborniki.

Zaprisego smo imeli v petek 12. aprila. Pouradnem delu- pozdrav stare{ine, sama prisega inpodelitev rutk smo se pa tudi malo razvedrili, priigricah so se nam pridru`ili tudi star{i. Najve~jedo`ivetje za otroke je bila pa nedvomno pekataborni{kega kruha oziroma twista. Vse lepoenkrat mine in tudi na{ega ve~era je bilo za nekatere{e prekmalu konec.V soboto 12. aprila so se Miha, Jure in An`eudele`ili pohoda na Ra{ico s planinskimdru{tvom, kljub de`evnemu vremenu so izpolniliza~rtano pot.V mesecu avgustu se pripravlja vodni{ki te~aj zaobljubljansko obmo~je. Te~aj bi potekal od 18.do 29. avgusta v Ma~kovcu blizu Postojne, zatosmo se Bane, Primo` in jaz udele`ili prvegasre~anja vodnikov v Ma~kovcu v soboto 3.maja.Priprave so v polnem teku, vsi pa upamo le,da bo te~aj uspel in ne bo potrebno te~ajnikovpriklju~evati v druga obmo~ja.Zadnji vikend v maju menge{ki tabornikipripravljamo propagandni tabor, ki bo potekal vokolici osnovne {ole. To bo nekak{en prikaz delain dogajanja na taboru, ki ga imamo poleti.V naslednji objavi bo pa tudi `e predstavljenaprijava za poletno taborjenje, ki naj bi bilo prviteden avgusta v Bohinju; propangandistkaKATARINA

Z NARAVO K BOLJ[EMU ^LOVEKU!

taborniki / {port

Kot smo e poro~ali, smo vjanuarju 2003 ustanovili

moto sekcijo pri AMDMenge{.V letnem planu smo sizadali kot prvo nalogoobuditev prvomajske

budnice. Glede na to, dasmo se odlo~ili obuditi

budnico po tolikih letih, moramo priznati, da nasje bilo kar malo strah, predvsem glede vremena inudele`be. Pri organizaciji in pripravi budnice smov upravnem odboru najve~ pozornosti namenilivarnosti ter poteku trase. Ob 5.45 uri so nadvori{~e AMD Menge{ pri~eli prihajati prvibudni~arji. Med tem ~asom pa je prihajalo vednove~ budni~arjev, tako da se nas je zbralo `e karlepo {tevilo, cca.60. Strah pred premajhnoudele`bo je sicer splahnel, a pri~ele so padatiprve kaplje de`ja, katere pa nas niso zmotile.Oblikovali smo kolono z gasilskim

avtomobilom na ~elu. Pred tem smo vsemudele`encem dali to~na navodila, da ne bi pri{lodo kak{nih te`av. Ob 6. uri smo krenili skoziMali Menge{ proti Loki, nato smo preko Jabelkrenili nazaj v Meng{, skozi Zavrti, Veseloveganabre`ja proti Topolam in nazaj v Menge{. PredSedem barom smo zaklju~ili vo`njo, kjer nas jepri~akal lastnik lokala g. [tefan, ki nas jepo~astil z dobrim gola`em in sokovi. Na{ebolj{e polovice pa so poskrbele za sladkopresene~enje. Sledil je malo manj uraden del,kjer smo pozdravili vse sodelujo~e in nadaljevalidru`enje v spro{~enem ter prijetnem vzdu{ju.S samo organizacijo so bili udele`enci budnice intudi mi, organizatorji, zelo zadovoljni, saj je ve~inaizrazila eljo in navdu{enje, da se drugo leto zopetsre~amo.

Moto klub Menge{ se povezuje tudi s sorodnimidru{tvi. @al je v sosednjem Moto klubu Kamnikumrl njihov ~lan. Kot se spodobi, smo se tudi~lani Moto kluba Menge{ udele`ili `alnegasprevoda. Na zadnjo pot smo ga pospremili vpetek, 9. 5. 2003 na pokopali{~u na Dobu.^lani dru`ine in predsednik Moto kluba Kamnikso se nam za na{o udele`bo lepo zahvalili.

Bolj veselo pa je bilo dne, 10.5.2003. Moramopovedati, da je na{ ~lan moto kluba tudi na{nalbolj{i skakalec Primo` Peterka. Omenjenegadne pa je stopil na skupno ivljenjsko pot s svojo

izbranko Renato. V Tunji{ki cerkvi sta sklenilazakonsko zvezo. Kot se spodobi, smo Primo`a inRenato pri{li pozdravit. Tunji~ani so jima pripravili“{rango”, mi pa smo jima ta ~as pripravili “{palir”z motorji pred cerkvijo. Kar nekaj ~asa smo ju~akali, tako da se je upnik g. Pavle odlo~il, da gana{ ~lan Franci kar z motorjem odpelje naproti.Kaj kmalu sta se vrnila, za njima pa sta pri{la tudimladoporo~enca, nato pa smo se vsi skupajudele`ili poro~nega obreda v cerkvi. Ob prihoduiz cerkve smo Primo`a in Renato pozdravili spri`ganimi motorji.Po tem protokolu smo jima v imenu kluba izor~iliskromno darilo, z njima smo spili tudi zdravico.Za konec smo jima vsi ~lani kluba za`eleli velikosre~e v nadalnjem skupnem ivljenju.Mladoporo~enca sta se z velikim veseljem innavdu{enjem zahvalila za na{o udele`bo inpopestritev poro~nega dne.

Bogo Ropotar

Moto klub MENGE[

V soboto dne 31. maja 2003 ob 10. uri,

vabimo v u~ilnico AMD Menge{ vse mlade

mopediste na zanimivo predavanje o cestno

prometnih predpisih, ki ga bo vodil policist

in{truktor. Sledil bo prikaz spretnostne

vo`nje na plo{~adi pred O[ Menge{ in

preizkus va{e spretnostne vo`nje.

Vse ~lane kluba obve{~amo, dabodo datumi izletov terdodatne informacije objavljenena oglasni deski v AMD Menge{ali pa vsak ~etrtek ob 19. uri,ko se dobivamo na parkiri{~uAMD Menge{.Prvi skupinski izlet je 25.5.2003Logarska dolina – Pavli~evosedloDrugi izlet 8.6.2003 Vr{i~ –dolina So~e

Upravni odborMOTO KLUBA MENGE[

MENG[AN Maj 2003

18

KOLESARSKODRU[TVO MENGE[,Slovenska cesta 32, 1234 Menge{

razpisuje

GORSKI KRONOMETER

DOBENO 2003

za pokal Slovenije

Start: sobota, 7.6.2003, {portna plo{~ad vLoki pri Meng{uPrvi start ob 15., nato v presledkih 30 sek.

Prijave: na startu od 13. do 14.30 ureStartnina: 2.500 SIT, mladina do 14 let1.000 SIT

Cilj: Zgornje Dobeno, Kme~ki turizem Bla`

Namen: po~astitev praznika ob~ine Menge{

Potek proge: Loka pri Meng{u (Na Gmajni)– cesta na Dobeno - Zg. DobenoProga je v celoti asfaltirana, dol`ine 4,5 km inz vi{insko razliko 218 m.

Kategorije: de~ki do 14 let; amaterji: A, B,C; masters: A, B, C, D, E, F, G;`enske: A, B; MTB mo{ki: do 30 let, 31 let instarej{i

Nagrade: pokali za prve tri po kategorijah,pokali za tri naj{tevil~nej{e ekipe, pokal zanajhitrej{o ob~anko in najhitrej{ega ob~anaMeng{a, diplome za de~ke

Zaklju~ek: Podelitev priznanj in `rebanjeprakti~nih nagrad pri Kme~kem turizmu Bla`.Po razglasitvi bo dru`abno sre~anje. Vsaktekmovalec dobi ob vrnitvi startne {tevilkemalico in napitek.

Prito`be: Sprejema komisija do 15 minut poobjavi neuradnih rezultatov na razglasni deskiob pla~ilu kavcije 2.000 SIT, ki se v primeruugodne re{itve vrne.

Pogoji tekmovanja: Vsak tekmovalec sprijavo in startom potrdi, da tekmuje na lastnoodgovornost in, da se strinja z dolo~ili tegarazpisa. Organizator ne odgovarja zamorebitne posledice in {kodo, ki jo tekmovalecpovzro~i pred, med in po tekmovanju sebi,sotekmovalcu ali tretji osebi. Za{~itna ~eladaje obvezna. Zdravstvena slu`ba bozagotovljena. V ~asu tekmovanja bo cestazaprta za ostali promet. V primeruintervencijske vo`nje (policijsko, re{evalno aligasilsko vozilo) bo dirka prekinjena. Tekmujese v vsakem vremenu. Organizator si pridr`ujepravico do spremembe razpisa.Objava rezultatov na www.bicikel.com

Informacije: 01 7237 119 (Ciril Porenta)

031 341 711 (Jernej Rode)

Vabljeni tekmovalci in ljubiteljikolesarstva!

V soboto, 5.4.2003 smo ~lani [D Loka v Okrep~evalnici Tav~ar organizirali tekmovanje v {ahu(Prvenstvo Loke). Tekmovanje je bilo prijavljeno na [ahovski zvezi in je vsem udele`encem prinesloraiting to~ke. Turnirja se je udele`ilo 12 tekmovalcev (vsi klubi, razen [D Loka imajo aktivno [ahovskosekcijo, zato imajo tudi tekmovalci dokaj visoke rating to~ke, s turnirjem pa smo tako navdu{ili, da smo~lani [D Loka takoj podprli idejo o ponovni obuditvi [ahovske sekcije in se tudi v~lanili vanjo):

ime in priimek leto rojstva klub rat- AN@LOVAR MATJA@ 1969 [D LOKA 1500- AN@LOVAR NEJC 1995 [D LOKA 1500- BAJEC BORUT 1958 [D MENGE[ 1837- BIZJAK JANEZ 1939 [D VELE DOM@ALE 1808- BOKALI^ JAKOB 1940 [D MENGE[ 1711- CENCELJ SA[O 1965 [D LOKA 1500- COKAN MIRKO 1947 [D VELE DOM@ALE 1814- GRA[I^ MARJAN 1967 [D BAROB [MARCA 1555- HRIBAR BRANKO 1963 [D LOKA 1500- OCEPEK MARJAN 1963 [D MENGE[ 1759- OCEPEK MARJAN ml. 1987 [D MENGE[ 1712- OCEPEK TINA 1990 [D MENGE[ 1533.

Tekmovanje je bilo organizirano na profesionalen na~in. Povabili smo ljubljanskega sodnika g.MARJANA BUTALA, ki je, po mnenju vseh, pokazal veliko znanja in strokovnosti in si s tempridobil zaupanje in spo{tovanje vseh udele`encev tekmovanja. Nih~e ni imel pripomb na njegovosojenje in vodenje. Tekmovalne pare je izbiral ra~unalnik, tako, da nih~e ni v naprej vedel, s kom boigral naslednje kolo, dokler teko~e kolo ni bilo povsem zaklju~eno in dokler niso bili v ra~unalnikvneseni vsi podatki o igralcih za teko~e kolo. Tekmovalci so igrali 9 kol po 15 minut.Predviden za~etek tekmovanja je bil ob 9. uri. Prijave smo za~eli zbirati ob 8.45 (za odrasle tekmovalce1.500,00 SIT, za tekmovalce do 14 let 500,00 SIT). Prijavni ~as smo za nekaj minut podalj{ali in ob9.30 je sodnik razglasil prve tekmovalne pare in napetost, ki je bila `e v prijavnem ~asu zelo visoka,takrat je posko~ila na maksimum – lahko bi rekli, da bi s tisto napetostjo ustvarili veliko elektri~neenergije. Napetost? Nekateri tekmovalci so se med seboj poznali e s predhodnih tekmovanj, nekateriso klubski kolegi, nekateri pa so se tekmovanja udele`ili prvi~ ali pa po dolgem ~asu. To velja tudi zaBranka Hribar, ki dolgo ~asa ni bil prisoten na {ahovskih tekmovanjih, niti ni igral s kolegi v klubu(prej [K Menge{), pa mu je vseeno uspel, kakor radi re~emo, COME BACK – osvojil je drugo mestoin to zaslu`eno. Vsi prisotni smo mu za uspeh iz srca ~estitali, mu ga seveda tudi privo{~ili in ga hkrativzpodbudili, da svojo {ahovsko nadarjenost in znanje zopet za~ne brusit v klubu. Na povabilo, da bipostal akter [D Loka – {ahovska sekcija, se je odzval pozitivno in lahko smo veseli, da bo sedaj redengost na{ih {ahovskih sre~anj in {ahovskih tekmovanj. Verjamemo, da bodo tekmovanja zaradi na{eganovega ~lana {e bolj zanimiva in marsikdo se bo po{teno spotil ob njem.Pohvaliti moramo tudi na{ega najmlaj{ega tekmovalca, ki je star komaj sedem let in pol, An`lovar Nejc.Nejc je s svojo navihanostjo in spro{~enostjo razbil za~etno napetost na 1000 drobnih ko{~kov.Tekmovalci so z navdu{enjem ~akali, da bodo zaigrali z njim, pa ne zaradi »lahko« pridobljene to~ke,ampak zaradi njegove spro{~enosti in odlo~nosti, saj se niti malo ni oziral na to, s kom igra, prednikomur ni pokazal niti najmanj{ega strahu in vedno je, kot je obi~aj pri {ahu, stisk roke na za~etku inkoncu partije, na koncu tekmovalcu stisnil roko in mu rekel: »Dober si bil!« ali pa »Dobro si seodrezal!« Nih~e izmed prisotnih ni mogel ostati ravnodu{en ob teh besedah in brez nasme{ka na ustih.Samo tekmovanje je potekalo, ~e od{tejemo za~etno napetost, v prijetnem vzdu{ju. Po prvih treh kolihso se tekmovalci med seboj dodobra spoznali in ugotovili, kdo je bolj{i oz. koga ni dobro imeti nanasprotni strani mize. Po petem kolu smo naredili kratek premor, da so tekmovalci malo prigriznili, seosve`ili in med seboj prijateljsko »pokramljali«.

[AHOVSKO TEKMOVANJE V LOKI

[ah zahteva natan~nost in spretnost v vsakem trenutku igre. Napak in neu~akane zaletavosti

pa se kljub temu ne moremo povsem otresti. [ah nam omogo~a razli~na spletkarjenja in

nastavljanje zank pa tudi veliko razvedrila in dru`abnosti ter prilo`nosti za duhovno

ustvarjalnost.

{port

POPOLNA ZAPORA CESTE

Ob~anke in ob~ane Meng{a ter vse ostaleobve{~amo, da bo zaradi kolesarske prireditveGorski kronometer Dobeno 2003 v soboto,7.6.2003 od 14.45 do 16.45 popolna zaporaceste na relaciji od {portne plo{~adi v Loki doKme~kega turizma Bla` na Zgornjem Dobenu.Prosimo za razumevanje.

Kolesarsko dru{tvo Menge{Upravni odbor

Presek vi{ine progeza dirko na Dobeno

MENG[AN Maj 2003

19

Po zaklju~ku devetega kola nas je ~akala prijetna dol`nost, da razglasimo rezultate ter najbolj{im podelimonagrade. Nagrade je prispevalo [D Loka. Po kon~ani razglasitvi in podelitvi nagrad smo naredili {e nekajfotografij, med njimi tudi tako imenovano »gasilsko«. Poudariti moramo, da so si bili tekmovalci dokajenakovredni in da ni bilo kategorijskega odstopanja bolj{i – slab{i, vsakdo je bil za nasprotnika trd oreh.Zahvaliti se moramo Okrep~evalnici Tav~ar, ga. Tav~ar Sonji, ki nam je brez odve~nih besed in pro{enj brezpla~noodstopila prostor za tekmovanje, nam pripravila prigrizke in pecivo. Ker je bilo sodelovanje obojestranskouspe{no in zadovoljivo, smo se dogovorili, da bomo prostor {e naprej brezpla~no koristili, predvsem za tedenskasre~anja s {ahovsko sekcijo Loka in za u~ne ure, katere bomo namenili na{im najmlaj{im igralcem.In navsezadnje se moramo zahvaliti tudi na{emu organizatorju Matja`u An`lovarju, saj brez njegatekmovanja Pokal Loke ne bi bilo.Naj bo ta prispevek hkrati tudi povabilo vsem, ki si `elite igrati {ah, pa ne veste, kje; na{a {ahovskasekcija je (bo) odprta za vsakogar. Kdaj bomo za~eli z organiziranim igranjem in vadbo, bomo prekomedijev sporo~ili naknadno.

IZID TEKMOVANJA:

ime in priimek leto rojstva klub osvojene to~ketekmovalci do 16 let:1. OCEPEK MARJAN ml. 1987 [D MENGE[ 4,52. OCEPEK TINA 1990 [D MENGE[ 2,03. AN@LOVAR NEJC 1995 0,0

tekmovalci nad 16 let:1. BAJEC BORUT 1958 [D MENGE[ 8,02. HRIBAR BRANKO 1963 7,03. COKAN MIRKO 1947 [D VELE DOM@ALE 6,5

Skupna lista tekmovalcev in njihove osvojene to~ke:ime in priimek leto rojstva klub osvojene to~ke- BAJEC BORUT 1958 [D MENGE[ 8,0- HRIBAR BRANKO 1963 7,0- COKAN MIRKO 1947 [D VELE DOM@ALE 6,5- BIZJAK JANEZ 1939 [D VELE DOM@ALE 6,0- AN@LOVAR MATJA@ 1969 5,5- OCEPEK MARJAN 1963 [D MENGE[ 4,5- OCEPEK MARJAN ml. 1987 [D MENGE[ 4,5- GRA[I^ MARJAN 1967 [D BAROB [MARCA 3,5- CENCELJ SA[O 1965 3,5- BOKALI^ JAKOB 1940 [D MENGE[ 3,0- OCEPEK TINA 1990 [D MENGE[ 2,0- AN@LOVAR NEJC 1995 0,0

Osvojene to~ke so na voljo tudi na internetni strani WWW.SAH-ZVEZA.SI

za [D Loka, [ahovska sekcija, Tav~ar Ur{ka

Sodnik strokovno nadzoruje potek igre. (slika 1)

An`lovar Nejc je na soo~enje {ahovskega znanja povabil tudi sodnika(slika 2)

Vsi udele`enci tekmovanja. Od leve proti desni:* Zadnja vrsta – Cencelj Sa{o, Gra{i~ Marjan, Bokali~ Jakob, OcepekMarjan, An`lovar Matja`, Butala Marjan (sodnik)* Srednja vrsta – Ocepek Marjan ml., Hribar Branko, Bizjak Janez, CokanMirko, Bajec Borut* Prva vrsta – An`lovar Nejc, Ocepek Tina (slika 3)

{port

TENI[KI TURNIRODPRTO PRVENSTVO

MENGE[ 2003

Teni{ka sekcija [D Partizan Menge{ vpo~astitev ob~inskega praznika organizirateni{ki turnirOP Menge{ 2003 v petek, 30. 5. 2003,in v soboto, 31. 5. 2003.

Tekmovanje poteka na petih urejenih igri{~ihv menge{kem {portnem parku poleg O[Menge{, in sicer v igri posamezno in v trehstarostnih kategorijah: enske – ~lanice, mo{kido 45 let in mo{ki nad 45 let. V vsaki kategorijise za prvi dve mesti podeljujejo li~ni pokali, zatretjo mesto pa medalje. Zmagovalci dobijotudi prakti~ne nagrade.

Rok prijave: do ~etrtka, 29. 5. 2003, do 19. urepri oskrbnici brunarice po tel. 01/7238-958.

LEPO VABLJENI!Organizacijski odbor

OPZ Menge{ki ~ri~kivabi

na letni koncert ljudskih inumetnih pesmi

v petek, 30. maja 2003 ob19. uri

v salonu BENTON,Pre{ernova c. 9, Menge{

3 1 2

MENG[AN Maj 2003

20

skrbimo za se

DOPING IN [PORT

Doping je uporaba

substanc ali postopkov, ki

so v {portu prepovedani s

strani Mednarodnega

Olimpijskega Komiteja

(MOK) in nacionalne anti–doping komisije.

Med prepovedane substance spadajo po`ivila,

anaboliki, narkotiki, diuretiki, peptidni in

glikoproteinski hormoni in analogi. Med

prepovedane metode spada krvni doping. Za

alkohol, marihuano, lokalne anestetike,

kortikosteroide in blokatorje beta pa veljajo

omejitve pri u`ivanju.

Kdaj in kjeIdeja o uporabi nedovoljenih substanc v {portuza doseganje bolj{ih rezultatov ni tako nova kotse mogo~e zdi, saj so `e v 6. stol. pred na{im{tetjem gladiatorji pred svojimi boji uporabljalipo`ivila. V za~etku 20. stoletja so {portnikiuporabljali me{anico alkohola in strihnina, kasnejev obdobju med 1940 in 1950, pa so se `e sre~alis prvimi sintetiziranimi po`ivili imenovanimiamfetamini. Danes se predvsem anabolike inpo`ivila zlorablja ne samo med profesionalci, pa~pa tudi med rekreativni {portniki. Raziskava, kiso jo izvedli v Nem~iji, je namre~ pokazala, dakar 24 % mo{kih in 8% ensk, ki redno obiskujejofitness studie uporablja anabolike zapreoblikovanje svojega telesa, pri ~emer se velikouporabnikov ne zaveda hudih posledicdolgotrajnega u`ivanja teh substanc. Samo 31%vseh uporabnikov redno hodi na zdravni{kekontrole.

ANABOLIKIAnabolikiso hormoni,ki so pok e m i j s k is t r u k t u r ip o d o b n imo{kemuspolnemuh o r m o n utestosteronu.V telesupospe{ijo

izgradnjo (“anabolno” = izgrajevalno) mi{i~ne mase,ker spro`ijo sintezo proteinov v ko`i, mi{icah,spolnih organih in okostju. Razvili so jih v tridesetihletih prej{njega stoletja z namenom, da pomagajomo{kim, pri katerih je bila proizvodnja testosteronav telesu zmanj{ana. Kasneje so ugotovili njihov vplivna skeletne mi{ice, zato so jih za~eli v {portuzlorabljati. Danes se v medicini {e vedno uporabljajoza zdravljenje nekaterih tipov impotence, zakasnelepubertete in propadanju telesa zaradi infekcije HIVali drugih bolezni. Razvitih je `e preko 100 vrstrazli~nih anabolikov, ki se v ve~ini dr`av legalnouporabljajo samo pod zdravni{kim nadzorom in sedobijo v lekarnah izklju~no na recept.

Zakaj jih {portniki uporabljajo?Predvsem jih zlorabljajo {portniki, ki se ukvarjajo ste`ko atletiko (dvigovalci ute`i, metalci krogle), tertisti, ki se aktivno ukvarjajo s fitnesom, z namenomda pove~ajo fizi~no mo~, mi{i~no maso in zmanj{ajo

koli~ino ma{~ob vtelesu. Uporabljajojih v obliki tablet aliinjekcij, v dozah, kiso 10 – 100 krat vi{jeod terapevtskih.Ponavadi uporabijokombinacijo dveh ali ve~ steroidov naenkrat, vendarpa ni klini~no dokazano da take kombinacijepove~ajo u~inek. Injiciranje steroida direktno vmi{ico je zelo bole~e in lahko povzro~i infekcijo namestu aplikacije. Nujna je uporaba sterilnih igel zaenkratno uporabo, saj druga~e obstaja veliko tveganjeza oku`bo z hepatitisom B in C ter virusom HIV.Preparati, kupljeni na ~rnem trgu so nepreverjeni,narejeni ilegalno in v nesterilnih pogojih, zato lahkovsebujejo razli~ne primesi. Uporaba takih izdelkovje zato lahko smrtno nevarna.

Stranski u~inki:

- nervoza, agresija,- zmanj{ana produkcija sperme in propadanje

tkiva (atrofija) testisov,- ple{avost pri mo{kih in `enskah,- pove~ane prsi pri mo{kih (ginekomastija),- te`ave s prostato,- maskulinizacija pri enskah ( zmanj{anje prsi

in ma{~obnega tkiva, globji glas, pove~anjedlakavosti po telesu, izpadanje las),

- pove~an krvni tlak,- motnje (zaustavitev) rasti pri mladostnikih,- zadr`evanje vode in natrija,- pove~anje vrednosti LDL in zmanj{anje

vrednosti HDL v krvi, kar pomeni ve~jetveganje za nastanek ateroskleroze termo`ganske ali sr~ne kapi,

- mastna ko`a in lasi{~e ter aknavost.

Na tr`i{~u se dobijo pod razli~nimi neza{~itenimiimeni, npr. nandrolon (Deca- DurabolinÒ),clostebol, 19-norandrosteron metenolon,… 4-norandrostendion, 4-norandrostendiol in 5-norandrostendiol so anaboliki, ki se dobijo vobliki kapsul ali tablet. Mnogo teh substanc senahaja tudi v razli~nih preparatih, ki so deklariranikot dodatki k prehrani in ne kot zdravila in polegvitaminov in mineralov vsebujejo tudi anabolikein po`ivila. Reklamirajo jih v glavnem kot sredstvaza pove~anje mi{i~ni mase, brez opozorila o hudihstranskih u~inkih, kadar se te snovi jemljejopopolnoma brez nadzora. Zato velja opozorilo,da je potrebna velika previdnost ob nakupupreparatov preko interneta.

PEPTIDNI HORMONI

Peptidni hormoni so naravne substance, kisodelujejo v telesu kot prena{alci informacij med`iv~nimi celicami. Na ta na~in sodelujejo pri sintezihormonov (testosterona, kortikosteroidov) inostalih proteinov.

Zakaj jih {portniki uporabljajo?Za pove~evanje mi{i~ne mase in fizi~ne mo~i, terza regeneracijo po{kodovanih mi{ic in tkiv.

HCG (Human Chorionic Gonadotrophin)U~inki so enaki, kot jih ima povi{an nivotestosterona v krvi. Pove~uje mi{i~no maso inmo~. Stranski u~inki so pove~anje prsi pri mo{kih,ter menstrualne motnje in pove~anje {~itnice pri`enskah.HGH (Human Growth Hormon ali RastniHormon)V telesu povzro~a rast v obdobju do pubertete.[portniki ga uporabljajo za pove~anje mo~i invelikosti mi{ic. Stranski u~inki so pove~ana rastrok, nog in obraza (akromegalija), pove~ana rastnotranjih organov (jeter), pove~an krvni pritisk,pove~ano potenje in pove~ano izlo~anje `lezlojnic.ACTH (adenokortikotropni hormon)[portniki ga uporabljajo za izbolj{anje po{kodbpo{kodovanih tkiv in mi{ic. Stranski u~inki sote`ave s spanjem, povi{an krvni tlak, rana na`elodcu, te`ko celjenje ran in osteoporoza.

EPO (eritropoetin)Je hormon, ki sodeluje pri tvorbi rde~ih krvnihcelic (eritrocitov), ki oskrbujejo mi{ice s kisikom.Uporabljajo ga za pove~anje fizi~ne vzdr`ljivosti.Stranski u~inek je pove~anje gostote krvi, karpove~a nevarnost nastanka krvnih strdkov, karlahko vodi v nastanek mo`ganske kapi.

PO@IVILA

LEKARNA MENGEŠ

MESTNE LEKARNE

MENG[AN Maj 2003

21

Na centralni `iv~ni sistem delujejo po`ivljajo~e.V telesu naravno prisotno po`ivilo je adrenalin,{portniki pa uporabljajo predvsem efedrin, kokain,kofein, guarano in amfetamine. Vsa po`ivilavklju~no s sinteti~nimi drogami (exstasy) delujejopodobno in imajo tudi podobne stranske u~inke.

Zakaj jih uporabljajo {portniki?Za zmanj{evanje utrujenosti, pove~anje budnosti,pove~anje borbenosti in sposobnostikoncentracije ter zmanj{evanja ob~utka zabole~ino.Po`ivila vplivajo na termoregulacijski center vmo`ganih, zato telo ne more ve~ pravilno reguliratitelesne temperature. Kadar se telo mo~no segreje( ob visoki temperaturi zraka in ob velikemfizi~nem naporu), to lahko privede do pregretjatelesa in vro~inske kapi, saj se pod vplivom po`iviltelo te`ko ohlaja. Poleg tega zmanj{ujejo apetit,povzro~ajo nespe~nost, evfori~nost, nervozo,tresenje, zmanj{ajo zmo`nost koordinacije gibovin presoje.

Slika prikazuje pretrgan levi ventrikel srca, ki jeposledica prekomernega u`ivanja po`ivil.

Efedrin (pseudoefedrin) je po`ivilo, ki seuporablja kot nosni dekongestiv in v zdravilihproti prehladu. Po jakosti u~inka ga uvr{~amomed kofein in amfetamine. Kot naravni alkaloidse nahaja v rastlini Ma-Huang, ki so jo uporabljali`e stari Kitajci, ter severno Ameri{ki Indijanci priprehladih, bole~inah, ka{lju in »kratki sapi«(astmi). Pove~a budnost, koncentracijo, frekvencobitja srca, zmanj{a ob~utek utrujenosti, pove~akrvni pritisk in olaj{uj dihanje Pogosto se pojavljakot la`ni exstasy v kombinaciji s kofeinom inprokainom. Ve~ina u~inkov efedrina je podobnihu~inkom exstasya (po`ivlja, zmanj{a ob~utekutrujenosti, evforijo in nespe~nost), vendar zrazliko, da ne pove~a zmo`nosti navezovanjastikov z drugimi ljudmi.Hudi ali celo usodni stranski u~inki efedrina sonenadna odpoved srca, sr~na ali mo`ganska kap,epilepti~ni kr~i in mo`ganska krvavitev.

NARKOTI^NI ANALGETIKITo so morfin, heroin, metadon, petidin in podobnespojine, ki jih pridobivamo iz opija ali pa sosinteznega izvora.V medicini se uporabljajo zabla`itev hudih bole~in in za pomiritev ka{lja(kodein).

Zakaj jih {portniki uporabljajo?Za ubla`itev bole~in, zaradi ~esar lahko trenirajodalj ~asa in zaradi tega utrpijo zelo hude po{kodbetkiv. Povzro~ajo evfori~ne u~inke in ob~utkenepremagljivosti, kar je dodaten razlog za njihovozlorabo. Povzro~ijo izgubo ob~utka zakoordinacijo gibov, slabost, bruhanje, nespe~nostin depresijo, upo~asnijo dihanje, zmanj{ajofrekvenco bitja srca, povzro~ajo zaprtje. Zelo hitropovzro~ijo zasvojenost.

DIURETIKISo snovi, ki pove~ajo izlo~anje vode iz telesa, kise v medicini uporabljajo za zni`evanje povi{anegakrvnega tlaka in za odpravljanje edemov prisr~nem popu{~anju.

skrbimo za se / 113 policija

Policisti PP Dom`ale v mesecu APRILU2003 bele`ijo naslednje varnostne pojave:

PROMETNA VARNOST

Obravnavali so 10 prometnih nesre~ v katerihje nastala materialna {koda. Vzroki prometnihnesre~ so:

- prekratka varnostna razdalja – 3 x- nepravilno prehitevanje – 2 x- nepravilni premik z vozilom – 2 x- neupo{tevanje prometnega znaka – 2 x- nepravilna stran in smer vo`nje – 1 x

JAVNA VARNOST

Policisti so opravili 8 intervencij zaradi kr{itvejavnega reda in miru in sicer vse v zasebnemprostoru.

KRIMINALITETA

Policisti so obravnavali 17 kaznivih dejanj mednjimi:

- vlomi v vozila – 5 x- po{kodovanje tuje stvari – 4 x- vlomi v hi{e, poslovne objekte – 4 x- tatvine – 4 x

KRONIKA DOGODKOV ZAMESEC APRIL 2003 NA

OBMO^JU OB^INE MENGE[

Policisti prosijo vse, ki bi karkoli vedeli onerazre{enih primerih oz. pojavu sumljivihoseb, naj informacije sporo~ijo na PP Dom`aletel. {t. 724-65-80 ali na anonimni brezpla~nitelefon 080 1200.

POLICISTI PP DOM@ALE

POLICIJA SVETUJENa obmo~ju policijske postaje Dom`alenara{~a {tevilo vlomov v vozila, zato voznikomsvetujemo, naj ob zapustitvi vozila le-tegazaklenejo, preverijo zaprtost {ip in na vidnihmestih ne pu{~ajo vrednej{ih predmetov(obla~ila, torbice, mobilne telefone, denarnice,razne dokumente itd.). Storilci vlomov in tatviniz vozil se za svoje podvige odlo~ijo na podlagipredhodnega pregleda notranjosti vozila. Pravtako naj vozniki, ki imajo v vozilu vgrajenavtoradio s snemljivo plo{~o, le-to obzapustitvi vozila snamejo.Poletje je tudi ~as, ko na delo pridejo tatovikoles, koles z motorjem in motornih koles.Preverite doma, ali hranite ra~un kolesa ali drugdokument, na katerem so identifikacijske{tevilke predmetov, v nasprotnem primeru papreglejte svoje predmete (kolo, akusti~nenaprave, mobilni telefon...) in si izpi{ite serijsko{tevilko, kar je v veliko pomo~ policistom priugotavljanju ukradenih predmetov.Sami lahko najve~ prispevate k varnosti svojegapremo`enja!

POLICISTI PP DOM@ALE

Zakaj jih uporabljajo {portniki?Za zelo hitro zni`anje telesne te`e pri {portihkot so jahanje, boks, dvigovanje ute`i, judo.Zaradi pospe{enega izlo~anja vode iz telesa jedetekcija ostalih nedovoljenih substanc v urinuslab{a. Diuretiki povro~ijo dehidracijo, kilprivede do prevelike izgube kalija in s tem doodpovedi srca, mi{i~nih kr~ev, vrtoglavice,motenj sr~nega ritma (aritmij) in odpovediledvic. Poleg substanc, ki jih MOK {teje vskupino prepovedanih substanc, se danes v eljipo ~im bolj{ih rezultatih, ~im hitrej{em zni`anjutelesne te`e in pove~anju mi{i~ne mase, v

@upnijsko sre~anje za starej{e, bolne in invalidebo na binko{ti (8. junija) ob 15. uri v cerkvisvetega Mihaela v Meng{u. Po sveti ma{i boprilo`nost za sre~anje vseh udele`encev v atrijuza upni{~em. Veseli vas bomo, ker bo to hkratiprilo`nost za pogovor in sre~anje med mnogimiznanci.

V soboto 21. junija bo dopoldne vseslovenskosre~anje starej{ih, bolnikov in invalidov na

{portu, pa tudi sicer, uporablja mnogovitaminov, mineralov in drugih elementov. Tiso sicer priporo~ljivi za vsakdanje u`ivanje, sajje prehrana v sodobnem ~asu dale~ oduravnote`ene. Kadar pa se uporabljajo vkoli~inah, ki so nekajkrat vi{je od dnevnihpriporo~enih doz, pa postanejo tudi te na videznedol`ne snovi lahko zdravju {kodljive. O temin o tako imenovanih FAT BURNERS- ihpa v eni od prihodnjih {tevilk.

Alenka Ur{i~

Brezjah. @upnijska Karitas bo poskrbela zaorganiziran prevoz v na{e romarsko sredi{~e.Odhod bo ob 8.00 uri izpred upnijske cerkve.Lepo povabljeni, da se nam pridru`ite.V nedeljo 22. junija bo po sveti ma{i ob 8. uriobi~ajna procesija Svetega Re{njega telesa. Znjo ~astimo Jezusovo navzo~nost v evharisti~niskrivnosti. Poteka pa po naslednjih ulicah vMalem Meng{u: Liparjeva, Ropretova inJelov{kova.

NAPOVED:

MENG[AN Maj 2003

22

Podjetje je natanko pred tremi leti s sloganom»Lo~ujemo, da ohranjamo« in z odprtjem prvegaekolo{kega otoka za~elo z akcijo lo~enega zbiranjaodpadkov, z maskoto Grini (Zelenko) pa je tudinajmlaj{e osve{~alo o naravovarstvenem ravnanjuz odpadki in s surovinami. V `elji po celovitej{icelostni podobi in promociji je podjetje Prodnik vsodelovanju z ogla{evalsko agencijo Nuit izLjubljane z minimalnimi sredstvi prenovilopodobo petih vozil za odvoz odpadkov.Uporabnikom naj bi tako zagotovili prijaznej{eopravljanje storitev – tudi s sloganom isto vsakdan –, jih na nevsiljiv na~in nagovarjali kvsakodnevni skrbi za ~istej{e okolje, obenem paogla{evali dejavnost podjetja, ki tako v dom`alskikot v okoli{kih ob~inah edino skrbi za odvoz

Z geslom ^isto vsak dan in s prenovodeponije za prijaznej{e okolje

DOM@ALE - Dom`alsko komunalno podjetje Prodnik d.o.o., ki odva`a odpadke iz ob~in

Dom`ale, Trzin, Menge{, Lukovica in Morav~e, je z nalo`bami, izpeljanimi konec lanskega leta,

saniralo odlagali{~e odpadkov na Dobu, z nedavno prenovo vizualne podobe voznega parka

podjetja in vpeljavo slogana ^isto vsak dan pa sku{alo ob~anom pribli`ati del dejavnosti pri

{irjenju zavesti o pomenu skrbi za okolje.

komunalnih odpadkov. Podjetje Prodnikomenjene odpadke v leto{njem letu e odva`a iz103 ekolo{kih otokov na prenovljeno deponijo vDobu, kjer so konec lanskega leta opravili temeljiteposege in deponijo prilagodili najsodobnej{imstandardom; asfaltirali so dostopno cesto in obvhodu v odlagali{~e namestili 30-tonsko mostnotehtnico, ki omogo~a koli~insko kontrolomateriala; z `i~no ograjo so ogradili celotnoobmo~je deponije in uredili bre`ine v naklonih (znjihovo zatravitvijo so prepre~ili erozijo tal inomogo~ili bolj{e odtekanje povr{inske vode) terna posameznih odsekih zasadili ve~ kot stohitrorasto~ih topolov, ki bodo v nekaj letih zakrilipogled na odlagali{~e. Z gradbenimi deli innamestitvijo 1200 kvadratnih metrov folije prekrobov odlagalnih polj, ki prepre~uje pronicanjede`evnice v odlagali{~e in njeno iztekanje vkoritnice, namenjene ~isti vodi, so lo~ili meteornein izcedne vode (te zdaj odvajajo v ~istilnonapravo), z ureditvijo sortirnega platoja papridobili prostor za novih petnajst zabojnikov zazbiranje koristnih odpadkov ter zabojnik,opremljen za zbiranje in odvoz nevarnih snovi.Odlagali{~e odpadkov Dob, na katerem so samov lanskem letu zbrali ve~ kot 300 tonnajrazli~nej{ih odpadkov, postaja tako ena najboljeurejenih deponij v Sloveniji, komunalno podjetjeProdnik pa eno tistih, ki jim skrb za okolje – in znjo tudi za prihajajo~e generacije – pomeniprvenstveno nalogo in odgovornost.

Eno od petih prenovljenih vozil za odvozodpadkov JKP Prodnik

Pogled na posodobljeno odlagali{~e odpadkov Dob

Pobiranje smeti navodozbirnem

obmo~ju KrvavecLetos sem `e tretji~ organiziral ~istilno-oglednoakcijo. Verjetno zaradi na novo zapadlega snega,v soboto 5. aprila, ni bilo ve~jega odziva. Z menojje bil moj stari znanec Vido Kregar, jamar inodli~en poznavalec narave iz Vol~jega potoka.

Morala sva upo{tevati okoli{~ino, da je bilo vse~isto lepo pobeljeno, zato sva si z vzdr`evalcemkrvav{kega sistema ponovno ogledala, tokrat pravvse naprave v Izvirih. Posebnosti v objektih nibilo opaziti. Naprave so sna`ne in v dobrem stanju.Problematika se za~ne, ko zakorakate v Brezovi{kigraben, ki drena`no napaja 40% kapacitet.Ustavljanje nanosov z jeklenimi vrvmi ni imelonobenega u~inka. Erozija na izpostavljenem delubo ob velikem de`evju na Krvavcu zanesljivopovzro~ila trganje in odna{anje velikih koli~inzemljin. Na Gospinco sva pri{la po Sredinskemgrabnu. Ogledala sva si prostor pred gara`ami zastroje, ki je tik ob robu Brezovi{kega grabna. Danje bil ~udovit. Debela in sve`a sne`na odeja jenudila mehko hojo navkreber.Krvav{ki vodooskrbni sistem ima eno samo hibo:da so bili izvedeni nedovoljeni posegi v naravi, inda se dejavnosti ne izvajajo v skladu s predpisi ovodovarstvenih in vodozbirnih obmo~jih. Ker jeto bistvo, bomo ponovno zahtevali sanacijske inokoljevarstvene ukrepe!

Toma` [tebe

hoja po zelenem robu

MENG[AN Maj 2003

23

Kvaliteta vode izvirapri »Boltovem

koritu«

Veliko krajanov uporablja vodo iz izvira pri

»Boltovem koritu«. V lanskem letu je bila s

strani krajanov (g. in ga Bla`ej, za kar se jima

zahvaljujemo) Dobena izra`ena `elja po

preiskavi zdravstvene ustreznosti vode. V ta

namen sta bila izdelani v novembru 2002 dve

in sicer :

- Kemi~na(KPK) in biolo{ka potreba po

kisiku (BKP5)- rezultat pozitiven

- mikrobiolo{ka preiskava -rezultat negativen

Glede na negativno mikrobiolo{ko preiskavo

je bilo, iz razloga takratnega zelo majhnega

pretoka vode priporo~eno, da se analiza ponovi

spomladi.

Ponovljena preiskava(april 2003) je ugotovila,

da je voda v tem vzorcu mikrobiolo{ko

neopore~na in primerna za pitje.

Iz razgovora z In{titutom za varovanje zdravja

RS Ljubljana je problem v nihanju ustreznosti

vode zaradi tega, ker vodni vir ni zavarovan in

so mo`na veliki nihanja v kvaliteti vode.

Po novem zakonu o vodah za zavarovanje

vodnih virov skrbi dr`ava in ne ve~ ob~ina.

Pobuda za zavarovanje tega vira bi bilo

smiselna samo ob ve~ji izdatnosti vode.

Izvir pri “Boltovem Koritu” ni uradni vir za

oskrbo s pitno vodo in se zato redno ne

analizira. Uporaba te vode je zato na lastno

odgovornost.

Andrej Urbanc

hoja po zelenem robu / vi napi{ete

LO^ENO ZBIRANJEODPADKOV

STAR PAPIR

ve~ zbranega starega papirja, manj posekanihdreves

V zabojnik za star papir SODIJO:- ~asopisi, revije, knjige- prospekti, katalogi, zvezki- pisma, pisemski in ovojni papir- papirnate vre~ke, kartonske {katle in embala`aprehrambenih izdelkov- kartonska embala`a za pralne pra{ke in razneaparate- valovita lepenka

Ve~je kartonaste ali papirnate {katle je potrebnozgibati!

V zabojnik za star papir NE SODIJO:- embala`a za globoko zmrzovanje- papirji, prevle~eni s folijo ali kombinacijo kovin(tetra pak)- papirni kro`niki in skodelice- vezni karton- kopirni in vo{~eni papir- celofan, staniol in plastika- zidane tapete, vre~e za cement ali krmo- lepilni trakovi

- embala`a za pija~e- higienski papir

V zabojnik za steklo SODIJO:- steklenice in stekleni~ke- kozarci za vlaganje- druge steklene posode

V zabojnik za steklo NE SODIJO:- ogledala, kristal- steklo svetil- okensko steklo- armirano in svin~eno steklo- neonske in halogenske cevi

V zabojnik za plo~evinke in plastenke SODIJO:- plo~evinke za pija~e- plastenke za pija~e

V zabojnik za plo~evinke in plastenke NESODIJO:- vsi ostali plo~evinasti odpadki- plastenke za nevarne snovi (kemikalije, zdravila,~istila, kozmeti~ne izdelke)

V zabojnik Humana SODIJO:- obla~ila- obutev

V zabojnik Humana NE SODIJO:- strgana in po{kodovana obla~ila- tekstilni odpadki- po{kodovana obutev

Med posebne nevarne gospodinjske odpadkeSODIJO:- za{~itna sredstva za rastline in {kropiva, pesticidi,insekticidi- barve, laki, premazi, lu`ila, lepila, razred~ila intopila- osnovna embala`a, ~opi~i, krpe, lopatice,rokavice- odpadne kemikalije- belila, ~istila, lugi in ~istilna sredstva- kozmetika: spreji, pr{ila, ~istila za lake, li~ila,kozmeti~ne barve, laki za nohte, barve za lase- zdravila: ampule, igle, mazila, posipi, strupi,tablete, termometri- odpadna olja, topila in razma{evalna sredstva- svetila: neonska in halogenska, fluorescentne`arnice

MENG[AN Maj 2003

24

@e pred ~asom sem elel dobiti informacijo, kako seje po lokalnih volitvah konstituiral ob~inski parlament.Kdo je pozicija in kdo je opozicija. V preteklemmandatu na{ih predstavnikov v ob~inskem svetu seje to jasno razlo~evalo. Opozicija je izdala celo svojeglasilo. Sedaj v vedenje, kdo prevzema politi~noodgovornost za urejanje ivljenja v na{i ob~ini.Do ~lanka v leto{nji aprilski {tevilki Meng{ana –ne sprejem prora~una…,o pozicioniranjusvetnikov nisem imel informacije. Iz uvoda le-tega pa sem razbral, da pozicijo, torej ve~ino,sestavljajo svetniki LDS,SLS,SMS in ZLSD.Tako sklepam, da predstavlja `upanova strankaSDS skupaj z NSl opozicijo. Torej se je oblast vna{i ob~ini politi~no obrnila.Domnevam, da zamenjane vloge strank, toda isti`upan, vseeno ni tisto, kar je `elela prej{njaopozicija. Zato izhajajo~ iz navedb v ~lanku ob nesprejemu prora~una vkljub ve~ini v ob~inskemsvetu, vztraja na opozicijskih okopih. Kakor, dabi se bala javno izpostaviti in prevzeti odgovornostza svoja dejanja. Izgleda, da je bila vloga opozicijeugodnej{a, saj je za slabe rezultate ali neprijetnesklepe bila v vsakem primeru odgovornapozicija.Toliko za uvod in izhodi{~e pripombe obzavrnitvi predloga ob~inskega prora~una.Ne elim se opredeljevati glede strukturne vsebinepredloga prora~una na{e ob~ine. Zato imamosvetnike in strokovne slu`be. Dopu{~am, da predlog

ni ustrezen. Toda moram se strinjati z upanom, daje zavrnitev brez protipredloga druge re{itve in s temvsemi posledicami, ki temu sledijo, za svetnikeskrajno neodgovorno in politi~no nezrelo dejanje.Opozicijsko navado ru{enja {e ni zamenjalapozicijska graditev. Vsekakor te`je delo, ve~jaodgovornost. Zahteva odgovorne svetnike. @e venem prej{njih ~lankov sem napisal, da so se na{isoob~ani-svetniki odlo~ili za upravljanje skupnihzadev prostovoljno. Celo prizadevali so se, da bi biliizvoljeni v ob~inski svet. Zato je najmanj karpri~akujemo od njih, medsebojno sodelovanje zvsem razumevanjem za skupne potrebe v ciljuoptimalnih re{itev in razvoja v korist prebivalcevna{e ob~ine.Ko je sedanja pozicija (biv{a opozicija) izdala vprej{njem mandatu ob~asnik z navedbami slabihdel upana, sedaj kot pozicija ni imela za ustreznoobjaviti(v Meg{anu), in se s tem {e dodatnolegitimirati, svoje proti predloge postavk prora~una,s katerimi se ne strinja. Posebej {e zato, ker jesedaj, kot pozicija, v celoti odgovorna za sprejemprora~una. @upan lahko samo prepre~i sprejempredlogov, ki niso skladni z zakonodajo alipresegajo finan~ne sposobnosti ob~ine. Tako pa jepozicija!! izbrala najslab{i (sicer najbolj udobentoda skrajno neodgovoren) na~in s tem, da jeprora~un zavrnila. Te`ave pri delu ob~inske upravein posledi~no tudi pri dejavnostih, ki se napajajo iz

ob~inskega prora~una so logi~na posledica.Torej g. `upan in svetniki ob~ine Menge{. Kotizvr{ilna in zakonodajna oblast ste se zavezali,dabo va{e delo - ~lanov te oblasti, odgovorno in vkorist ob~anov ob~ine Menge{. Medsebojnerazprtije in nesoglasja ter nepriznavanje politi~nerazli~nosti in tolerance ne morejo biti lastnostisvetnikov. Razumevanja pravice do druga~negami{ljenja od lastnega, bi moralo biti vodilo va{egasodelovanja pri upravljanju skupnih zadev v na{iob~ini. ^e se posamezniki niste sposobni temupodrediti, je bolje, da izstopite iz te »skupnosti«.Nadomestne volitve bodo vrzel hitro zapolnile.

^etudi bo ob~inski prora~un morda sprejet predobjavo tega ~lanka, bi elel, da ga vseeno objavite.Opozarjanje na zavezo, ki jo imajo na{i izvoljenipredstavniki pri svojem delu, je glede na dosedanjeizku{nje potrebno. Morda je celo resnica tudi vtem,kot je napisal za zaklju~ek svojega ~lanka upan,da se pomembnosti vloge predstavnika ljudstva nezavedajo. Bi pa k temu dodal, da si tako nezrelihsvetnikov pa le ne bi smeli privo{~iti.

Aleksander Markov~i~

P.s.: Urednik je v svojem uvodniku aprilske {tevilkeizrazil `eljo, da naj nebi pisali o napakah ali slabihdelih soob~anov. Glede na to, da je Meng{an enaizmed oblik javne tribune na{e ob~ine bi `elelpojasnilo kje in kako naj se ob~ani odzivamo naneustrezno delo na{ih predstavnikov ali naj mol~imo?

KNJI@NICA MENGE[KULTURNO SREDI[^E OB^INE.

Zavedati se moramo, da so knji`nice `e po naravi svoje dejavnosti zelo pomemben del

javnega `ivljenja in kot take zavezane izpolnjevanju splo{nega zanimanja na kulturnem

podro~ju. Zaradi ~edalje ve~jega potro{ni{tva nam velikokrat te vrednote niso dovolj pri srcu.

OB^INSKIM SVETNIKOM!

Ali bi se mogli ob~ani s ~imerkoli bolj pohvalitikakor s tem, da bi imeli svoj neodvisen kulturnihram? Prepri~an sem, da imamo vse mo`nosti, dasi uredimo to, kar si `eli ve~ina, posebno {e, ~eupo{tevamo dolgoletno tradicijo izposojanja knjigv Meng{u. O tem je veliko napisanega in nipotrebno ponavljati.Dobro strokovno urejene knji`nice so kulturnoogledalo vsakega naroda. S sodobno preureditvijobi se Menge{ predstavil tudi {ir{i slovenski javnosti,kar je {e posebej pomembno ob vstopu v Evropskoskupnost. Tudi ta bo imela pasti za na{ narod, kobodo odprte sedanje dr`avne meje. [e bolj se bodov`igale stare strasti Avstrije in Italije po potuj~evanjuna{ega naroda in po`elenju po na{ih lepihpokrajinah. Prepoznavnost Slovenije v ES bo tolikove~ja, kolikor se bomo znali bolje predstavitipredvsem tudi z na{o knji`evnostjo. Ljudem je trebaposredovati dobro knjigo, da bodo tudi narodnostnemanj{ine zahajale v na{e knji`nice. Hvala Bogu jenjihova narodna zavest zelo iva, al na vi{ji ravnikot pri mati~nem narodu.Meng{ani imamo velik dolg do na{ega rojaka,priznanega pisatelja v slovenskem slovstvu. JanezTrdina ni bil samo pisatelj, bil je tudi odli~ennarodoslovec in velik rodoljub.Ob 100 letnicinjegovega rojstva je bila tam, kjer je stala njegovarojstna hi{a, vzidana spominska plo{~a in danana razpolago za branje tudi vsa njegova dela, ki

so bila shranjena v posebni omarici v prvemnadstropju Melitzerjeve hi{e./Melodija/. Obstajaverjetnost najdbe! Danes v menge{ki knji`nici nikompletnih njegovih del. Nas je kaj sram?V knji`nici bi bilo hvalevredno izpostaviti Trdinovspominski prostor. Tudi Muzej Menge{ bi lahkoprispeval to, kar ima na razpolago. Velika Trdinovaumetni{ka slika menge{kega akademskega slikarjaV. @eleznikarja, ki sameva v kleti gostilne in senapaja z vlago, bi tu dobila svoj prostor. Pa {emarsikaj bi se dalo odkupiti od ob~anov.Zakaj je Dermavov Janez /Trdina/ pomemben?Na{ velikan slovenske knji`evnosti Ivan Cankarugotavlja:» V spisih Trdine je dosegla umetnost slovenskegasloga svoj vrhunec, kar je napisal, je zraslo izslovenske zemlje. To je dokument, da je na{a zemljarodovitna; obubo`ali so, ki so hodili drugam bogastvaiskat. To bogastvo izvira iz slovenskega mi{ljenja in~ustvovanja. V nobenem slovenskem pisatelju nitoliko narodove du{e, kakor v njegovih spisih, iznjega govori narod sam izobra`encem. Zato je Trdinana{ edini resni~ni in najve~ji narodni umetnik.«Vse je z dobro voljo mogo~e uresni~iti, brez velikihstro{kov. Predlagam uporabo praznega trgovskegalokala, ki je na razpolago v pritli~ju ob~inske stavbe.Organizacija je kaj preprosta. Za odcepitev je potrebenle sklep Ob~inskega sveta. Ni potrebno, da je knji nicasamostojna organizacija, lahko je re ijska enota ob~ine,

kar je enostavnej{e in ni~ ne stane. Zaenkrat stapotrebni dve osebi, od teh ena s primerno visokoizobrazbo. Za knji ni~ni upravni odbor imamo v krajukar nekaj strokovno usposobljenih ob~anov. Potrebnaje samo DOBRA VOLJA. Doslej nas knji`nica staneokoli 2o milijonov, ~e bomo hoteli imeti kaj ve~, bolj{ein lep{e bomo primaknili {e kak{en milijon~ek. Sajimamo denar!V letu 2004 bomo praznovali 850 letnico Meng{a.Ali ne bi bilo lepo, ~e bi tedaj odprli prenovljeno»NA[O« knji`nico. Ne bomo ve~ pastorek!V spomin na 850 letnico Meng{a, SvobodnoSlovenijo in v spomin na koti~ek Janeza Trdine bivzidali primerno marmornato plo{~o. S tem bi naspodoben na~in praznovali ob~inski praznik vspominskem letu 2004, kar bi bilo najlep{e dariloslovenski kulturi in nam Meng{anom, pa tudi zahvalaza sre~o, da imamo svobodno dr avo. Ne potrebujemodrugega spomenika o samostojnosti in dr`avnosti.To bi bil ZAHVALNI DAN za nas Meng{ane,za vse kar danes imamo! Morda bo kdo razmi{ljal o dosedanjem prostoruknji`nice. Nobene bojazni ni, da se ne bi mogelpametno uporabiti. Potrebujemo:- galerijo, za likovne in druge predstavitve;- dru{tva bi imela v tem prostoru ob~ne zbore in

razna predavanja,- prostor za plesne prireditve, za mlade in manj

mlade;- za razna zborovanja ob~anov;- za pogostitve ob ob~inskem prazniku in novem

letu in {e kaj.Ob sprejemu ob~inskega prora~una rezervirajtenekaj denarja!@elim, da o navedenem razmislite, v iskreni elji,da bi bili enkrat vendarle soglasni:

VSI ZA MENGE[ !Stane Lu`ar

vabijo vas

MENG[AN Maj 2003

25

vabijo vas

OB^INSKI PRAZNIK 29. MAJ

SVE^ANA AKADEMIJA OB OB^INSKEM PRAZNIKUs podelitvijo PRIZNANJ

^ETRTEK, 29. MAJ 2003 ob 20.00 uriKULTURNI DOM MENGE[

Na prireditvi sodelujejo:Menge{ka godba,

MO[KI PEVSKI ZBOR LEKKD Antona Lobode

gLASBENA {OLA mENGE[Slavnostni govornik: `upan mag. Toma` [tebe

Povezovalec: Niko Robavs

ORGANIZACIJA: OB^INA MENGE[ IN ZVEZAKULTURNIH DRU[TEV MENGE[

koncert Menge{ke godbe oB 19.30 uri predKULTURNIM DOMOM MENGE[

PRISR^NO VABLJENI!

MENG[AN Maj 2003

26

Mladinski odsek PD JanezTrdina Menge{ tudi letosorganizira letno taborjenje, tokratv Trenti. Od 26. julija do 3.avgusta bomo v prelepi alpskidolini reke So~e spoznavaliokoli{ke gore; povzpeli se bomona Prehodavce, Veliko [pi~je,Luknjo, Bov{ki Gamsovec inJalovec, ter obiskali Travni{kodolino in izvir reke So~e.Pogumni se bodo lahkopreizkusili na raftingu po So~i,na kopanju v ledeno mrzliNadi`i in v skalnem plezanju.Poleg tega nas ~aka {eorientacija, {portne aktivnosti z`ogo, jutranja telovadba,predavanja o vozlih, nevarnostihv gorah in {e marsikaj; tudiodli~na hrana kuharice Ane. Zvami bomo vodniki MO PDMenge{, ki bomo zanesljivoposkrbeli, da bodo leto{nje»planinske po~itnice« varne innepozabne.

Cena taborjenja je 25 000tolarjev, za dva ali ve~ otrok iziste dru`ine ali za celotnedru`ine z ve~ otroki pazagotavljamo tudi popust.Dodatne informacije dobite priMojci (031 816 640,mojca_volkar@hotmail.com) inpri Katarini (041 818 520,katarinija@email.si).

Izjemno veseli smo, ker gre{ znami!

Planinski pozdrav,

Mladinski odsek PD Menge{.

vabijo vas

PLANINSKI TABOR V TRENTI

Ime: _________________________________________________________________

Priimek: ______________________________________________________________

Datum rojstva: ________________________________________________________

Naslov: ______________________________________________________________

Telefon: ______________________________________________________________

Ali gre{ na rafting? DA NE

Podpis star{ev: _______________________________________________________

PRIJAVNICA

MENG[AN Maj 2003

27

DAN URA PRIREDITEV KRAJ ORGANIZATOR

^ETRTEK 22. maj 20.30 Koncert kitaristk Lo{ka cerkev sv. Primo`a in Felicijana KD Franca METE Jelov{ka Menge{SKOK IN ANDREJE TU[AR

PETEK 23. maj 20.00 LITERARNI VE^ER O Dru{tveni prostori KD Franca Jelov{ka KD Franca Jelov{ka Menge{JANEZU JALNU(KD Smlednik)

SOBOTA 24. maj 13.00 TEKMOVANJE V METANJU PODKEV [portni park Loka [portno dru{tvo Loka

SOBOTA 24. maj 20.00 VE^ER NARODNIH IN MARIJINIH Atrij `upni{~a Menge{ MKZMenge{ki zvonPESMI (MKZ Menge{ki zvon, MPZ Svoboda,Vigred, OPZ ^ri~ki, Cerkveni zbori)

PONEDELJEK 26. - 30. maj 11.00 VARUJMO ^EBELO IN NARAVO Osnovna {ola Menge{ ^ebelarsko dru{tvo Menge{,(Razstava spisov, risb in Osnovna {ola Menge{plakatov u~encev O[ Menge{)

PONEDELJEK 26. maj 14.00 TRDINA IN MENGE[ Osnovna {ola Menge{ - likovna u~ilnica Osnovna {ola Menge{(likovna delavnica u~encev O[ Menge{)

TOREK 27. maj 18.00 LITERARNI VE^ER Osnovna {ola Menge{ - Knji`nica Osnovna {ola Menge{(Predstavitev pesni{ke zbirke u~encevO[ v zadnjih 25- letih)

SREDA 28. maj 20.00 PODJETNI[KE IN TEHNOLO[KE Na{ Slamnik Podjetni{ko zdru`enje Menge{PONUDBE V BREZPLA^NI MRE@I EU - IRC

^ETRTEK 29. maj 19.30 KONCERT MENGE[KE GODBE Plo{~ad pred Kulturnim domom KD Menge{ka godba

^ETRTEK 29. maj 20.00 SVE^ANA AKADEMIJA - Kulturni dom Menge{ Ob~ina Menge{, ZKD Menge{PODELITEV OB^INSKIH PRIZNANJ

PETEK 30. maj 09.00 ODPRTO PRVENSTVO V TENISU I. DEL [portni park Menge{- teni{ka igri{~a Teni{ka sekcija [D Partizan Menge{

PETEK 30. maj 11.30 GASILSKO RE[EVALNA AKCIJA Osnovna {ola Menge{ Gasilska zveza Menge{, O[ Menge{

PETEK 30. maj 16.00 IZDELOVANJE MOZAIKOV Pri spomeniku Franca Jelov{ka na Trdinovem trgu KD Franca Jelov{ka Menge{

PETEK 30. maj 18.00 ZNANI SLOVENCI : ZNANI MENG[ANI [portni park Menge{ –nogometno igri{~e Nogometni klub Mengo 28(prijateljska nogometna tekma)

PETEK 30. maj 19.00 LETNI KONCERT OPZ MENGE[KI ^RI^KI Salon klavirjev BENTON Pre{ernova cesta Glasbena {ola Menge{ in OPZ Menge{ki ri~ki

PETEK 30. maj – 1. junij PROPAGANDNI TABORNI[KI TABOR Prostor pred Osnovno {olo Menge{ Rod upornega plamena Menge{(lokostrelstvo, ognji, pohodi, ve~erni ogenj)

SOBOTA 31. maj 08.00 ODPRT TURNIR V BALINANJU [portni park Menge{ - balini{~e Balinarska sekcija [D Partizan Menge{

SOBOTA 31. maj 09.00 ODPRTO PRVENSTVO V TENISU II. DEL [portni park Menge{– teni{ka igri{~a Teni{ka sekcija [D Partizan Menge{

SOBOTA 31. maj 09.00 ODPRTO PRVENSTVO V BADMINTONU ZA DVOJICE Telovadnica v Osnovni {oli Menge{ Sekcija za badminton [D Partizan Menge{

SOBOTA 31. maj 10.00 SPRETNOSTNI POLIGON ZA MLADE MOPEDISTE Prostori AMD Menge{, Prostor pred O[ Menge{ AMD Menge{ – moto sekcija Menge{11.00 (predavanje policijskega in{truktorja,

spretnostna vo`nja)

NEDELJA 1. junij 10.00 [AHOVSKI TURNIR Preddverje Kulturnega doma Menge{ [ahovsko dru{tvo Menge{

SREDA 4. junij 14.00 [PORTNI DUH V O[ MENGE[ Telovadnica v O[ Menge{ Osnovna {ola Menge{(ko{arkarska tekma starej{i de~ki:starej{e deklice in podelitev priznanjnajbolj{im {portnikom in ekipam)

^ETRTEK 5. junij 19.00 KAKOVOSTNO @IVLJENJE V SKUPNOSTI Na{ Slamnik [tudentski klub Menge{, Ob~ina Menge{(Dru{tvo skupina Glas Slovenije)

^ETRTEK 5. junij 19.30 RAZSTAVA SLIK IN GRAFIK Preddverje Kulturnega doma Menge{ Likovno dru{tvo Menge{~lanov Likovnega dru{tva Menge{

PETEK 6. junij 20.00 PRIMO@EV VE^ER Cerkev sv. Primo`a in Felicijana KD Antona Lobode

SOBOTA 7. junij 08.00 3. ODPRTO PRVENSTVO MENG[A Telovadnica [D Partizan Menge{ [D Partizan Menge{V NAMIZNEM TENISU

SOBOTA 7. junij 09.00 TEKMOVANJE MLADINE GASILSKE ZVEZE MENGE[ [portni park Menge{ Gasilska zveza Menge{

SOBOTA 7. junij 15.00 GORSKI KRONOMETER 2003 [portni park v Loki - Kme~ki turizem Bla Dobeno Kolesarsko dru{tvo Menge{

NEDELJA 8. junij 13.00 20. POKAL OB INE MENGE[ V ODBOJKI ZA @ENSKE Telovadnica O[ Menge{ [D Partizan Menge{

PRIREDITVE OB OB^INSKEM PRAZNIKU29. MAJ 2003

vabijo vas

MENG[AN Maj 2003

28

ZAHVALA

V bole~i `alosti nas je zapustildragi mo`, o~e, brat, stric in

svak

FRANCI LOMOV[EK

Iskreno se zahvaljujemo vsemsorodnikom, sosedom,

prijateljem in znancem zaizre~ena ustna in pisna so`alja,

podarjeno cvetje in sve~e terdrugo pomo~.

Posebna zahvala Menge{kigodbi, pevcem za zapete pesmi

ter gospodu `upniku za leppogrebni obred.

Hvala vsem, ki ste ga pospremilina njegovi zadnji poti.

Vsi njegovi.

»Niso utrujene roke,ki so negovale mamo.Utrujeno je strto srce,ki ni vedelo in znalo,

kako ji olaj{ati trpljenje.«sin [tefan

ZAHVALAOb smrti na{e mame

JERCE VES

24. aprila je prenehalo bitiplemenito srce na{e drage mame,stare mame, prababice in dobreta{~e. Ob njeni smrti se iskrenozahvaljujemo vsem, ki ste nam ssvojim znanjem in pomo~jo stali

ob strani predvsem pa laj{alibole~ine med njeno kratkotrajno

hudo boleznijo. Hvala dr.Gabrijeli Kova~ Mohar in sestri

Vandi za zdravni{ko oskrbo,patrona`ni sestri Majdi za nego

doma, slu`bi za nujnozdravni{ko pomo~ ZD Dom`ale

in osebju KC Ljubljana.Hvala vam za ustno in pisno

izre~eno so`alje, za cvetje, sve~e,sv. ma{e in darove za Karitas

namesto cvetja. Hvala vsem, ki stejo s svojimi obiski razveseljevali in

molili zanjo med boleznijo.Hvala mo{kemu zboru Zvon in

`upnijskemu mladinskemu zboru,da sta jo pospremila na zadnjo pots cerkvenim petjem, ki ga je imelatako rada. Iskrena hvala tudi g.`upniku Mateju Zevniku za

redna duhovna sre~anja ob prvihpetkih zadnjih nekaj let in zatola`ilne besede, izre~ene nam

`alujo~im pri pogrebni sv. ma{i.

Vsi njeni

obvestila / zahvale

Razpis, prijave in omejitvevpisa v visokem {olstvu v{tudijskem letu 2003/2004

Vlada Republike Slovenije je nadana{nji seji obravnavalapredloge za dodatna {tudijskamesta za vpis v visoko {olstvo v{tudijskem letu 2003/2004 tersklepe univerz in samostojnihvisoko{olskih zavodov oomejitvah vpisa. [tevilo{tudijskih mest za vpis v 1. letnikse bo pove~alo {e za 120 mestin sicer za redni {tudij za 10mest ter za izredni {tudij za 110mest. Na eni od fakultet pa {eza 32 mest za izredni {tudij v 3.letniku.

Skupaj bo na Univerzi vLjubljani, Univerzi v Mariboru insamostojnih visoko{olskihzavodih na voljo 15.343 vpisnihmest za redni {tudij in 7.516 zaizrednega, skupaj pa 22.859.

Na razpis za vpis v visoko{olstvo se je za redni {tudijprijavilo 22.785 kandidatov, zaizrednega 5.434, skupaj 28.219,to je 1000 ve~ kot lani. Soglasjek sklepom o omejitvi vpisa zaredni {tudij je bilo izdano za 107{tudijskih programov oziromasmeri, za izredni {tudij pa za 11programov. Vlada RS ni dalasoglasja k omejitvam vpisa priprogramih, za katere je obupo{tevanju podatkov izpreteklih let mogo~e utemeljenosklepati, da dejanski vpis ne bobistveno presegal {tevila prostihmest. Zavrnjenih je bilo petpredlogov za omejitev vpisa,{tirje za redni {tudij in en zaizrednega; gre za {tudijskeprograme z majhnim {tevilomvpisnih mest, pri katerih zodstotki merjen prese`ek prijavne pomeni velikega {tevila{tudentov.

Nata{a Gerke{ Lednikodnosi z javnostmi M[Z[

MENG[AN Maj 2003

29

ZAHVALAOb smrti moje drage mame

MAGDE BENDA

se iskreno zahvaljujemo vsemsorodnikom, sosedom,

prijateljem in znancem zaizre~eno so`alje, darovano

cvetje, sve~e in svete ma{e tervsem, ki ste jo pospremili na

njeni zadnji poti. Zahvaljujemose g. Mateju Zevniku in g.

Anderju Benda za lepoopravljen obred in pevcem

bratom Zupan za nepozabnopesem pri odprtem grobu.

Sin Franc z `eno Olgo, vnukMiha, vnukinja Brigita z

mo`em Gregorjem inpravnukinja Teja

ZAHVALAOb smrti drage mame

IVANE MU[I^

se iskreno zahvaljujemosorodnikom, sosedom in

prijateljem za izre~ena so`alja,podarjeno cvetje in sve~e, ter

spremstvo na njeni zadnji poti.Najlep{a hvala Domu po~itka,za nego, gasilskemu dru{tvu,

dru{tvu upokojencevkomunalnem podjetju Kamnik,

ter gospodu `upniku za lepoopravljen obred.

Vsem {e enkrat najlep{a hvala.

Vsi njeni

ZAHVALAIskreno se zahvaljujemo vsemsorodnikom in znancem, ki sonam stali ob strani ob smrti

ljubljenega sina, brata, strica insvaka.

SA[OTA [MIDApolicista

Prav lepo se zahvaljujemoPolicijskim postajam Dom`ale,Nova Gorica in Ljubljana ter

gospodu `upniku za lepopravljen obred.

@alujo~a dru`ina [mid

Pomlad na vrt bo tvoj pri{lain ~aka, da pride{ ti

in sedla bo na ro`na tlain jokala, ker te ni.

Gregor~i~

zahvale

MENG[AN Maj 2003

30

Vabimo podjetnike z inovacijsko vizijo,potencialom ali tiste, ki jih v to lahkospodbudimoPredstavitev mre`e inovacijskih relejnih centrov(Innovation Relay Centers) za podjetnike bov sredo 28. maja ob 20. uri v Meng{u v dvoraniciNa{ slamnik(nad knji`nico pri ob~ini, Slovenska cesta 28)Izvedel jo bo predstavnik evropskegaprojekta mre`e IRC gospod Klemen KOMAN,In{titut za ekonomska raziskovanja ssodelovanjem gospe Marije Vrhovnik iz podjetjaMBB iz Meng{a.ZNANJE kot nuja za ekonomsko uspe{nost inkonkuren~nost!KAKO izkoristiti inovacijski potencial malih insrednjih podjetij – izzivi za Evropo!Organizator: Podjetni{ko zdru`enje Menge{,[tudentski klub Menge{, Ob~ina Menge{Medijska podpora - ob~ine obmo~ja Podjetneregije: Dom`ale, Kamnik, Komenda, Lukovica,Menge{, Morav~e, Trzin, Vodice

Evropska mre`a inovacijskih relejnih centrov(IRC), katere ~lanica je tudi IRC Slovenija, seukvarja s prenosom inovativnih tehnologij,storitev ter proizvodov v {ir{em evropskemprostoru. Mre`o je ustanovila Evropska unija sciljem okrepiti tehnolo{ko sodelovanje medraziskovalno in industrijsko sfero v okvirucelotnega evropskega prostora ter podjetjem inraziskovalnim organizacijam nuditi neposrednopodporo pri re{evanju problemov v zvezi sprenosom tehnologije. V mre`o je vklju~enih 69centrov, lociranih v evropskih dr`avah.Prvenstveno so namenjeni malim in srednjim

podjetjem iz industrije. Posebno korist imajo lahkopredvsem tehnolo{ko usmerjene organizacije intudi organizacije, ki imajo premalo lastnega razvojaali ga sploh nimajo, vendar se v njihovi strategiji~uti potreba po stalnem stiku z novimitehnologijami.Preko evropske mre`e inovacijskih relejnihcentrov (IRC) lahko konzorcij IRC Slovenijeponudi doma razvite tehnologije tujiminteresentom ter pomaga slovenskim podjetjempri pogajanjih za prenos tehnologije do podpisapogodbe. Prav tako lahko doma~im podjetjempomagamo ugotoviti tehnolo{ke potrebe in nato spomo~jo evropske mre`e poi{~emo ponudnikeustrezne tehnologije. V svojih obvestilih rednoseznanjamo podjetja o uporabi evropskihraziskovalno - tehnolo{kih dose`kov ter drugihzanimivih dogodkih. Glede na to, da je projektfinanciran s strani Evropske unije, na{e storitvepodjetjem ne povzroajo dodatnih stro{kov - so brezplane.^e se soo~ate z vpra{anji prenosa tehnologije inrazmi{ljate o va{em vklju~evanju v evropskepovezave za izmenjavo in skupen razvojtehnologij, potem je IRC Slovenija lahko va{ prvikorak na tej poti. Povezan v posebno evropskoinovacijsko mre`o, slovenskim podjetjem inraziskovalcem odpira okno v evropskiraziskovalno-tehnolo{ki prostor ter jim s svojimiaktivnostmi nudi konkretno podporo pri samemvklju~evanju.Ve~ o na{ih dejavnostih je mo~ najti na spletni stranihttp://www.irc-slovenija.ijs.si ali preko elektronskepo{te komank@ier.si (Klemen Koman, In{titut zaekonomska raziskovanja, tel. 01 5303870).

Podjetni{ke prilo`nosti vevropskem prostoru

Re{itev nagradnekri`anke:CENTRIRANJE, MENJAVA GUM

Prejemniki nagrad:

Pranje avtomobila:1. Ana [krlep, Gorenjska 7, Menge{2. Marjeta Kumer, Koblarjeva 7, Menge{3. Franc Martin~i~, Murnova 14, Menge{

Premonta`a in centriranje gum (4):1. Maja Zrim, [ubljeva 10, Menge{2. Vlado Selak, Slovenska 67, Menge{

[AHOVSKI TURNIRV PO^ASTITEV

PRAZNIKA OB^INEMENGE[

Organizator:[ahovsko dru{tvo Menge{

Kraj igranja:Preddverje Kulturnega doma Menge{

^as igranja:Nedelja, 1. junija 2003 10. uri

Prijave:Pol ure pred za~etkom turnirjaPrijavnina: ~lani 2.000 SIT, ~lanice,mladinke, mladinci 1.500 SITu~enci Osnovne {ole 1.000 SIT~lani [D Menge{ 1.500 SITV ceno je vklju~eno kosilo, ki bo medtekmovanjem. Predviden zaklju~ektekmovanja ob 17 uri.

Sistem:[vicarski, 9 krogov, 15 minut na igralca,igralko, pravila FIDE z dodatkom zapospe{eni {ah. Odlo~itve glavnegasodnika so dokon~ne.

Nagrade:Zagotovljen nagradni fond zna{a50.000,00 SIT.Nagrajeni bodo: najbolje uvr{~eniigralci. veteran,~lanica, mladinec,mladinka, {olar, II., III., ka tegorn ik ,doma~in.Nagrade se ne delijo in se izklju~ujejo.

Obvezno:Igralci prinesejo brezhibne {ahovskeure.

Info:Jakob Bokali~, tel. 01/723-76-82

Vabljeni!

[ahovski pozdrav!

NOV [TUDENTSKISERVIS V MENG[U

- [TUDENTSKI REGRES – SAMO PRI NAS!- TAKOJ[NJE IZPLAILO NAPOTNIC- PESTRA PONUDBA DEL- ZAELA SE JE AKALNA VRSTA ZA POLETNA DELA

VPI[I SE!ZA VPIS POTREBUJE[:- POTRDILO O [OLANJU ALI INDEKS ALI DIJA[KO IZKAZNICO- DAVNO [TEVILKO- OSEBNI DOKUMENT- [T. TEKOEGA RAUNA

UGODNOSTI![OLA PODJETNI[TVA (GEA COLLEGE)OD 26. – 30. MAJA V MENG[U!

01 / 723 02 06 ali 051 30 70 70

ODPRTO OD PON DO PET: 9.00 - 17.00

WWW.STUDENTSKI-CENTER.COM

DRU[TVO SKUPINA GLAS SLOVENIJEGosti~eva ulica 121230 Dom`ale

VABILO

V okviru predavanj ‘’Kako si lahko

me{~ani sami pomagajo izbolj{ati

kakovost `ivljenjskih razmer v ob~inski

skupnosti?’’ vas vabimo na predavanje

z aktualno temo:

KAKOVOSTNO @IVLJENJEV SKUPNOSTI,

ki bo potekalo dne 29. 5. 2003 ob 19.uri

v prostorih male dvorane sredi{~a »Na{

slamnik« (nad knji`nico) na Slovenski

cesti 28 v Meng{u.

Vljudno vabljeni!

obvestila

MENG[AN Maj 2003

31

MEDNARODNI INVESTICIJSKI SKLADI

Zakaj so investicijski skladi bolj{a nalo`ba od tradicionalnih oblik var~evanja,kot so banke in zavarovalnice?

Zmanj{ano tveganje investiranja - zaradi mo~no razpr{enih nalo`b(geografsko in pano`no) je na{ kapital varno nalo`en (v dolo~enih primerihcelo opremljen z garancijo- Tradecom).

Profesionalno upravljanje premo`enja - va{o investicijo upravljajo ljudje zdolgoletnimi izku{njami na podro~ju mednarodnega investiranja, pa najsibodo to posamezniki ali upravljalske ekipe.

Likvidnost-izpla~ljivost nalo`enih sredstev v vsakem trenutku. Velikokrat nas v ivljenju preseneti situacija, ko nujno rabimo denar, ki gaimamo nekje nalo`enega. Za razliko od bank (vezana vloga nam ote`ujedostop do denarja) in zavarovalnic (pri katerih lahko komaj po dolo~enem~asovnem obdobju npr. 3-5 let uveljavljamo pravico do odkupa police in pritem izgubimo ve~ kot polovico privar~evanega denarja - izku{nje pri`ivljenjskem zavarovanju), je dostop do denarja nalo`enega v investicijskemskladu neoviran; rok za izpla~ilo denarja je okoli 5 do 9 delovnih dni.

Nadpovpre~ni donos - v primerjavi z ostalimi oblikami dolgoro~negavar~evanja. Banke ponujajo iz leta v leto manj{e obrestne mere za vezanevloge, poleg tega, je denar nalo`en v SIT, ki ima 7-10% letno inflacijo.Zavarovalnice nam ponujajo 3-6% letni prirastek. Donosi v mednarodnihinvesticijskih skladih pa se gibljejo v povpre~ju od 10% pa do 25% letnoodvisno od sklada , ki ga izberemo (obvezni{ki, delni{ki, me{ani, vrednostni).Premo`enje se vam bo slej ko prej podvojilo

Primeri podvajanja va{ih nalo`b:

Kapital, ki ga vlo`ite v sklad s 15% letnim donosom, se vam bo podvojil poobdobju petih let.

MLADI VLAGATELJI Kapital, ki ga var~ujete pri zavarovalnicah s 3-6% letnim donosom, se vambo denar podvajal takole: pri 3% se vam podvoji v 24-ih letihpri 4% se vam podvoji v 18-ih letihpri 5% se vam podvoji v 14-ih letihpri 6% se vam podvoji v 12-ih letih

Kapital, ki ga imate nalo`enega v banki (vezana vloga) ima 2-4% letnegadonosa, kar pomeni, da se va{ denar podvaja slede~e: pri 2% se vam podvoji v 36-ih letihpri 3% se vam podvoji v 24-ih letihpri 4% se vam podvoji v 18-ih letih

Pri tem je treba upo{tevati realno izgubo vrednosti nalo`enega denarja zaradiletne inflacije.

POSEBNA [TEVILKA ZA ABONENTE031 33 33 39www.spasteater.com

BREZ ^AKANJA V VRSTAH,ZASEDENIH TELEFONOV,STALNO RAZPRODANIH PREDSTAV –TU JE ABONMA [PAS TEATER

Re{itev za 1x mese~no sprostitev

STALEN SEDE@ celo letoCENEJ[I ogled predstavVstopnica `e od 1.600 sit/ predstavo (velja za dolo~ene sede`e do razprodaje)

Nakup na 6 obrokov brez obresti8 predstav v abonmaju + brezpla~en ogled otro{kepredstaveBrezpla~no obve{~anje o abonmajskihpredstavahOb nakupu vstopnic za druge predstave [pasteatra 5% popusta

Ob nakupu vstopnic za predstave v juniju 200350% popustaVe~erja za abonente -Trdinova klet- cenejeDarilo ob vpisu

ABONMA

»MED TEDNOM« predstave od ponedeljka do~etrtka»VIKEND« predstave v petek, soboto ali nedeljo

Odlo~ili smo se, da prav VI izberete imenaabonmajev.

Med predlogi bomo izbrali najbolj izvirna,avtorju pa povrnili kupnino za pla~ani abonma.

Predloge bomo sprejemali do 20. junija 2003.

P0SEBNA [TEVILKA ZA ABONENTE!031 33 33 39 www.spasteater.com

Za vse informacije vam bomo na tej {tevilki vednona voljo – samo za abonente in abonmajskepredstave.Rezervacija drugih vstopnic na tej {t. ne bomogo~a.

VPIS ABONMAJEV

Od 28. maja 03 do 6. junija 03 (sobota innedelja zaprto)Od 1. do 12. septembra 03 (sobota innedelja zaprto)

OSEBNO NA BLAGAJNI V KULTURNEM

DOMU MENGE[

Od ponedeljka do petka od 10. do 12 ureSreda in petek 18. do 20 ure

^E STE KATERO OD PREDSTAV @EGLEDALI, NAS VSEENO POKLI^ITE, DAUREDIMO VSE POTREBNO ZAZAMENJAVO.

O terminih predstav vas bomo obvestili najmanjtri tedne vnaprej.Zamenjava vstopnic za druge predstave nimogo~a, ~e si predstave ne boste mogli ogledati.

Ob vpisu boste dobili potrdilo o pla~ilu,abonmajsko kartico pa vam bomo poslaliseptembra na dom, oz. jo boste dvignili na blagajni.

CENIK ABONMAJEV - VPIS MAJA

Takoj{nje pla~ilo 6 obrokov brez obresti 2 obrokaI.prostor 21.200 sit 21.900 sitII. prostor 18.800 sit 19.500 sitIII. prostor 16.500 sit 17.200 sit

Posebna ponudba 14.850 sit (velja za dolo~enesede`e do razprodaje) + 3 % popusta na gotovino

CENIK ABONMAJEV SEZONA 2003/2004

I. prostor 21.900 sit (1A- 9. vrste)II. prostor 19.500 sit (10. do 17.vrste)III. prostor 17.200 sit (18. in 19. vrsta)

ABONMA ZA PRIJATELJE

Ob nakupu 10 abonmajev vam priznamo 5 %popusta

obvestila