Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe … za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave Ministrstvo za javno upravo 3 Projektantska merila 17 3.1 Okvirna velikost

Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave Ministrstvo za javno upravo

Republika Slovenija

MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Tržaška 21, 1000 Ljubljana

Številka: 023-13/2007/6 Datum: 28.06.2007

Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave

Stran 1/53


KAZALO Izvleček 7

1 Uvodne določbe 8

1.1 Predmet obravnave 8 1.1.1 Novi poslovni prostori 8 1.1.2 Obstoječi poslovni prostori 9

1.1.3 Najeti poslovni prostori 9 1.2 Določitev pojmov 9 1.3 Organi državne uprave 11

1.3.1 Ministrstva in vladne službe 11 1.3.2 Pokrajinske uprave in organi 11 1.3.3 Upravne enote in krajevni uradi 11 1.3.4 Inšpekcijski uradi oz. Izpostave 11 1.3.5 Geodetske uprave oz. Pisarne 11 1.3.6 Objekti policije 12 1.3.7 Davčni / Carinski uradi, Uprave za javna plačila 12

1.4 Kadrovska izhodišča 12 1.4.1 Sistemizacija delovnih mest 12 1.4.2 Prva raven 12

1.4.2.1 Prva skupina 12 1.4.2.2 Druga skupina 13

1.4.3 Druga raven 13 1.4.3.1 Tretja skupina 13 1.4.3.2 Četrta skupina 13

1.4.4 Organizacija delovnih mest 13

OBJEKT 14

2 Urbanistična merila 15

2.1 Lokacija objekta 15 2.1.1 Združitev državne uprave 15

2.1.2 Enakomerna dostopnost 15 2.2 Ureditev dostopov 15

2.2.1 Neoviran dostop 15 2.2.2 Prostor za kolesa 15

2.3 Prometna ureditev 16 2.4 Parkirna mesta 16

2.4.1 Določitev števila parkirnih mest 16 2.4.2 Uporaba javnih parkirnih površin 16

2.5 Ureditev okolice 16 2.5.1 Drogovi za zastave 16

Stran 2/53


3 Projektantska merila 17

3.1 Okvirna velikost in ureditev prostorov 17 3.1.1 Delovni prostori 17

3.1.1.1 Pisarne za prvo skupino 17 3.1.1.2 Pisarne za drugo skupino 17 3.1.1.3 Pisarne za tretjo skupino 18 3.1.1.4 Pisarne za četrto skupino 18 3.1.1.5 Tajništva 18 3.1.1.6 Glavna pisarna 19 3.1.1.7 Informativna pisarna 19 3.1.1.8 Delo s strankami 19

3.1.2 Spremljajoči prostori 20 3.1.2.1 Knjižnice in učilnice 20 3.1.2.2 Sejne in konferenčne sobe ter govorilnice 20 3.1.2.3 Arhivski prostor za tekočo zbirko 21 3.1.2.4 Arhivski prostor za stalno zbirko 21 3.1.2.5 Prostori za obdelavo in hrambo tajnih podatkov 21 3.1.2.6 Sistemski prostor 22 3.1.2.7 Skladiščni prostor 22 3.1.2.8 Vhodna avla 22 3.1.2.9 Prostori za obrambno načrtovanje in hranjenje obrambnega načrta 23 3.1.2.10 Fotokopirnica z mrežnim tiskalnikom 23

3.1.3 Pomožni prostori 23 3.1.3.1 Prostor za vzdrževalca s skladiščem 23 3.1.3.2 Sanitarni prostori in prostor za čistila 23 3.1.3.3 Čajne kuhinje 24 3.1.3.4 Prostor za pripravo 24 3.1.3.5 Prostor za orožje 24

3.1.4 Tehnični prostori 24 3.1.4.1 Prostor za diesel električni agregat, UPS naparvo ter transformatorsko postajo 24

3.1.5 Komunikacijski prostori 25 3.1.5.1 Horizontalne in vertikalne komunikacije 25 3.1.5.2 Čakalnica 25

3.2 Finalna obdelava površin poslovnih prostorov 26 3.2.1 Tlaki 26

3.2.1.1 Parket 26 3.2.1.2 Tekstil 26 3.2.1.3 Kamen 26 3.2.1.4 Keramika 27 3.2.1.5 Guma 27 3.2.1.6 Epoksi premaz 27

3.2.2 Stene 27 3.2.2.1 Steklene pregradne stene 27 3.2.2.2 Pomične pregradne stene 27

3.2.3 Stropovi 28 3.2.3.1 Spuščeni stropovi 28 3.2.3.2 Svetlobni jaški 28

3.2.4 Vrata 28

Stran 3/53


3.2.4.1 Vhodna vrata 28 3.2.4.2 Notranja vrata 28

3.2.5 Okna 29 3.2.5.1 Senčila 29

3.3 Instalacijske napeljave poslovnih prostorov 29 3.3.1 Električne instalacije 29

3.3.1.1Lokalna računalniška omrežja 29 3.3.1.1 Avdio vizualna oprema 30 3.3.1.2 Viri napajanja 30 3.3.1.3 Svetila 30 3.3.1.4 Vtičnice in priključki 31

3.3.2 Telekomunikacije 31 3.3.2.1 Telekomunikacijski sistem 32 3.3.2.2 Domofon/Videofon 32

3.3.3 Strojne instalacije 32 3.3.3.1 Vodovod 32 3.3.3.2 Ogrevanje in hlajenje 33 3.3.3.3 Prezračevanje 33 3.3.3.4 Klimatizacija 33

3.3.3.4.1 Klimatizacija prostorov posebnega pomena 33 3.3.3.5 Dvigala 33

3.4 Varovanje poslovnih prostorov 34 3.4.1 Varovanje premoženja 34

3.4.1.1 Protipožarno varovanje 34 3.4.1.2 Protivlomno varovanje 34 3.4.1.3 Video nadzor 35

3.4.2 Varovanje oseb 35 3.4.2.1 Varovanje s strani državnih organov 35 3.4.2.2 Varovanje s strani zasebnih podjetij 35

3.4.3 Kontrola pristopa 35 3.4.4 Registracija delovnega časa 35

3.5 Upravljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov 36

PISARNIŠKA OPREMA 37 4 Merila za pisarniško opremo 38

4.1 Kakovost pisarniške opreme 38 4.1.1 Kakovost opreme za prvo skupino 38 4.1.2 Kakovost opreme za drugo skupino 38 4.1.3 Kakovost opreme za tretjo in četrto skupino 38

4.2 Oprema delovnega mesta 38 4.2.1 Delovna miza 38

4.2.1.1 Priključna miza za razgovor 39 4.2.1.2 Zaslon 39 4.2.1.3 Tipkovnica 39 4.2.1.4 Namizna svetilka 39 4.2.1.5 Predalnik 39

4.2.2 Delovni stol 40 4.2.2.1 Direktorski stol 40

Stran 4/53


4.2.2.2 Pisarniški stol 40 4.2.2.3 Stol za stranko 40

4.2.3 Sejna miza s stoli 40 4.2.4 Pisarniške omare 41 4.2.5 Koš za smeti 41 4.2.6 Posoda za dežnike 41 4.2.7 Obešalnik 41 4.2.8 Preproge 41 4.2.9 Zavese 42 4.2.10 Označevalne table 42 4.2.11 Stenske zaščitne obloge 42

4.3 Oprema spremljajočih prostorov 42 4.3.1 Arhivska oprema za tekočo zbirko 42 4.3.2 Arhivska oprema za stalno zbirko 42 4.3.3 Varnostne omare za hrambo tajnih podatkov 43

4.4 Oprema pomožnih prostorov 43 4.4.1 Oprema sanitarnih prostorov 43 4.4.2 Oprema prostora za počitek 43 4.4.3 Oprema čajne kuhinje 43 4.4.4 Oprema prostora za čistilko 43 4.4.5 Sistemski prostori in glavna ter nadstropna telekomunikacijska vozlišča 43 4.4.6 Prostor za diesel električni agregat, UPS napravo ter transformatorsko postajo 44

5 Sklepne določbe 45

5.1 Racionalnost naložbe 45 5.1.1 Smotrna raba prostora 45

5.1.1.1 Razmerja površin 45 5.1.1.2 Večnamenska uporaba 45

5.1.2 Cenovni razpon materialov 45 5.1.3 Tipska pisarniška oprema 45

5.1.3.1 Sestavljivost opreme 45 5.1.3.2 Alternativna oprema 45

5.1.4 Učinkovita raba energije 46 5.2 Upravičenost meril 46

5.2.1 Enotna izhodišča 46 5.2.2 Finančni nadzor 46

5.3 Uporabna vrednost 46 5.3.1 Priprava investicijskih projektov 46

5.3.1.1 Investicijska dokumentacija 46 5.3.1.2 Projektna dokumentacija 46

5.3.2 Izvedba investicijskih projektov 47 5.3.2.1 Gradnja ali nakup objektov 47 5.3.2.2 Dobava in montaža opreme 47

5.4 Pravna podlaga 47 5.4.1 Veljavnost dokumenta 47 5.4.2 Spremembe predpisov 47

Stran 5/53


6 Priloge 48

6.1 Tabelarični prikaz velikosti poslovnih prostorov 49 6.2 Tabela kriterijev za kakovost pisarniške opreme 50 6.3 Seznam zakonov in podzakonskih aktov, ki jih je potrebno upoštevati 51 6.4 Obrazec – izjava investitorja kot priloga k vladnim gradivom 53

Stran 6/53


Izvleček Uvod S potrditvijo teh meril se prenehajo uporabljati Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave verzija 2.0 po sklepu Vlade Republike Slovenije št. 361-00/2001-8 z dne 04.11.2004. Cilj dokumenta Namen meril je racionalizacija projektov investicijskega značaja s prostorskega in finančnega vidika, ki omogoča ustrezne delovne pogoje na enotnih strokovnih izhodiščih za ureditev poslovnih prostorov za celotno državno upravo. Predmet obravnave Merila obravnavajo poslovne prostore za potrebe državnih upravnih organov v Sloveniji. Za poslovne prostore, ki jih uporabljajo predstavništva Republike Slovenije v tujini in vodje predstavništev, se uporabljajo merila, ki jih določi ministrstvo, pristorjno za zunanje zadeve. Merila veljajo za najeme poslovnih prostorov, najeme s postopnim odkupom – finančni najem, odkupe, za novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, investicijsko vzdrževanje in za prostore v lasti države ne glede na novograjene ali obstoječe poslovne prostore, in sicer od dneva sprejetja oz. veljavnosti le-teh dalje. Vse navedene prostore se uredi v skladu z merili in glede na arhitekturno rešitev ter posebne zahteve iz dejavnosti organa. V kolikor to ni mogoče je potrebno rešitev smiselno prilagoditi prostorskim pogojem. Merila določajo okvirno velikost in ureditev poslovnih prostorov glede na vrsto in način dela. Velikost prostorov je določena v okvirnem razponu in je povzeta v Tabelaričnem prikazu velikosti poslovnih prostorov, ki je priloga št. 6.1 teh meril. Za izdelavo investicijske dokumentacije se upošteva predvidene potrebe organa in pri izdelavi projektne dokumentacije dejanske prostorske možnosti. Programska izhodišča Delovna mesta se razvršča na funkcionarska, uradniška in strokovno-tehnična delovna mesta, pri čemer so izhodišče za določitev potrebne velikosti poslovnih prostorov akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest po državnih upravnih organih. Iz notranje organizacije enot, njihovih delovnih področij in medsebojnih razmerij se določajo prostorske povezave. Prostorska izhodišča Za ministrstva in vladne službe, pokrajinske in policijske uprave, upravne enote in krajevne urade se zagotovi okvirno 22 m2 uporabne površine na delovno mesto (dm), za geodetske pisarne okvirno 25 m2/dm, objekte policije, carinske in davčne urade okvirno 20 m2/dm, za inšpekcijske izpostave okvirno 18 m2/dm in na mejnih prehodih za policijske, davčne in carinske urade okvirno 15 m2/dm, odvisno od posebnih zahtev in internih predpisov. Pri gradnji ali nabavi poslovnih prostorov se smatra, da je razmerje med pisarniško in uporabno površino ustrezno, v kolikor znašajo delovni prostori okvirno vsaj 70% poslovnih prostorov. Sklep Merila so osnova za programsko-prostorske, gradbeno-tehnične in varstveno-zdravstvene preveritve glede ustreznosti umestitve oziroma upravičenosti premestitve organa. Merila so podlaga za izvedbo postopkov javnega naročanja za izdelavo ponudbe za storitve, GOI dela in blago v določenem cenovnem razponu, ki omogoča finančni nadzor nad izvedbo investicijskih projektov v pripravljalni in izvedbeni fazi. Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave so obvezujoča za vse državne upravne organe, ki so naročniki oziroma investitorji.

Stran 7/53


1 Uvodne določbe

1.1 Predmet obravnave Merila obravnavajo poslovne prostore za potrebe državnih upravnih organov v Sloveniji. Obravnavana merila veljajo tudi za poslovne prostore v tujini, dokler Vlada RS ne sprejme Meril in kriterijev za ureditev poslovnih prostorov in rezidenc za potrebe diplomatskih predstavništev in konzulatov Republike Slovenije v tujini, ki jih bo pripravilo Ministrstvo za zunanje zadeve. Merila veljajo za najeme poslovnih prostorov, najeme s postopnim odkupom – finančni najem, odkupe, za novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, investicijsko vzdrževanje in za prostore v lasti države ne glede na novograjene ali obstoječe poslovne prostore. Pri tem je potrebno upoštevati vse veljavne zakone, ki urejajo področja omenjena v prejšnjih dveh odstavkih.

Obravnava se nanaša na primarno, sekundarno in terciarno raven državne uprave. V primarno raven sodijo sedeži ministrstev z organi v sestavi in vladne službe. V sekundarno raven sodijo upravne enote, območne uprave in uradi, inšpekcijske izpostave, policijske postaje in geodetske pisarne. V terciarno raven sodijo pokrajinske uprave in organi ter sedežne upravne enote. Merila veljajo načeloma za vse predstavnike državne uprave z izjemo tistih, ki imajo veljavna svoja specifična merila. Predmet obravnave teh meril niso:

- operativni, vadbeni, skladiščni in drugi namenski prostori za obrambne ter vojaške potrebe, policijo, ter potrebe zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah

- zavodi za prestajanje kazni zapora in prevzgojni dom, za katere se za bivalne in druge spremljajoče prostore za namen bivanja zaprtih oseb določi skupno uporabno površino, vrsto in kvaliteto opreme z internim predpisom skladno z Zakonom o izvrševanju kazenskih sankcij in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi

- specifični prostori za potrebe Ministrstva za pravosodje (sodišča ipd.) Merila ne veljajo v primerih že obstoječih najetih oziroma kupljenih, lastniških objektov in selitvah organov znotraj le-teh. V teh primerih se poskuša na podlagi obstoječih danosti merilom čim bolj približati. Merila veljajo tako za projektante, popisovalce del, izvajalce gradbenih, elektro in strojnih del, kot tudi za dobavitelje opreme. Vsak investitor or. proračunski uporabnik mora ob predložitvi gradiva na strokovno vladno komisijo priložiti tudi izjavo, s katero izjavlja, da so poslovni prostori v skladu z Merili za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave. V primeru, da projekt ni v skladu s predmetnimi Merili, mora investitor napisati obrazložitev.

Stran 8/53


1.1.1 Novi poslovni prostori Novi poslovni prostori se gradijo v skladu s predmetnimi merili in glede na arhitekturno rešitev ter posebne zahteve iz dejavnosti državnega organa. Arhitekturna rešitev je odvisna od urbanističnih pogojev. Vodja projekta pristojne službe v sklopu državne uprave sodeluje pri izvedbi investicijskega projekta. Poslovni prostori morajo imeti izdano uporabno dovoljenje.

1.1.2 Obstoječi poslovni prostori

Obstoječi poslovni prostori predvideni za odkup ali v lasti države morajo ne glede na fazo prenove ali zatečeno stanje v čimvečji meri upoštevati predmetna merila, v kolikor le-to ni mogoče je potrebno reševanje prostorske problematike državnega upravnega organa smiselno prilagoditi dejanskim možnostim in posebnim zahtevam iz dejavnosti državnega organa.

1.1.3 Najeti poslovni prostori

Najeti poslovni prostori ali poslovni prostori v finančnem najemu morajo zadostiti predmetnim merilom in posebnim zahtevam iz dejavnosti državnega organa. Odstopanja od meril so dopustna odvisno od dejanskih možnosti v kolikor niso škodna za javne uslužbence v okviru delovnega procesa. Poslovnih prostorov, ki niso grajeni v skladu z veljavno zakonodajo in brez uporabnega dovoljenja, se ne najema.

1.2 Določitev pojmov

Tehnični in posebni prostori ter oprema, ki niso predmet obravnave teh meril kot so npr. delavnice, laboratoriji se urejajo glede na posebne potrebe organa na podlagi internih predpisov. Merila Merila so osnovna izhodišča za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave z možnim prilagajanjem v sprejemljivem okviru.

Državna uprava Državna uprava zajema državne upravne organe Republike Slovenije ne glede na lokacijo poslovnih prostorov doma ali na tujem.

Kadrovski viri Kadrovski viri so javni uslužbenci državne uprave ne glede na uradniška ali strokovno-tehnična delovna mesta, položaje in nazive.

Investicijski projekt Investicijski projekt pomeni izvajanje investicije iz proračunskih sredstev za pridobitev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave.

Poslovni prostori Poslovni prostori so prostori potrebni za poslovanje javnih uslužbencev in se nanašajo na delovne, spremljajoče in pomožne prostore.

Stran 9/53


Delovni prostori Delovni prostori so namenjeni javnim uslužbencem za opravljanje delovnih nalog ne glede na zahtevnost in posebnost pogojev, to so pisarne, tajništva, okenca.

Spremljajoči prostori Spremljajoči prostori so prostori, ki omogočajo nemoten delovni proces npr. sistemski prostor, telekomunikacijsko vozlišče, prostor za hrambo tekoče ali stalne zbirke dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: arhivski prostor) ter delovanje državnega organa npr. sprejem strank, govorilnice, sejne sobe, konferenčni oz. tiskovni center, fotokopirnice.

Pomožni prostori Pomožni prostori so prostori, ki so namenjeni osebnim potrebam javnih uslužbencev in vzdrževanju poslovnih prostorov kot npr. sanitarije, čajna kuhinja, poslovna restavracija, prostor za čistila, prostor za vzdrževalca, prostor za odpadke itd. Med pomožne so vključeni tudi pokriti parkirni prostori, npr. garaža, kolesarnica. Uporabna površina Uporabna površina je tisti del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe, to je seštevek delovnih, spremljajočih in pomožnih prostorov, ki so potrebni za delo državnega upravnega organa. Neto tlorisna površina Neto tlorisna površina je seštevek uporabne, tehnične in komunikacijske površine.

Tehnična površina Tehnična površina je neto tlorisna površina prostorov, v katerih so tehnične inštalacije, kot npr. inštalacije in cevi za odvod odpadne vode, za oskrbo z vodo, sistemi za ogrevanje in toplovod, plinske inštalacije, inštalacije za oskrbo z električnim tokom, agregati, UPS naprave, transformatorske postaje, sistemi za prezračevanje, klimatizacijo in hlajenje, telefonska centrala, strojnice dvigal in tekočih stopnic.

Komunikacijska površina Komunikacijska površina je neto tlorisna površina prostorov za komunikacijo znotraj stavbe, kot npr. površine stopnišč, hodnikov, notranjih klančin, čakalnic, požarnih stopnic, jaškov za dvigala in vgrajenih premičnih naprav za komunikacijo (tekoče stopnice). Pisarniška površina Pisarniška površina je površina pisarne. Pisarna je osnovni delovni prostor, katere velikost se določa glede na število delovnih mest in vrsto delovnih nalog. Skupna pisarniška površina je seštevek vseh pisarniških površin. Delovno mesto Osnovno delovno mesto je prostor za opravljanje dela, ki zagotovi ustrezne delovne pogoje. Pomožno delovno mesto ima začasni značaj, kar se pri ureditvi in opremi upošteva. Pisarniška oprema Pisarniška oprema je oprema za opravljanje dela in ne vključuje birotehnične in računalniške opreme ter druge tehnične in posebne opreme.

Stran 10/53


Dokumentarno gradivo Dokumentarno gradivo so vse zadeve, dosjeji ter evidence o njih, druge evidence, ki jih vodi organ javne uprave in druga gradiva, ki jih organ javne uprave prejme ali nastanejo pri njegovem delu. Varovanje dokumentarnega gradiva Varovanje dokumentarnega gradiva obsega vse organizacijske, tehnične in metodološke postopke, ki se nanašajo na hrambo dokumentarnega gradiva. Varovanje poslovnih prostorov Varovanje se nanaša na varovanje poslovnih prostorov in javnih uslužbencev z vgradnjo ustreznih tehničnih naprav in preko zasebnih podjetij, skladno z zakonodajo, ki se nanaša na področje zagotavljanja in regulative storitev varovanja.

1.3 Organi državne uprave Okvirna skupna uporabna površina na eno delovno mesto za potrebe državnih upravnih organov je določena na osnovi izkustvene metode umestitve organov v prostor. Dejanska velikost poslovnih prostorov je odvisna od konkretnih prostorskih možnosti npr. funkcionalnosti poslovnih prostorov, kadrovske organizacijske strukture npr. posebnosti delovnega procesa in faze investicijskega projekta npr. projektna dokumentacija.

1.3.1 Ministrstva in vladne službe Za ministrstva in vladne službe se zagotovi okvirno 22 m2 uporabne površine na delovno mesto (dm), kar je izhodišče za določitev potrebne velikosti poslovnih prostorov.

1.3.2 Pokrajinske in policijske uprave Za pokrajinske in policijske uprave se zagotovi okvirno 22 m2 uporabne površine na delovno mesto (dm), kar je izhodišče za določitev potrebne velikosti poslovnih prostorov. Sedežne upravne enote se obravnava po točki 1.3.3.

1.3.3 Upravne enote in krajevni uradi Za upravne enote in krajevne urade se zagotovi okvirno 22 m2 uporabne površine na delovno mesto, kar je izhodišče za določitev potrebne velikosti poslovnih prostorov. Glede na obseg dela oz. teritorialno območje in posebnosti le-tega, ki je v pristojnosti (sedežne) upravne enote, je možna večja skupna uporabna površina zaradi potrebe po večjih arhivih ali posebnih potreb.

1.3.4 Inšpekcijski uradi oz. izpostave

Za inšpektorate se zagotovi okvirno 18 m2 uporabne površine na delovno mesto, kar zadošča zaradi pretežno terenskega dela in omogoča pisarne z več delovnih mest. Skupna uporabna površina se povečuje v primeru posebnih delovnih zahtev kot npr. veterinarska inšpekcija, pri čemer se poleg teh meril upošteva tudi interne predpise.

1.3.5 Geodetske uprave oz. pisarne

Stran 11/53


Za geodetske uprave oz. pisarne se zagotovi okvirno 25 m2 uporabne površine na delovno mesto, kar je izhodišče za določitev potrebne velikosti poslovnih prostorov. Skupna uporabna površina je odvisna od posebnih delovnih zahtev za katere se poleg teh meril upošteva tudi interne predpise v smislu optimalnih racionalnih rešitev.

1.3.6 Objekti policije

Za potrebe policije se zagotovi okvirno 20 m2 uporabne površine na delovno mesto. Specifični prostori, ki jih uporablja policija za svoje delovanje kot so prostori za pridržanje, dežurne sobe, prostori za zaslišanje in prepoznavo, prostori za strožji policijski nadzor v Centru za tujce, prostori za šolanje službenih psov, sobe operativnega štaba v Operativno komunikacijskem centru ter podobni specifični prostori v objektih policije se uredijo skladno z internimi predpisi. Na mejnih prehodih se zagotovi okvirno 15 m2 uporabne površine na upravno delovno mesto ter dodatno površino za posebne namene v skladu z internimi predpisi.

1.3.7 Davčni / Carinski uradi, Uprave za javna plačila

Za carinske in davčne urade ter uprave za javna plačila se zagotovi okvirno 20 m2 uporabne površine na delovno mesto kot izhodišče za določitev potrebne velikosti poslovnih prostorov. Na mejnih prehodih se zagotovi okvirno 15 m2 uporabne površine na upravno delovno mesto ter dodatno površino za posebne namene v skladu z internimi predpisi.

1.4 Kadrovska izhodišča

Delovna mesta se razvršča na funkcionarska, uradniška in strokovno-tehnična delovna mesta v skladu z Zakonom o funkcionarjih v državnih organih in Zakonom o javnih uslužbencih in Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. Uradnik izvršuje delovne naloge v nazivu od prvega do petega kariernega razreda. Položaj je uradniško delovno mesto, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in organizacijo dela. Strokovno-tehnična in administrativna delovna mesta so odvisna od stopnje strokovne izobrazbe.

1.4.1 Sistemizacija delovnih mest

Izhodišče za določitev potrebne velikosti poslovnih prostorov so akti o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest po državnih upravnih organih, pri čemer se upošteva skupni kadrovski načrt, ki ga vsako leto sprejme Vlada Republike Slovenije zaradi odobrene zasedbe delovnih mest.

1.4.2 Prva raven

V prvo raven sodijo Vlada Republike Slovenije v skladu s točko 1.4.2.1 in uradniki na položaju v skladu s točko 1.4.2.2.

1.4.2.1 Prva skupina

Stran 12/53


V prvo skupino sodijo predsednik vlade, člani vlade in generalni sekretar vlade.

1.4.2.2 Druga skupina V drugo skupino sodijo državni sekretarji (namestniki ministrov), generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev, vodje kabinetov ministrov, predstojniki vladnih služb, odgovorni generalnemu sekretariatu ali neposredno predsedniku Vlade Republike Slovenije, predstojniki organov v sestavi ministrstev, direktorji inšpektoratov in načelniki upravnih enot.

1.4.3 Druga raven V drugo raven sodijo uradniki v nazivu prvega kariernega razreda v skladu s točko 1.4.3.1 in uradniki v nazivu od drugega do petega kariernega razreda, strokovno-tehnični in administrativni delavci v skladu s točko 1.4.3.2.

1.4.3.1 Tretja skupina V tretjo skupino sodijo višji sekretarji, namestniki predstojnikov, sekretarji in podsekretarji.

1.4.3.2 Četrta skupina V četrto skupino sodijo:

• uradniki v nazivu drugega kariernega razreda, to so višji svetovalci I, II in III ter ostali javni uslužbenci z najmanj visoko strokovno izobrazbo;

• uradniki v nazivu tretjega kariernega razreda, to so svetovalci I, II in III ter ostali javni uslužbenci z najmanj višjo strokovno izobrazbo;

• uradniki v nazivu četrtega kariernega razreda, to so višji referenti I, II in III ter ostali javni uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo;

• uradniki v nazivu petega kariernega razreda, to so referenti I, II in III ter ostali javni uslužbenci s srednjo strokovno izobrazbo ali manj (od prve do pete tarifne skupine).

1.4.4 Organizacija delovnih mest

Izhodišče za umestitev državnega upravnega organa v prostor so akti o notranji organizaciji le-tega, pri čemer se upošteva posebnosti delovnega procesa. Notranja organizacija določa organizacijske enote, njihova delovna področja in njihova medsebojna razmerja, ki določajo prostorske povezave. Notranja organizacijska enota ima vodjo in po potrebi namestnika vodje. Pisarna vodje je locirana v sklopu enote.

Stran 13/53


OBJEKT MERILA, KI SO OSNOVA ZA DELO:

- investitorjev v primeru leasinga, novogradnje, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, investicijskega vzdrževanja, najema

- izvajalcev gradbenih, elektro in strojnih del - popisovalcev del

- projektantov

Stran 14/53


2 Urbanistična merila Poslovni prostori se locirajo na podlagi veljavne zakonodaje s področja prostorskega urejanja in urbanizma, lokacijskega načrta in prostorskega reda, veljavnim za območje obravnave ter ostalimi podzakonskimi in tehničnimi predpisi. Lokacija objekta je umestitev poslovnih prostorov v določeno območje. Za določitev ustrezne lokacije je potrebno preučiti lokacijske značilnosti na ravni naselja, upoštevaje predhodna merila na višji prostorski ravni. Zaradi tega merila ne vsebujejo elementov za določitev mreže državne uprave. Lokacijski pogoji za državno upravo so zdravju neškodno okolje, varen gradben teren, ustrezna prometna ureditev, javno infrastrukturno omrežje, možnost nadaljnega razvoja, bližina sorodnih dejavnosti in lahka prepoznava namena.

2.1 Lokacija objekta

2.1.1 Združitev državne uprave Načelno lokacijsko izhodišče je upravni center naselja. Učinkovito in racionalno delovanje državne uprave se omogoča na enotnih lokacijah državnih upravnih organov v območju obravnave. V kolikor to ni mogoče, se naj le-ti umestijo v bližini.

2.1.2 Enakomerna dostopnost Lokacija poslovnih prostorov naj zagotovi enakomerno dostopnost prebivalcev iz območja obravnave. Le-ta naj omogoča poslovanje na enem mestu v izogib razpršene umestitve državnih upravnih organov ali njihovih notranjih enot v prostoru.

2.2 Ureditev dostopov

2.2.1 Neoviran dostop Neoviran dostop, vstop in uporaba objekta se zagotovi v skladu z veljavnim Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb. Poslovni prostori za državno upravo morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir za funkcionalno ovirane osebe tako, da je omogočen samostojen in varen dostop, vstop in uporaba prostorov v javni rabi. V kolikor je v objektu več vhodov se za vhod brez ovir predvidi glavni vhod. Pri obstoječih objektih, kjer ni mogoče zadostiti pogojem pravilnika, se na primerno mesto ob vhodu v objekt namesti zvočni signal.

2.2.2 Prostor za kolesa Prostor za kolesa za potrebe javnih uslužbencev in po možnosti za stranke se zagotovi v skladu z veljavnimi prostorskimi dokumenti oziroma projektno dokumentacijo. Pokrit prostor za kolesa ali kolesarnica nista pogoj, možnost le-tega je odvisna od dejanske

Stran 15/53


situacije. Zagotovi se osnovno opremo, to so stojala za kolesa po okvirnih potrebah. Nadstrešnica oziroma kolesarnica kot zaprt prostorz z kontrolo dostopa se zagotovi skladno z zahtevami naročnika. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

2.3 Prometna ureditev

Lokacija poslovnih prostorov mora biti dostopna z javnimi prevoznimi sredstvi, dostop mora biti brez arhitektonskih ovir in varen.

2.4 Parkirna mesta

2.4.1 Določitev števila parkirnih mest

Parkirna mesta se obvezno zagotovi za službena vozila in prvo raven javnih uslužbencev. Pokrito parkirno mesto ali garaža nista pogoj. V kolikor je država investitor poslovnega objekta, se zagotovi potrebno število parkirnih mest v skladu z občinskim predpisom ne glede na prvi odstavek te točke, pri čemer se zagotovi ustrezno število parkirnih mest za invalide.

2.4.2 Uporaba javnih parkirnih površin Poslovne prostore se poskuša zagotoviti v bližini javne parkirne površine za potrebe ostalih javnih uslužbencev in potrebe strank, s tem da je le-ta od poslovnih prostorov oddaljena največ do 100 metrov. V primeru, da prostorska situacija tega ne dopušča, se o rešitvi investitor in izvajalec naknadno dogovorita. V kolikor je država lastnica več parkirnih mest od obvezno potrebnih po točki 2.4.1 (če to izhaja iz občinskih predpisov), jih lahko trži v kakršnikoli obliki v skladu z veljavnimi predpisi.

2.5 Ureditev okolice

2.5.1 Drogovi za zastave Izvajalec mora pred glavnim vhodom v objekt predvideti prostor za izobešanje zastav ter dobaviti in postaviti vsaj tri drogove za zastave. Točno število, obliko droga in način izobešanja zastav določi naročnik. V kolikor pred objektom ni prostora za postavitev drogov, se na fasadi objekta zagotovi ustrezno število (najmanj trije) nosilcev za zastave. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 16/53


3 Projektantska merila Objekti, ki so namenjeni za poslovne prostore za potrebe državne uprave, morajo biti grajeni v skladu z veljavno zakonodajo ter ostalimi podzakonskimi in tehničnimi predpisi.

3.1 Prostori - okvirna velikost in ureditev

Poslovne prostore se uredi v skladu z veljavnim Zakonom o varnosti in zdravju pri delu in Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (pri čemer se upošteva določila za lahko fizično delo s svetlo višino prostorov najmanj 2,50 m). Naravna razsvetljava in prezračevanje se obvezno zagotovi v pisarnah, sejne sobe je možno urediti brez naravne razsvetljave in z umetnim prezračevanjem. Spremljajoči in pomožni prostori imajo mešano ali umetno razsvetljavo in prezračevanje. Obvezna izključno umetna razsvetljava in klimatizacija se zagotovi za posebne prostore pod točko 3.1.2.4 in 3.1.2.5. Vsi poslovni prostori, opisani v tem poglavju, morajo biti opremljeni s priključki lokanih računalniških omrežij skladno določili zadnje objavljene verzije Normativi za projektiranje in izgradnjo LAN.

3.1.1 Delovni prostori

3.1.1.1 Pisarne za prvo skupino Okvirne velikosti pisarn za prvo skupino javnih uslužbencev so:

• predsednik vlade 60 m2 uporabne površine; • člani vlade in generalni sekretar vlade od 40 do 60 m2 uporabne površine, pri čemer se

po potrebi zagotovi prostor za počitek s kopalnico v okviru podanega razpona. Lokacija ministrske pisarne naj bo ugodno dostopna in ustrezno varovana. Pisarna ministra je povezana s tajništvom oziroma kabinetom in v bližini najožjih sodelavcev. Pisarna ministra mora imeti poseben izhod ter stranski vhod v prostor za počitek s kopalnico, v kolikor se predvidi. V pisarni ministra je položaju primerno urejeno delovno mesto in sejna miza za okvirno od 8 do 12 oseb v skladu s potrebo ministra. V kolikor je mogoče se v bližini zagotovi sejna soba za kolegije ministra.

3.1.1.2 Pisarne za drugo skupino Okvirne velikosti pisarn za drugo skupino javnih uslužbencev so:

• državni sekretarji (namestniki ministrov) od 30 do 35 m2 uporabne površine; • generalni direktorji, generalni sekretarji ministrstev in vodje kabinetov ministrov, vodja

kabineta predsednika vlade, od 26 do 31 m2 uporabne površine; • predstojniki vladnih služb in predstojniki organov v sestavi ministrstev od 22 do 28 m2

uporabne površine; • direktorji inšpektoratov in načelnikih upravnih enot od 18 do 24 m2 uporabne površine; • namestniki predstojnikov vladnih služb, neposredno odgovornih predsedniku Vlade

Republike Slovenije, od 18 do 22 m2 uporabne površine. Pisarna državnega sekretarja oz. namestnika predstojnika vladne službe, neposredno

Stran 17/53


odgovornega predsedniku Vlade RS, je locirana v bližini pisarne ministra oz. Predstojnika vladne službe, po možnosti s skupnim tajništvom. V kolikor je podana zahteva po ločenem tajništvu, se le-to uredi v skladu s točko 3.1.1.5 brez čajne kuhinje. Pisarna uradnika na položaju se uredi po možnosti s posebnim izhodom. V pisarni se predvidi sejna miza za 6 do 8 oseb. Bližina sejne sobe ni pogoj.

3.1.1.3 Pisarne za tretjo skupino Okvirne velikosti pisarn za tretjo skupino javnih uslužbencev so:

• višji sekretarji in namestniki predstojnikov od 18 do 20 m2 uporabne površine; • sekretarji od 15 do 18 m2 uporabne površine; • podsekretarji od 12 do 15 m2 uporabne površine, pri čemer ima pisarna za dve delovni

mesti od 18 do 22 m2 uporabne površine. V pisarnah višjih sekretarjev se poleg delovnega mesta zagotovi tudi sejna miza do 6 oseb. Pisarna sekretarja ima sejno mizo za 4 do 6 oseb ali priključek k delovni mizi za sestanke. V pisarnah podsekretarjev se predvidi priključek k delovni mizi za razgovore za 2 do 4 osebe.

3.1.1.4 Pisarne za četrto skupino Okvirne velikosti pisarn za četrto skupino javnih uslužbencev so:

• višji svetovalci I, II in III ter ostali javni uslužbenci z najmanj visoko strokovno izobrazbo od 10 do 12 m2 uporabne površine;

• svetovalci I, II in III ter ostali javni uslužbenci z najmanj višjo strokovno izobrazbo od 8 do 10 m2 uporabne površine;

• višji referenti I, II in III ter ostali javni uslužbenci z višjo strokovno izobrazbo od 5 do 8 m2 uporabne površine, pri čemer se za stalno delovno mesto predvidi 8 m2, za začasno delovno mesto 5 m2;

• referenti I, II in III ter ostali javni uslužbenci s srednjo strokovno izobrazbo ali manj od 5 do 8 m2 uporabne površine, pri čemer se upošteva združitev najmanj dveh delovnih mest. Za začasno delovno mesto se upošteva 5 m2 uporabne površine.

Praviloma so pisarne za več delovnih mest v okvirni velikosti:

• pisarna za dve delovni mesti od 15 do 20 m2 uporabne površine; • pisarna za tri delovna mesta od 20 do 25 m2 uporabne površine; • pisarna za štiri delovna mesta od 25 do 30 m2 uporabne površine.

Okvirna velikost pisarne s petimi delovnimi mesti in več se določa v podanem sorazmerju in glede na vrsto oziroma način dela ter samo delovno mesto (stalno ali začasno). V določenih pisarnah se po predlogu naročnika zagotovi priključek k delovni mizi za razgovore za 1 do 2 osebi. V pisarnah z zadostno oziroma presežno površino se predvidi pomožna delovna mesta, ki jim pripada delovna miza s stolom in priključek za računalnik.

3.1.1.5 Tajništva V tajništvu ministra je delovno mesto tajnice in obvezen sprejem strank. Zagotovi se enoten izgled tajništva in pisarne ministra. Čajna kuhinja za potrebe ministra je v tajništvu ali v bližini, možno kot mini kuhinja.

Stran 18/53


V kolikor ima uradnik na položaju namestnika se uredi skupno tajništvo z dvema delovnima mestoma, obveznim sprejemom strank, priročno čajno kuhinjo ter po potrebi varnostno omaro. V kolikor je uradnik v nazivu prvega kariernega razreda hkrati vodja notranje organizacijske enote se po potrebi predvidi povezava s tajništvom enote, drugače se uredi skupno tajništvo za več manjših enot. Praviloma se v tajništvu predvidi pomožno delovno mesto npr. začasna pomoč študenta.

3.1.1.6 Glavna pisarna

Glavna pisarna je organizacijska enota vsakega organa uprave, ki združuje dejavnosti vložišča, odpravništva, sprejemne in informacijske pisarne ter kurirsko službo, lahko pa tudi arhivsko dejavnost in dežurno službo v skladu z veljavno zakonodajo ter ustreznimi mednarodnimi standardi. Glavna pisarna mora biti locirana v sklopu poslovnih prostorov organa z možnostjo lokacije dejavnosti vložišča v bližini glavnega vhoda v primeru večetažnega objekta in različnih organov. V primeru dogovora več organov javne uprave je možna organiziranost skupne glavne pisarne. Velikost glavne pisarne se določa glede na potrebe posameznega organa, na primer okvirna velikost 50 m2 uporabne površine za državni upravni organ s sto (100) javnimi uslužbenci, pri čemer se za potrebe kurirske službe in arhivarja zagotovi ločeni pisarni v okvirni velikosti 10 m2 uporabne površine. Osnovni delovni proces po vrstnem redu opravil: vložišče, evidentiranje in odpravništvo, pri čemer se priporoča ločitev evidentiranja od vložišča obvezna za razliko od možne združitve vložišča in odpravništva.

3.1.1.7 Informativna pisarna Informativna pisarna je obvezna za upravne enote skladno z veljavno zakonodajo. Praviloma je informativna pisarna samostojen prostor v okvirni velikosti 12 m2 uporabne površine. Za svetovalca za pomoč strankam se zagotovi delovno mesto s priključkom k delovni mizi za razgovore ali se predvidi pisalne površine v stojni višini za potrebe strank. V kolikor se zaradi prostorskih danosti informativna pisarna ne more zagotoviti, se delovno mesto za pomoč strankam omogoči v sklopu glavne pisarne.

3.1.1.8 Delo s strankami Za upravne enote je značilno delo s strankami. Projektna rešitev se oblikuje skladno z zahtevami naročnika, in sicer šalterski tip – delo s strankami pri okencih oziroma individualna obravnava strank v posamičnih pisarnah. Število delovnih mest se določi glede na potrebe posameznega organa. Lokacija okenc mora biti čim lažje dostopna. Ločitev uradnika in stranke se po potrebi zagotovi s stekleno oziroma prozorno pregrado iz ustreznega materiala (kaljeno steklo), ki omogoča podajanje dokumentov. Za stranke se zagotovi police s pisali in omogoči ustrezen način čakanja. V sklopu delovnih mest se predvidi pomožne prostore za dokumentarno gradivo - priročne arhive po posameznih delovnih področjih. Okvirna velikost delovnega mesta je od 3 do 5 m2 uporabne površine, pri čemer se dodatno predvidi od 8 do 10 m2 za priročni arhiv, kar je odvisno od potreb organa in danosti prostora. Najmanj eno okence s pultom se nameni za uporabo osebam na invalidskih vozičkih. Po montaži šalterjev je izvajalec GOI del dolžan šalterje priključiti na sistem. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 19/53


3.1.2 Spremljajoči prostori

Spremljajoči prostori so prostori, ki omogočajo nemoten delovni proces npr. sistemski prostor, telekomunikacijsko vozlišče, prostor za hrambo tekoče ali stalne zbirke dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju: arhivski prostor) ter delovanje državnega organa npr. sprejem strank, govorilnice, sejne sobe, konferenčni oz. tiskovni center, fotokopirnice, čakalnice.

3.1.2.1 Knjižnice in učilnice Predvidi se lahko knjižnice za interno in zunanjo uporabo. Posebna knjižnica se predvidi za potrebe organov, katerih gradivo se nameni za zunanjo uporabo. V tem primeru se zagotovi delovno mesto knjižničarja, površine za računalnike, prostor za čitanje in priročni arhiv v skladu z veljavno zakonodajo. Interne knjižnice se predvidi v okviru delovnih prostorov zaposlenih. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Učilnice se omogoči organom glede na njihove potrebe, npr. računalniške učilnice, laboratorijske učilnice. Organ navede število oseb v učnem procesu, število potrebnih učilnic, posebne zahteve opreme in podobno. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.1.2.2 Sejne sobe in govorilnice Velikost in število sejnih sob se določa glede na potrebe posameznega organa:

• sejna soba do 10 oseb ima od 15 do 20 m2 uporabne površine, pri čemer je velikost govorilnice najmanj 10 m2;

• sejna soba do 20 oseb ima od 30 do 40 m2 uporabne površine, le-ta se prilagaja dejanskim potrebam organa;

• sejna soba do 40 oseb ima od 60 do 70 m2 uporabne površine, pri čemer jo lahko upravne enote koristijo za poročne obrede.

Praviloma prevzame sejna soba vlogo interne knjižnice, splošne predavalnice, razstavnega prostora in podobnih dejavnosti. V sejni sobi se predvidi TV podstavek kot nizka omara, stoječe ali viseče platno in možnost uporabe računalnikov. Sejne sobe se umešča v prostor na smotrn način, npr. osrednji notranji predel, ki pisarnam omogoča naravno razsvetljavo. V tem primeru se predvidi steklene predelne stene (vsaj delno). Zagotovi se ugodna dostopnost in prepoznavnost prostora ter zvočna zaščita in možna zasebnost. Sejnim sobam se predvidi razsvetljava in prezračevanje v skladu s predpisi. Sejne in konferenčne sobe morajo imeti možnost zatemnitve, tako da pri delu svetloba ne moti prezentacijske opreme. Prav tako se vgradi osvetlitev v teh prostorih tako, da je možno univerzalno upravljanje in krmiljenje osvetlitve in avdio vizualne opreme na skupnem mestu za upravljenje in/ali na več takih mest istočasno. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 20/53


3.1.2.3 Arhivski prostor za tekočo zbirko Lokacije arhivov za tekočo zbirko so praviloma v glavni pisarni. V primeru, da se hramba le-te predvidi v sklopu notranjih organizacijskih enot in v pisarnah javnih uslužbencev, pri čemer se tekoča zbirka hrani v pisarniških omarah pod ključem, mora izvajalec pridobiti soglasje naročnika. Nosilnost tal mora biti najmanj 250 kg/m2. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Arhivski prostori morajo prav tako biti opremljeni z računalniškimi priključki skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.1.2.4 Arhivski prostor za stalno zbirko Arhivski prostor je lociran tako, da omogoča lahko dostopnost in transport, brez nevarnosti vdora vlage in vode (meteorna, odpadna idr.) ter bližine vnetljivih in eksplozivnih snovi. Stene, stropi in tla so grajeni iz protipotresno in protipožarno varnih materialov s kovinskimi vrati in polkni zaradi vdora ultravijoličnih žarkov in protivlomne zaščite. V prostoru mora biti nameščen javljalec požara in gasilni aparati na CO2 (ali prah). Obvezni elementi ureditve so centralno električno stikalo, termometer in higrometer. Zahtevana temperatura je od 13 do 18 stopinj Celzija in 55 do 60 odstotna (%) relativna vlaga pri stalni temperaturi. Za uravnavo temperature in zračne vlage se predvidi prezračevalne naprave s filtri za zajemanje zunanjega zraka. Posebne zahteve za mikroklimo v prostorih, kjer se hrani stalna zbirka dokumentarnega gradiva določi uporabnik glede na vrsto dokumentarnega gradiva. V primeru elektronskega arhiviranja dokumentarnega gradiva se uporabljajo predpisi, ki veljajo za informacijsko tehnologijo. Osvetljenost arhivskih prostorov za obdelavo stalne zbirke dokumentarnega gradiva je enaka osvetljenosti delovnih prostorov, osvetljenost samega arhivskega prostora, ki je namenjen izključno arhiviranju pa je lahko manjša. V primeru uporabe sistema prevoznih regalov s tirnicami morajo tla zagotoviti nosilnost najmanj 1.200 kg/m2. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Arhivski prostori morajo prav tako biti opremljeni z računalniškimi priključki skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.1.2.5 Prostori za obdelavo in hrambo tajnih podatkov Prostori za obdelavo in hrambo tajnih podatkov morajo biti zgrajeni v skladu s predpisi s področja varovanja tajnih podatkov tako, da omogočajo operativno obdelavo in pripravo dokumentov za potrebe organa oziroma drugih služb, in da omogočajo tudi njihovo obravnavo na sestankih; v teh prostorih je potrebno zagotoviti prostor za namestitev kripto telefonov in kripto faksov ter računalniško opremo, ki ni priklopljena na javno ali interno omrežje organa v skladu z veljavnimi dokumenti in spremljajočimi direktivami zveze NATO in veljavnimi dokumneti iz tega področja Evropske unije in spremljajočimi direktivami ter veljavno zakonodajo RS. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE

Stran 21/53


PROJEKTA! 3.1.2.6 Sistemski prostor

Za ureditev sistemskih prostorov se upošteva zadnja objavljena verzija Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. Okvirna velikost sistemskega prostora je od 8 do 12 m2 z nadzorovanim dostopom, velikost sistemskega prostora za večji objekt se določi na podlagi potreb organa. Le-ta naj bo dovolj velik za namestitev strežniške računalniške opreme in naprav skupnega pomena. Zagotovi se klimatizacija, protipožarno javljanje in varovanje. Talne obloge se predvidi iz antistatičnih materialov z ustrezno ozemljitvijo. Temperatura prostora je od 18 do 26 stopinj Celzija z relativno zračno vlago od 40 do 60 odstotkov (%). Sistemski prostor nima delovnega mesta; pooblaščeni javni uslužbenec se v njem zadržuje občasno. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Sistemski prostor namenjen prenosu, obdelavi in hranjenju obrambnih podatkov mora ustrezati zahtevam, ki jih določi Ministrstvo za obrambo, prostor namenjen prenosu, obdelavi in hranjenju tajnih podatkov Nato in EU pa mora ustrezati zahtevam zveze Nato in EU. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.1.2.7 Skladiščni prostor Skladiščni prostor se uredi po potrebah organa in namenu skladišča; priročno skladišče, tehnično skladišče, skladišče za najdene predmete in podobno. Prostor za vzdrževalca s priročnim skladiščem (tč.3.1.3.2) se zagotovi po potrebi. Ostala skladišča se predvidi v slabših prostorih. Za potrebe Upravnih enot je potrebno zagotoviti skladišče za najdene predmete v velikosti 10 – 15 m2. Za potrebe geodetskih izpostav se prav tako zagotovi skladišče v velikosti 10 – 15 m2 za hrambo merilnih naprav ipd. Za skladišče se nameni suh prostor , ki mora biti opremljen z javljalniki požara/dima. Če ne gre za suhe kletne prostore, je le-te potrebno sanirati in preprečiti vdor vode (npr. zagotoviti dodatno hidroizolacijo ter izčrpavanje vode). * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.1.2.8 Vhodna avla V vhodni avli se v primeru več organov uredi receptorski pult za dve delovni mesti; receptorja in varnostnika za nadzor nad prihodom in odhodom oseb. Predvidi se možnost čakanja strank. Gibanje stranke v poslovnem objektu je obvezno v spremstvu javnega uslužbenca. Strankam se zagotovi interna telefonska povezava z organi. Vhodna avla mora imeti usmerjevalno tablo z navedbo organov v objektu in lokacijo le-teh. Predvidi se možnost priključkov za avtomate, kot npr. bančni avtomat, avtomat z napitki, info točka. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 22/53


3.1.2.9 Prostori za obrambno načrtovanje in hranjenje obrambnega načrta

Prostori se uredijo v skladu z veljavnimi predpisi o tajnih podatkih. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.1.2.10 Fotokopirnica z mrežnim tiskalnikom Poseben prostor za izvajanje fotokopiranja se uredi glede na potrebe posameznega organa. Praviloma se fotokopirnica uredi v sklopu hodnikov oz. delovnih povezav. Lokacija le-tega naj bo hitro dostopna za več delavcev. Fotokopirnica mora imeti tudi priključke za mrežni tiskalnik,. Poleg namestitve naprav se omogoči delovna površina za pregled gradiva,hrambo papirja ter naprave za uničevanje papirja. V vsakem hodniku se obvezno zagotovi priključke za fotokopirni stroj in mrežne tiskalnike. * MIKROLOKACIJO IN DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.1.3 Pomožni prostori

Pomožni prostori so prostori, ki so namenjeni osebnim potrebam javnih uslužbencev in vzdrževanju poslovnih prostorov kot npr. sanitarije, čajna kuhinja, poslovna restavracija, prostor za čistila, prostor za vzdrževalca, prostor za odpadke itd. Med pomožne prostore so vključeni tudi parkirni prostori, npr. garaža, kolesarnica.

3.1.3.1 Prostor za vzdrževalca s skladiščem V prostoru za vzdrževalca se zagotovi delovno mesto in priročno skladišče. V kolikor je mogoče se predvidi lokacija ob glavnem komunikacijskem jedru.

3.1.3.2 Sanitarni prostori in prostor za čistila Sanitarni prostori se uredijo skladno z veljavno zakonodajo in predpisi. Zagotovi se umivalnike, pri umivalnikih se zagotovi sušilec za roke ali držalo za papirnate brisače, posoda za tekoče milo, stensko ogledalo s polico in kovinski koš s pomičnim pokrovom. V vsakem stranišču se zagotovi nosilec za toaletni papir, čistilna ščetka in kovinski koš s pomičnim pokrovom ter kovinska obešalna kljukica. Sanitarni prostor za invalide se opremi skladno z veljavno zakonodajo. Poleg osnovne opreme in drobne sanitarne opreme ima tudi nagibno ogledalo, obešalnik za obleko in klicno napravo. V vsakem sanitarnem prostoru mora biti zagotovljena odvodna ventilacija s stikalom. V primeru, da ni možne racionalnejše izvedbe priprave tople vode, se le-ta zagotovi z lokalnimi grelci. Za člane vlade se v kopalnici predvidi tuš kabina, sanitarna školjka in umivalnik ter ostala drobna oprema. Lokacija prostora za čistila se priporoča v sklopu sanitarnega prostora. Prostor mora imeti trokadero in umivalnik. Za potrebe čistilke se predvidi garderobna omara. Omogoči se hramba toaletnega papirja, čistil in pribora. Okvirna velikost prostora je 4 – 6 m2 uporabne površine.

Stran 23/53


3.1.3.3 Čajne kuhinje Praviloma sta čajni kuhinji za potrebe predstojnika in ostale uslužbence ločeni. Lokacija čajne kuhinje naj bo vezana oziroma v bližini tajništva organa oziroma notranje organizacijske enote. Število čajnih kuhinj je odvisno od velikosti in razporeda posameznega organa. Okvirna velikost prostora je od 4 do 6 m2 uporabne površine. Predvidi se vse priključke za osnovno opremo (enojno pomivalno korito z mešalno pipo, dvojno kuhalno ploščo s samoventilirno napo, nizek vgradni hladilnik z zmrzovalnim delom, vgradni koš za smeti pod umivalnikom, prostor in priključek za kavni avtomat, predal za pribor in omaro oziroma police za živila in posodo, predvidi se namestitev avtomatov za napitke. Pomivalni stroj je obvezen.) V primeru, da ni možne racionalnejše izvedbe priprave tople vode, se le-ta zagotovi z lokalnimi grelci.

3.1.3.4 Prostor za pripravo Prostor za pripravo se nameni za člane vlade, pri čemer mora biti povezan z njihovim delovnim prostorom. Okvirna velikost prostora je od 12 do 16 m2 uporabne površine, pri čemer meri kopalnica okvirno 4 m2.

3.1.3.5 Prostor za orožje Prostor za orožje se zagotovi glede na potrebe posameznega organa v skladu z veljavno zakonodajo. Lokacija prostora je povezana s pisarno pooblaščenca, npr. v upravni enoti uradnika za upravno notranje zadeve. Orožje se hrani v železni omari pod ključem.

3.1.4 Tehnični prostori

3.1.4.1 Prostor za diesel električni agregat, UPS napravo ter transformatorsko postajo

Prostor za diesel električni agregat z diesel električnim agregatom in prostor za UPS napravo z ustrezno UPS napravo se predvidi za potrebe ministrstev in vladnih služb. Prostori morajo biti ustrezno prezračevani, po potrebi klimatizirani. Prostor za diesel električni agregat, prostor za gorivo in prostor za UPS napravo morajo biti finalno obdelani tako, da ob izteku goriv in/ali maziv ter elektrolitov akumulatorjev ne prido do onesnaženja ostalih poslovnih prostorov. Diesel električni agregat mora tudi imeti ustrezen izpušni sistem, ki ne obremenjuje okolja in dovode svežega zraka. Prav tako morajo biti ti prostori ustrezno zvočno izolirani. Samo prostor za UPS napravo in UPS naprava pa se zagotovi za vse ostale poslovne prostore državne uprave, pri čemer mora UPS naprava zagotavljati minimalno 1 uro neprekinjenega napajanja napravam priključenim na vtičnice, ki so priključene na UPS. To so vtičnice 230V, kot so opisane v zadnji objavljeni verziji Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. Če je potreba po zagotavljanju energije za več kot 1 uro, se uporabi prvi odstavek te točke. * DETAJLNE ZAHTEVE IN POTREBE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Potrebo po transformatorski postaji določi dobavitelj električne energije na podlagi projekta. Podatke pridobi izvajalec.

Stran 24/53


Morebitno transformatorsko postajo, prostor za diesel električni agregat ter prostor za UPS napravo je potrebno predvideti čim bliže skupaj zaradi skupnih funkcij in krmilnih naprav. Zaradi velikih moči in elektromagnetnih sevanj v teh prostorih je potrebno prostore tako sprojektirati, da te motnje ne onesnažujejo poslovnih prostorov in okolice. Pri veliki porabi električne energije mora projektant ugotoviti potrebo po kompenzaciji jalove moči. Prostori morajo biti ustrezno protipožarno varovani in imeti morajo kontrolo pristopa.

3.1.5 Komunikacijski prostori

3.1.5.1 Horizontalne in vertikalne komunikacije (hodniki, prehodi,…) Glavni hodnik mora biti širok najmanj 1,5 m, stranski pa najmanj 1,0 m. V priemeru namestitve mrežnih tiskalnikov in fotokopirnih strojev na hodnike morajo biti le-ti široki najmanj 1,9 m, v primeru, ko pa so hodniki namenjeni tudi strankam, ki čakajo pred pisarnami, pa morajo biti le-ti široki najmanj 2,4 m. Če je prčakaovano večje število čakajočih strank v hodnikih, se v sklopu hodnika uredi čakalnico. Sistem komunikacijskih oznak je obvezen za orientacijo oseb z okvaro sluha in vida, vključno z oznakami zasilnih izhodov in potmi evakuacije. Za dostop do prostorov agregata in UPS je potrebno predvideti ustrezne dovoze zaradi dimenzij in teže naprav. Pohodna površina stopnic mora biti nedrseča ali obložena z nedrsečimi oziroma protizdrsnimi trakovi. Dvigalo mora biti ustrezne namembnosti in nosilnosti ter dimenzionirano in prilagojeno za osebe na invalidskih vozičkih. Z invalidskega vozička mora biti mogoč klic dvigala. Obvezno je veljavno uporabno dovoljenje in redno servisiranje dvigala v skladu veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti. V glavna komunikacijska vozlišča se namesti usmerjevalne table o organih državne uprave, obvezne so svetlobne oznake evakuacijskih poti in požarni načrt z gasilno opremo in javljalci požara. Zasilna razsvetljava je obvezen element.

3.1.5.2 Čakalnica

Praviloma poslovni prostori nimajo posebnih čakalnic. Čakalnica se uredi glede na potrebe posameznega organa, kot npr. upravne enote v hodnikih pred prostori za delo s strankami, pri čemer se zagotovi mesto za osebo z invalidnim vozičkom. Možnost čakanja strank se po potrebi predvidi v vhodni avli in tajništvu organa. Po potrebi se zagotovi sistem za obveščanje čakajočih. * DETAJLNE ZAHTEVE IN POTREBE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 25/53


3.2 Finalna obdelava površin poslovnih prostorov Zaščito objekta pred vlago, toplotna in zvočna zaščita se izvedejo skladno z veljavno zakonodajo. Vsi materiali, s katerimi bodo obdelane površine objekta, morajo biti ognjevarni, kar se dokazuje s certifikatom s strani proizvajalca. Izvajalec mora pred vgradnjo predložiti naročniku naveden certifikat. Z ustrezno obdelavo površin poslovnih prostorov se zagotovi varnost in zdravje delavcev. Materiali ne smejo biti zdravju škodni in morajo biti varni za delo. Površine poslovnih prostorov morajo omogočiti preprosto čiščenje in vzdrževanje. Material in obdelava površin se določi po namembnosti prostorov. Materiale, obdelavo površin in barvo predhodno potrdi naročnik. V sistemskih prostorih in telekomunikacijskih vozliščih, se morajo za oblogo tal uporabljati antistatične obloge in materiali. Zahteve tlakov v teh prostorih so opisane v zadnji objavljeni verziji Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN.

3.2.1 Tlaki Tlaki se izvedejo skladno z veljavno zakonodajo. Talna toplotna izolacija mora imeti koeficient toplotne prevodnosti manjši od 6 W / m2K. Temperatura tal je najmanj 19 in največ 27 stopinj Celzija. Poleg osnovnih zahtev pod točko 3.2 se izbere finalni tlak, ki duši zvok (parket). Dvojni tlak se predvidi po potrebi. Obrobna zaščita, npr. lesene letvice, tekstilni pasovi, kamnite obrobe se zagotovi v višini najmanj 5 cm.

3.2.1.1 Parket Parket se praviloma predvidi v pisarnah. Upošteva se srednji kakovostni in cenovni razred kot npr. lamelni parket, kant parket in podobno, pri čemer se za masivni parket predvidi II. kakovostni razred in za lamelni parket I. kakovostni razred. Parket se po polaganju vsaj dvakrat brusi in trikrat premaže. Za I. skupino javnih uslužbencev se predvidi parket najvišjega kakovostnega razreda. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.2.1.2 Tekstil Tekstil se predvidi na hodnikih, v drugih prostorih (npr. pisarnah) pa se predvidi le izjemoma na podlagi zahteve naročnika. Le-ta mora ustrezati zdravstveno varnostnim kriterijem in omogočiti zamenjavo dotrajanega tekstila (možna stalna in hitra dobava). Upošteva se srednji kakovostni in cenovni razred. Barvo oziroma vzorec predhodno potrdi naročnik. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.2.1.3 Kamen Kamnita talna obloga se predvidi na zbirnih mestih kot so npr. vhodna avla, glavno komunikacijsko jedro. Upošteva se samo granit po izboru naročnika.

Stran 26/53


3.2.1.4 Keramika

Keramika se predvidi v sanitarijah, stopniščih, čajnih kuhinjah in podobno. Pohodna ploskev stopnice mora imeti ustrezno protizdrsno zaščito. Namenu ustrezno se upošteva stopnja odpornosti keramike na obrabo oziroma poškodbe. Barvo in vzorec predhodno potrdi naročnik.

3.2.1.5 Guma Gumirana talna obloga se obvezno zagotovi v prostorih posebnega namena, kot so npr. sistemski prostor, prostor za hrambo tajnih podatkov, prostor za obrambno načrtovanje oziroma v prostorih po posebnih zahtevah naročnika. 3.2.1.6 Epoksi premaz Epoksi premaz se uporabi za spremljajoče in pomožne prostore kot so npr. arhivski in skladiščni postori in ostali tehnični prostori, razen za sistemske in ostale prostore, za katere so tlaki opisani v zadnji objavljeni verziji Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN.

3.2.2 Stene

Notranje pregradne stene so lahko zidane, iz mavčnih, lesenih, steklenih ali drugih plošč s kovinskim ali lesenim ogrodjem, ki zagotovijo zvočno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo, iz zdravju neškodljivih materialov. Stene morajo biti glajene in slikane, pri čemer mora biti na stene, kjer se nahajajo stranke (hodniki, šalterji, čakalnice) nanešen akrilni lahkopralni oplesk do višine 150 cm. V sanitarijah in čajnih kuhinjah imajo stene vodoodporni oplesk. V ostalih delovnih prostorih se nanese lahkopralni oplesk. Na zbirnih mestih kot so npr. vhodna avla, glavno komunikacijsko jedro se predvidi delna stenska obloga na bolj izpostavljenih pasovih, npr. okolica dvigala, in sicer iz kamna. Upošteva se samo granit po izboru naročnika. Keramična stenska obloga v čajni kuhinji ali sanitarijah se predvidi najmanj na mokrih predelih. Namenu ustrezno se upošteva stopnja odpornosti keramike na obrabo oziroma poškodbe. Barvo in vzorec predhodno potrdi naročnik.

3.2.2.1 Steklene pregradne stene

Steklene, prozorne ali prosojne stene morajo biti iz kaljenega stekla oziroma zaščitene z ustrezno folijo. Enako velja za tovrstne stenske obloge. Običajno se jih predvidi za sejne sobe v kolikor so umeščene v srednje pasove objekta brez naravne osvetlitve.

3.2.2.2 Pomične pregradne stene Pomične pregradne stene se predvidi v večnamenskih delovnih prostorih in sejnih sobah, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno zvočno zaščito.

Stran 27/53


3.2.3 Stropovi Stropovi morajo bti glajeni in pleskani, pri čemer se na mestih posebne uporabe nanese lahkopralni oplesk, kot so npr. instalacijski preboji, podstrešni dostopi, svetlobni jaški.

3.2.3.1 Spuščeni stropovi Spuščene stropove se uporabi v visokih prostorih in na tistih površinah, kjer potekajo instalacije. Spuščeni stropovi so lahko iz mavčnih, lesenih, steklenih ali drugih zdravju neškodljivih materialov z modulom kovinskega ali lesenega ogrodja, ki omogoča preprosto namestitev in odstranitev elementov.

3.2.3.2 Svetlobni jaški Svetlobne jaške se lahko predvidi izjemoma v vseh prostorih razen v pisarnah, za katere se zahteva naravna svetloba in za le-to ni druge rešitve. Opremljeni morajo biti s pripravami za preprečitev neposredne sončne osvetlitve.

3.2.4 Vrata

3.2.4.1 Vhodna vrata Vhodna vrata se odpirajo navzven v kolikor niso drsna avtomatska vrata. Obvezen je vhodni predprostor ali zračna zavesa in vgraden predpražnik v nivoju tal, višjega cenovnega razreda. Drsna vrata imajo vgrajena varovala proti iztiritvi vrat z vodil. Vrata na mehanski pogon imajo vidne naprave za zasilno zapiranje. V bližini vrat na daljinsko upravljanje se namesti izklop v sili. Glavne komunikacije imajo samozapiralna vrata. Pri določitvi vrat je potrebno upoštevati zahteve, ki so povezane z namestitvijo pristopne kontrole. V primeru elektronskega odpiranja vrat je obvezna povezava avtomatike vrat s protipožarno centralo.

3.2.4.2 Notranja vrata Notranja vrata so lahko lesena, steklena ali protipožarna. Lesena notranja vrata so izdelana iz furniranih kril in lesenih podbojev s tesnili. Višina vratnih kril znaša 210 cm. Posamezna vrata se določi glede na namen prostora. Obvezna vgradnja sistemskih ključavnic, katerih os mora biti od vratnega okvira odmaknjena najmanj 3 cm. Vsaka vrata morajo imeti montiran tudi vratni odbojnik (na steni za vrati oziroma na tleh). Pisarniška vrata se odpirajo navznoter. Za prvo raven javnih uslužbencev se predvidi masivna, zvočno izolirana vrata z dvojno pripiro, za drugo raven so vrata tipska. V kolikor na hodniku ni zagotovljene direktne naravne svetlobe, se zagotovi pisarniška vrata z nadsvetlobo ali steklena vrata. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 28/53


Steklena oziroma prozorna vrata so lahko v delovnih prostorih, npr. pisarne druge ravni, sejnih sobah, vhodnih avlah. Prozorna vrata morajo biti iz nelomljivega materiala, npr. armiranega stekla ali ustrezno zaščitena. Označena morajo biti z dobro vidnimi oznakami v višini oči. Požarna vrata se naredi in vgradi skladno s študijo požarne varnosti. V prostoru za hrambo tajnih podatkov se zagotovi trezorska vrata. Vrata v sanitarijah so iz vodoodpornega materiala.

3.2.5 Okna

Okenske površine, toplotno in zvočno zaščito se zagotovi v skladu z veljavno zakonodajo. Okna v pisarnah morajo omogočiti naravno prezračevanje prostora. Okenska stekla v sistemskih sobah so prekrita z za svetlobo nepropustnim senčilom oziroma z zaščitno folijo proti UV in IR sevanju. V kolikor okenska stekla vsebujejo material, ki izdatno slabi prehod brezžičnih komunikacij (GSM, GPRS, EDGE, WiFi…) v poslovne prostore, mora biti to tudi ustrezno označeno na primernem mestu.

3.2.5.1 Senčila Senčila se zagotovi na vseh oknih. Senčila so višjega kakovostnega razreda in po izboru naročnika.

3.3 Instalacijske napeljave poslovnih prostorov

V primeru večjega števila uporabnikov v objektu se zagotovijo ločeno števci za vsakega uporabnika posebej.

3.3.1 Električne instalacije Električne instalacije je potrebno izvesti v skladu z veljavno zakonodajo. V kolikor je mogoče, se električno energijo pridobiva tudi s pomočjo alternativnih virov oz. sončnih celic. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.3.1.1 Lokalna računalniška omrežja Strukturirano ožičenje se izvede skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN: tehnične osnove, priporočila in normativi za projektiranje in izgradnjo lokalnih računalniških mrežij za potrebe državne uprave, ki so objavljeni na spletni strani Ministrstva za javno upravo.

Stran 29/53


Strukturirano ožičenje je sestavljeno iz napeljave 230 V in univerzalnega sistema pokablenja in je namenjeno za podatkovni razvod LAN, telekomunikacijsko in avdio vizualno mrežo ter protipožarni in protivlomni sistem. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Šibkotočne instalacije in strukturirano ožičenje namenjeno prenosu in obdelavi tajnih podatkov zveze Nato in EU mora zadostiti specifičnim zahtevam zveze Nato in EU. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.3.1.2 Avdio vizualna oprema Avdio vizualna oprema se zagotovi za namene poslovanja organa. Kabelski TV priključek je obvezen v pisarnah prve ravni javnih uslužbencev, sejnih sobah in prostoru za pripravo. Dovodne TV signale se zaključi v sistemski sobi. Razvod TV signalov v dogovorjene prostore se zagotovi skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. Kabelske razvode za avdio vizuelno opremo se predvidi za konferenčne dvorane. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.3.1.3 Viri napajanja Izvajalec GOI del je dolžan zagotoviti UPS napravo in diesel električni agregat za napajanje komunikacijskih naprav skladno s členom 3.1.4.1 in z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. Za potrebe delovanja ostalih sistemov (delno ali v celoti) se zagotovi sistem rezervnega napajanja. Diesel električni agregat napajanja se zagotovi v skladu z načrtom elektro in strojnih inštalacij ter s študijo požarnega varnosti, ki se izdela v sklopu projektne dokumentacije, oziroma skladno s posebnimi zahtevami naročnika. V zgradbah je potrebno zagotoviti kabelske oz. instalacijske povezave med agregatom, UPS napravo in vsemi glavnimi razvodnimi elektro omarami. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Vtičnice priključene na UPS so namenjene priklopu računalnikov, tiskalnikov in ostalim računalniškim napravam ter alarmnim sistemom, sistemom video nadzora in hišne telefonske centrale ter drugih sistemov interne telekomunikacije. Izračun potrebne priključne moči UPS naprave in diesel električnega agregata za vtičnice priključene na ta vir napajanja, ki morajo delovati kljub izpadu dobave električne energije iz omrežja, se natančneje definira glede na dejavnost uporabnika, upošteva pa se določila zadnje objavljene verzije Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.3.1.4 Svetila Vsaka pisarna mora imeti stropna svetila prilagojena glede na položaj in število delovnih mest. Stropne luči morajo biti na posamezno stikalo vezane logično glede na potrebe razpršenosti svetlobe v prostoru.

Stran 30/53


Zagotoviti je potrebno luč v čajni kuhinji v sklopu kuhinjskega niza ter luč nad ogledalom v sanitarnih prostorih.

3.3.1.5 Vtičnice in priključki V čajni kuhinji potrebno zagotoviti priključek za razne avtomate, število le-teh pa je potrebno določiti primerno gleden a kvadraturo prostora. V hodniku, ki je ustrezne širine oziroma v niši, se obvezno zagotovi priključke za fotokopirni stroj in en mrežni tiskalnik. Če je možno, se v vseh hodnikih in poleg vhodnih vrat v pisarniških prostorih zagotovi tudi vtičnice 230V za potrebe priključevanja naprav, ki ne smejo biti priključena na vtičnice 230V namenjene priključevanju računalnikov in drugih računalniških naprav. V sejnih sobah in hodnikih, je potrebno nad spuščenim stropom pripraviti ustrezno število napajalnih in podatkovnih priključkov za potrebe pokrivanja prostorov z brezžičnimi telekomunikacijami. Vse omenjene vtičnice in priključke je potrebno zagotoviti skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. * MIKROLOKACIJO IN DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.3.2 Telekomunikacije Telekomunikacije se izvede skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN in po navodilu Direktorata za E-upravo in upravne procese. Za potrebe priključevanja organov državne uprave na javno telekomunikacijsko omrežje, se zagotovi povezljivost v vse telekomunikacijske poti ponudnikov takih storitev na območju poslovne stavbe. Vsak objet mora omogočati telekomunikacijsko dosegljivost z dveh strani (VZHOD - ZAHOD, SEVER-JUG). S tem je zagotavljena redundančnost in omogočen pristop različnim operaterjem. Ustrezne telekomunikacijske poti (kanali in/ali cevi) se speljejo v glavno sistemski prostor, kjer bo postavljena ustrezna aparaturna oprema potrebna za povezovanje v omrežje izbranega ponudnika. Ko je v poslovni stavbi več organov državne uprave, se prostor za tovrstne telekomunikacije zagotovi na mestu vstopa telekomunikacijskih poti v poslovno stavbo. Povezave v sistemske prostore posameznega organa se nato izvede skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. V sistemskem prostoru se zagotovi telekomunikacijska omara ustreznih dimenzi, ki bo služila za vgraditev vseh kabelskih (bakrnih in/ali optičnih) povezovalnih elementov (panele, vtičnice,…) in opreme za posredovanje prometa (telefonske centrale, usmerjevalniki in podobno). V omari se zagotovi tudi UPS priključke 230V skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. Med posameznimi informacijsko telekomunikacijskimi vozlišči (sistemskimi prostori) je potrebno zagotoviti dovolj veliko instalacijsko kapaciteto za povezavo z različnimi kabelskimi povezavami. * MIKROLOKACIJO IN DETAJLNE ZAHTEVE DOLOČI NAROČNIK PRI NAROČILU OZIROMA TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Zahteve za izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture za potrebe obrambe opredeli Ministrstvo za obrambo. Zahteve za izgradnjo telekomunikacijske infrastrukture za potrebe zveze Nato in EU opredelita imenovani mednarodni organizaciji.

Stran 31/53


3.3.2.1 Telekomunikacijski sistem Osnovni pogoj je povezava na telekomunikacijsko omrežje ponudnika telekomunikacijskih storitev z možnostjo klicanja s skrajšanim oštevilčenjem in zadostnim številskim prostorom, ki obsega tudi obvezno možnost dograditve in razširitve sistema, s sprotnim prilagajanjem potrebam državnega organa. Telekomunikacijski sistem mora biti tak, da omogoča brezplačno govorno komuniciranje znotraj sistema državne uprave. Dobavitelj tega sistema tudi zagotovi priključitev, prilagoditev, pomoč pri zagonu, konfiguriranje in vzdrževanje sistema. Ponudnik telekomunikacijskega sistema zagotovi povezavo v skupno točko telekomunikacijskega omrežja državne uprave, ki se nahaj v Ljubljani v poslovnem kompleksu Tržaška cesta 21 – Langusova ulica 4. Za potrebe državne uprave izbrani ponudnik telekomunikacijskih storitev zagotovi poslovni telekomunikacijski sistem s številom telefonskih priključkov delovnih mest in priključkov za naprave, ki se na ta sistem priključujejo. Zahtevane lastnosti aparatov in način komuniciranja naprav med seboj in v telekomunikacijsko omrežje, so predmet projektne naloge. Poslovnim uporabnikom se mora zagotoviti največjo stopnjo zanesljivosti z vidika telekomunikacijskega sistema in zaupnosti telefonskih pogovorov. Po zahtevi naročnika se v objektu vgradi ustrezna telefonska centrala. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Zahteve za izgradnjo telekomunikacijskega sistema za potrebe obrambe opredeli Ministrstvo za obrambo. Zahteve za izgradnjo telekomunikacijskega sistema za potrebe zveze Nato in EU opredelita imenovani mednarodni organizaciji.

3.3.2.2 Domofon/Videofon Videofon zagotovi izvajalec GOI del v sklopu kontrole prehodov v objektu, v glavnih komunikacijskih jedrih v vseh etažah oziroma na internem vhodu v poslovne prostore posameznega organa. Videofon se poveže s tajništvom in drugim dogovorjenim prostorom. V prostoru za hrambo tajnih podatkov je domofon obvezen. Zagotovi ga izvajalec GOI del.

3.3.3 Strojne instalacije Strojne instalacije se nanašajo na vodovod in kanalizacijo, ogrevanje in pohlajevanje ter prezračevanje in klimatizacijo v skladu z veljavno zakonodajo in projektno dokumentacijo.

3.3.3.1 Vodovod Vodovodne instalacije so obvezno priključene na javno vodovodno omrežje v skladu z veljavno zakonodajo. Topla voda za sanitarne prostore in čajne kuhinje je obvezna. V primeru, da ni možne racionalnejše izvedbe priprave tople vode, se le-ta zagotovi z lokalnimi grelci. Če je možno, se sanitarno vodo pripravi z lokalnimi toplotnimi izmenjevalci, kot so sončni kolektorji in/ali toplotne črpalke.

Stran 32/53


Če je možno, se zagotovi priprava vod za izplakovanje sanitarij s prečiščevanjem sanitarnih vod v lokalni čistilni napravi. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.3.3.2 Ogrevanje in hlajenje Za izvedbo ogrevalnega sistema se upošteva veljavna zakonodaja. Ogrevanje prostorov se izvede po sistemu centralnega ogrevanja s priključkom na daljinsko ogrevanje ali samostojno v skladu s projektno dokumentacijo. Sistem ogrevanja se izvede s konvektorji z možnostjo hlajenja v poletnem obdobju. Delovni prostori morajo biti ogrevani in hlajeni. Sistemski prostori in podatkovna vozlišča morjo imeti neodvisen sistem za klimatizacijo, dobavljena in montirana mora biti tudi rezervna klima naprava ter zagotovljeno delovanje tudi v primeru izpada električne energije, in sicer preko UPS naprave.

3.3.3.3 Prezračevanje Prezračevanje poslovnih prostorov se uredi v skladu z veljavno zakonodajo in se nanaša na naravno, mehansko in mešano prezračevanje za zagotovitev optimalnih delovnih pogojev. Naravno prezračevanje je obvezno v pisarnah. Mehansko prezračevanje, ventilacija oziroma dovod svežega zraka je obvezno v prostorih brez naravnega prezračevanja in prostorih, ki so več kot 2,0 m pod terenom in v prostorih, kjer se zadržuje več ljudi kot npr. sejne sobe. Mešano prezračevanje se predvidi v pisarnah in ostalih prostorih po potrebi organa. Prezračevalni sistem mora imeti merilne in klimatske instrumente za nadzor in upravljanje. Prezračevalne odprtine morajo biti stalno dostopne za vzdrževanje in čiščenje. Vsi deli sistema morajo biti iz negorljivega materiala in gladkih notranjih površin. V vsakem sanitarnem prostoru in čajni kuhinji mora biti zagotovljena odvodna ventilacija s stikalom.

3.3.3.4 Klimatizacija Za klimatizacijo prostorov se uporablja določila veljavne zakonodaje. Klimatizacija je obvezna za prostore posebnega pomena kot je npr. sistemski prostor, prostor za hrambo tajnih podatkov in obrambno načrtovanje, sejne sobe. Sistem klimatskih naprav mora biti izgrajen tako, da zagotavlja delovanje tudi v primeru okvar. To pomeni redundantne sisteme ter priključevanje naprav na neprekinjeno napajanje. V poslovnih stavbah, kjer je vgrajen diesel električni generator toka, se klimatski sistemi priključujejo preko teh virov napajanja. V prostorih, kjer je zagotovljena klimatizacija, se zagotovi centralni sistem za celovito klimatizacijo le-teh z vgrajenim dušilnikom zvoka, zagotavljanjem konstantne vlažnosti ter filtracijo vpihovanega zraka. Vsak prostor mora imeti možnost lokalne regulacije temperature in svoj daljinski upravljavec. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.3.3.4.1 Klimatizacija prostorov posebnega pomena

Klimatski sistemi za prostore posebnega pomena (sistemski prostor, prostor za hrambo tajnih podatkov in obrambno načrtovanje) morajo imeti neodvisen sistem za klimatizacijo in morajo

Stran 33/53


omogočati daljinski nadzor in alarmiranje skrbnikov prostorov, dobavljena in montirana mora biti tudi rezervna klima naprava ter zagotovljeno delovanje tudi v primeru izpada električne energije, in sicer preko UPS naprave. Klimatizacija sistemskih prostorov je natančneje opisana v Normativih za projektiranje in izgradnjo LAN. Priključi se na neprekinjen vir napajanja.

3.3.3.5 Dvigala V primeru, da so arhivski prostori v kletni etaži, se zagotovi transportno dvigalo. Za zaposlene se uredi dostop po stopnicah, ki morajo biti ustrezno široke. Število in nosilnost dvigala se določi skladno z velikostjo kletnih arhivskih prostorov in potrebami naročnika oziroma uporabnika. V primeru izpada električne energije mora dvigalo delovati do prve možne etaže, kjer se vrata dvigala odprejo. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.4 Varovanje poslovnih prostorov

Varovanje poslovnih prostorov se zagotovi na podlagi veljavne zakonodaje. Projektiranje sistemov varovanja lahko izvaja le podjetje, ki ima veljavno licenco za načrtovanje in izvajanje varnostnih sistemov določeno. Varovanje poslovnih prostorov se vsebinsko deli na štiri sklope:

- tehnično varovanje in registracija delovnega časa - protipožarno varovanje - protivlomno varovanje - video nadzor - fizično varovanje oziroma zagotavljanje varnostno-receptorske službe

Za novograjene poslovne prostore se zagotovi centralni nadzorni sistem (CNS), preko katerega se upravlja in nadzira naprave v objektu, vse vhode, okna v pritličju in skupna komunikacijska jedra. Prenos podatkov oziroma alarmov in nadzor sistema UPS mora biti v sklopu CNS sistema. Projekt varovanja mora biti predhodno potrjen s strani naročnika. Za prostore, kot so skladišče, prostor za UPS, sistemski prostor, prostor za diesel električni agregat, prostor za orožje in prostor za transformatorsko postajo, mora biti izdelan posben elaborat, ki ga potrdi naročnik.

3.4.1 Varovanje premoženja

3.4.1.1 Protipožarno varovanje Protipožarno varovanje se zagotovi skladno z veljavno zakonodajo. Osnova za izdelavo projekta protipožarnega varovanja je ocena požarne ogroženosti objekta in študija požarne varnosti objekta..

3.4.1.2 Protivlomno varovanje Protivlomno varovanje se zagotovi na osnovi strokovne ocene ogroženosti, ki jo pridobi

Stran 34/53


naročnik, in v skladu s projektno dokumentacijo, ki jo na podlagi ocene pripravi izvajalec (izvedbeni projekt) npr. senzorsko varovanje, video nadzor ali alarmne naprave. Obvezno je na vhodih, telekomunikacijskih vozliščih, požarnih izhodih, za arhivske in sistemske prostore in prostore za hrambo tajnih podatkov ali obrambno načrtovanje ter sorodne zadeve kot je npr. kadrovska evidenca. Pritličja objektov naj imajo vgrajene materiale, ki so odporni na fizični udar (protivlomne folije, železne rešetke).

3.4.1.3 Video nadzor

Video nadzor se zagotovi na vhodih in glavnih komunikacijskih jedrih ter prostoru za hrambo tajnih podatkov in obrambno načrtovanje. Video sistem je centralno voden. Obvezna je digitalna tehnologija kamer, za katero se zagotovi ustrezno razsvetljavo ponoči. Izvajalec dobavi tudi računalnik ustreznih zmogljivosti in ustrezno programsko opremo softwear (minimalno shranjevanje 1 teden).

3.4.2 Varovanje oseb

3.4.2.1 Varovanje s strani državnih organov

Varovanje s strani državnih organov velja za tiste organe, za katere je le-to določeno z uredbami na podlagi veljavnega Zakona o policiji in Zakona o obrambi kot so npr. Urad predsednika vlade, Slovenska obveščevalno varnostna agencija, Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za notranje zadeve ter zavodov za prestajanje kazni zapora in prevzgojnih domov na podlagi veljavnega Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

3.4.2.2 Varovanje s strani zasebnih podjetij Varovanje s strani zasebnih podjetij se zagotovi v primeru različnih uporabnikov objekta ali večjega števila državnih organov in po potrebi posameznega državnega organa. Prostor za varnostnika se zagotovi v recepciji. V primeru, da je varnostnik oborožen se zagotovi železno omaro za hrambo orožja.

3.4.3 Kontrola vstopa

Zagotovi se interna kontrola prehodov v objektu oziroma omejitev pristopa do poslovnih prostorov posameznega organa. Kontrola vstopa je obvezna v poslovne prostore prve skupine javnih uslužbencev. Prostori morajo imeti vgrajen sistem za kontrolo vhoda oziroma prehodov s pripadajočimi kartcami za zaposlene. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

3.4.4 Registracija delovnega časa Registracija delovnega časa je obvezna za celotno državno upravo v skladu z veljavno Uredbo o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave. Evidenčna ura se namesti v vhodni avli ali pri internem vhodu v poslovne prostore posameznega organa. Sistem registracije delovnega časa mora biti povezan s sistemom kontrole vstopa in mora imeti povezave v finančni programski paket MFERAC. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE

Stran 35/53


PROJEKTA!

3.5 Upravljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov Upravljanje in vzdrževanje poslovnih prostorov se zagotovi po veljavni Uredbi o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin. Če sta v objektu več kot dva lastnika, mora objekt imeti upravnika. Upravljanje objekta mora zagotoviti lastnik.

Stran 36/53


POHIŠTVENA OPREMA MERILA, KI SO OSNOVA ZA DELO:

- najemodajalcem oz. leasingodajalcem v primeru najema oz. leasinga opremljenih prostorov

- dobaviteljem pisarniške opreme - projektantom

Stran 37/53


4 Merila za pisarniško opremo Vsa oprema mora biti izdelana iz takega materiala, ki ustreza čim višjim požarno varnostnim standardom in ne vsebuje škodljivih nevarnih snovi, ki bi se sproščali po prostoru.

4.1 Kakovost pisarniške opreme Kakovost pisarniške opreme se določa glede na ravni oziroma skupine javnih uslužbencev po posameznih delovnih mestih. Kakovost opreme se nanaša na material, obdelavo površin in izdelavo. Obdelava površin mora ustrezati Tabeli kriterijev za kakovost površin, ki je priloga št. 7.2 teh meril. Kakovost obdelanih površin se dokaže z izjavami oziroma potrdili o skladnosti. Dodatna pisarniška oprema ali oprema po naročilu je skladna z opremo delovnega mesta.

4.1.1 Kakovost opreme za prvo skupino Elementi opreme iz visoko kakovostne iverke, mediapana, vezane plošče ali drugega ustrezno kvalitetnega materiala, so v celoti furnirani – plemeniti furnirji ali izdelani dodatki iz masivnega lesa. Elementi so zaobljeni, robovi so profilirani. Možni so dodatki intarzij, kovinski ali stekleni dodatki; kaljeno, peskano ali dimljeno steklo – skladno s projektom opreme. Površinska obdelava je kakovostna. Detajli so opredeljeni v točkah od 4.2.1 do 4.2.4.

4.1.2 Kakovost opreme za drugo skupino Elementi opreme iz visoko kakovostne iverke, mediapana, vezane plošče ali drugega ustrezno kvalitetnega materiala, so v celoti furnirani, pri čemer so korpusi iz iverala. Zagotovi se večjo debelino delovne površine s kakovostnim površinskim premazom in robnim furnirjem ali masivnim nalimkom. Možni so kovinski ali stekleni dodatki; kaljeno, peskano ali dimljeno steklo. Površinska obdelava je kakovostna. Detajli so opredeljeni v točkah od 4.2.1 do 4.2.4.

4.1.3 Kakovost opreme za tretjo in četrto skupino Elementi opreme so iz oplemenitene iverice – iverala ali laminata (enobarvnega) v teksturi lesa z vsemi ABS robovi. Vgrajena iverica mora soditi v razred E1. Zagotovi se delovne površine minimalne debeline 30 mm. Površinska obdelava je kakovostna. Detajli so opredeljeni v točkah od 4.2.1 do 4.2.4.

4.2 Oprema delovnega mesta

Pri opremi delovnega mesta se upošteva veljavna zakonodaja.

4.2.1 Delovna miza

Velikost delovne mize je najmanj 80/160 cm za stalno delovno mesto oziroma 80/120 cm za pomožno delovno mesto. Delovna miza je visoka od 72 do 75 cm. Pod mizo se zagotovi prosti prostor najmanj v globino 60 cm, širino 58 cm in višino 62 cm.

Stran 38/53


Delovna miza mora biti stabilna iz materiala brez leska, ki ni hladen na dotik. Kakovost obdelave je v skladu z določeno skupino javnega uslužbenca, pri čemer je podnožje mize za prvo raven leseno ali kovinsko in za drugo raven kovinsko. Glede na prostor in potrebe se priporoča velikost in oblika delovne mize v L obliki z veznim elementom in priključno mizo 80/80 cm. Sestavni elementi so samostojni ali ne. Maska delovne mize je obvezna za prvo raven javnih uslužbencev in vsa tajništva. Noge miz morajo imeti regulirne vijake za prilagajanje višine. Delovne mize naj imajo tudi na zadnji strani možnost dograditve ustreznih vodil ali kanalov za vse kable in vodnike, ki so potrebni za priključevanje vseh naprav in luči postavljenih na mizo. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

4.2.1.1 Priključna miza za razgovor Priključna miza za razgovor je podaljšek delovne mize, ki omogoči razgovor med dvema ali več osebami. Predvidi se za tretjo in po potrebi četrto skupino javnih uslužbencev in glede na prostorske možnosti po posameznih pisarnah. Kakovost obdelave je skladna z delovnim mestom. Oblika priključka je po načrtu arhitekta.

4.2.1.2 Postavitev video zaslona za osebni računalnik Video zaslon mora biti od oči delavca oddaljen najmanj 50 cm. Razmerje svetlosti med video zaslonom in ozadjem mora biti najmanj 1:4. Praviloma video zaslon ne sme biti obrnjen proti oknu ali od okna, smer pogleda na video zaslon mora biti vzporedna z okni. Video zaslon se namesti naravnost pred delavca.

4.2.1.3 Tipkovnica Na delovni mizi mora biti pred tipkovnico najmanj 10 cm površine za oporo rok delavca. Delovna miza oziroma delovna površina mora omogočiti prosto gibljivost tipkovnice in miške, ki ne smeta biti omejeni z dolžino kabla ali priključki. Potrebno je v mizi zagotoviti odprtine za prehod priključnih kablov, tipkovnice, miši in video zaslona (presek odprtine 3-5cm). Robovi teh odprtin naj bodo finalno obdelani, da ne poškodujejo kablov. Skladno z zahtevo naročnika se na mizi, kjer bo nameščen računalnik, zagotovi izvlečno polico na tipkovnico. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

4.2.1.4 Namizna svetilka

Namizna svetilka je kovinska, ima dvodelno gibljivo stojalo. Garancija proizvajalca mora veljati 2 leti. Je srednjega cenovnega razreda. Oblika in barva sta po izboru naročnika.

4.2.1.5 Predalnik

Predalnik je obvezen element v sklopu delovne mize. Za prvo raven javnih uslužbencev se predvidi premični ali fiksni predalnik, za drugo raven se predvidi premični predalnik. Predalnik mora imeti centralno ključavnico. Kakovost obdelave in material predalnika sta enaka kot ostala

Stran 39/53


oprema za delovno mesto. Obod predalov je kovinski. Kakovost vodil predalov se loči glede na ravni javnih uslužbencev. Prva in druga raven javnih uslužbencev ima visoko kakovost vodil, vsi ostali srednjo.

4.2.2 Delovni stol

Ergonomsko oblikovan delovni stol je obvezen za vsa delovna mesta na način, ki omogoča uravnavo višine sedeža, nagib in višina hrbtnega naslona ter oporo spodnjemu in srednjemu delu hrbtenice. Delovni stol mora biti lahko pomičen, s 5 točkovnim podnožjem, koleščki, katerih vrsta se prilagodi talni oblogi, z naklonom sedala, ojačanim ledvenim delom, višjim naslonom, in stabilen ter v barvi po izbiri arhitekta oziroma naročnika. Stoli morajo imeti 2 leti garancije proizvajalca.

4.2.2.1 Direktorski stol

Za prvo raven javnih uslužbencev se zagotovi delovni stol za dodatno ergonomsko udobje. Oblazinjen del delovnega stola je iz naravnega usnja ali alkantare in podobno. Delovni stol ima visok hrbtni naslon, naslon za roke, ki je nastavljiv po višini, nagib sedalne površine in je na kolesih z najmanj pet točkovnim podvozjem, z izjemo posebnih zahtev. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Nosilno ogrodje je iz kakovostnih materialov z možno kombinacijo le-teh, npr. lesa in kovine. Ergonomsko oblikovan stol pomeni, da se prilagaja telesu in njegovim gibom brez mehanizma za uravnavanje drže.

4.2.2.2 Pisarniški stol Za drugo raven javnih uslužbencev se zagotovi delovni stol z osnovno ergonomsko obliko in sinhro mehanizmom. Oblazinjen del delovnega stola je iz umetnega usnja ali mikrofibre in podobno. Material sedala mora »dihati« in prepuščati vlago. Materiali iz sintetičnih tkanih niso primerni, zaradi vpojnosti prahu in jih je po daljši uporabi nemogoče očistiti. Delovni stol mora imeti hrbtni naslon in naslon za roke, ki se ga da tudi odstraniti, in je na kolesih z najmanj pet točkovnim podvozjem, nastavljiv po višini in naklonu z izjemo posebnih zahtev. Nosilno ogrodje je iz standardnih materialov z možno kombinacijo le-teh, npr. plastike in kovine.

4.2.2.3 Stol za stranko

Stol za stranko ima kakovost obdelave in barvno skladnost kot delovni stol v sklopu delovnega mesta. Stol za stranko nima naslona za roke in ni na kolesih, z izjemo posebnih zahtev.

4.2.3 Sejna miza s stoli Sejna miza s stoli je sestavni del pisarne ali v ločeni sejni sobi. V kolikor je sestavni del pisarne se izdela skladno z opremo delovnega mesta po določenih skupinah javnih uslužbencev. V kolikor gre za posebno sejno sobo v namene kolegijev ministra se predvidi kakovost obdelave za drugo skupino javnih uslužbencev. Sejna miza oziroma miza za razgovore se predvidi tudi v pisarnah za drugo skupino javnih uslužbencev. Ostale sejne sobe se uredi za tretjo skupino javnih uslužbencev. Za sejne mize za večje število ljudi, je potrebno v take mize na sredini delovne površine predvideti možnost za vgraditev šibkotočnih in jakotočnih priključkov. V kolikor je to v posebnem

Stran 40/53


kanalu, ga je potrebno opremiti s pokrovom. Za sejne sobe z več mizami pa je na zadnji strani teh miz potrebno predvideti ustrezna vodila ali kanale za morebitne priključitve naprav. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

4.2.4 Pisarniške omare Število omar se določi glede na potrebe delovnega mesta in danosti prostora. Omare imajo vratna krila in hrbtišča vsaj iz vezane plošče. Kakovost obdelave in material omare sta enaka kot ostala oprema delovnega mesta. Vsaka omara mora imeti ročaj. Ključavnica je obvezna. Podstavek omare je v višini, ki omogoča neovirano čiščenje tal. Zaključek omare je odvisen od opreme delovnega mesta. Kakovost okovja se določi glede na skupino oziroma raven javnih uslužbencev. Naslonke za police morajo biti kovinske z zagozdo. Tečaji za prvo in drugo raven javnih uslužbencev morajo biti višjega kakovostnega razreda, tretjega in četrtega pa srednjega. Višina omare se določa glede na potrebe in prostor. Predvidi se tipske višine: nizka, srednja in visoka omara, pri čemer je višina slednje v dosegu roke okvirno 2,0 m, v izjemnih primerih višja. V kolikor so omare višje od okvirne višine, se zagotovi ustrezne lestve ipd., ki morajo imeti certifikat. Razmak med policami, ki določa število polic, mora zagotoviti pokončno hrambo dokumentov v mapah (fasciklih). Police morajo imeti možnost nastavitve po višini.

4.2.5 Koš za smeti Koš za smeti se zagotovi za vsako delovno mesto. Koš je kovinski brez pokrova. Upošteva se srednji cenovni razred, izgled po izbiri arhitekta.

4.2.6 Posoda za dežnike Posoda za dežnike se zagotovi v vsaki pisarni. Posoda je kovinska brez posebnosti. Upošteva se srednji cenovni razred, izjema prva raven, z obliko skladno košu za smeti.

4.2.7 Obešalnik Obešalnik se zagotovi v vsaki pisarni in je po možnosti prostorstoječ (kovinski, lesen). Upošteva se srednji cenovni razred, izjema prva raven, po izbiri arhitekta oziroma naročnika. V kolikor ima obešalnik možnost odlaganja dežnikov, posoda ni potrebna. Če ni možnosti postavitve prostostoječega obešalnika, se lahko izvede stena z obešalnimi kljukami.

4.2.8 Preproge Preproge se predvidi za pisarne prve ravni javnih uslužbencev v visoki kakovostni izdelavi iz naravnih vlaken. Vzorce, barvo in obliko določi arhitekt oziroma naročnik. Predvidi se preproga pod delovno in sejno mizo ter v prostoru za počitek, v kolikor je le-ta predviden. Preproge se namesti tudi v prostore protokolarnega značaja.

Stran 41/53


4.2.9 Zavese Vsako okno ima zaveso na vodilu z uravnavo prepustnosti svetlobe. Izbiro zaves je potrebno smiselno prilagoditi prostoru. Priporoča se platnene roloje, lamelne zavese in podobno v pastelnih barvah, s čimer se prepreči neposredno bleščanje ali zrcaljenje na zaslonu.

4.2.10 Označevalne in usmerjevalne table Označevlane in usmerjevalne table morajo biti izdelane in razporejene skladno s celostno podobo državne uprave in veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti. Izvajalec mora zagotoviti in montirati označevalne in usmerjevalne table skladno s projektom označevanja in usmerjevanja, ki ga pripravi naročnik. Označevalne table morajo biti ustrezno velike in montirane na okvirje vrat oziroma ob vratih ter na primerna in dobro vidna mesta v hodnikih oziroma vhodni avli.

4.1.11 Stenske zaščitne obloge Lesene stenske zaščitne obloge se predvidi v okviru delovnega mesta tam, kjer so možne poškodbe stene npr. s pomikanjem stola. Le-te so skladne ostali opremi delovnega mesta.

4.3 Oprema spremljajočih prostorov

4.3.1 Arhivska oprema za tekočo zbirko Arhivske prostore za tekočo zbirko se opremi s kovinskimi regali s policami. Globina polic je 40 cm razen v primeru posebnih zahtev naročnika oziroma skladno s projektom opreme. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Število polic je odvisno od količine gradiva, praviloma se na 1 m polic shrani 5,0 m (tekočih metrov) gradiva. Arhivski prostor in oprema se določi glede na obseg gradiva po posameznih organih. Razmaki med policami so široki 0.8 m v kolikor se uporablja transportni voziček. Arhivska oprema ne sme imeti ostrih robov. Kartotečne omare so sestavni del arhivske opreme. Police morajo imeti bočne in hrbtne pločevinaste zapore – ograjice proti zdrsu gradiva.

4.3.2 Arhivska oprema za stalno zbirko Arhivska oprema za stalno zbirko je sistem prevoznih regalov na ročni pogon v prašnotesni izvedbi razen, če naročnik zahteva drugače. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA! Tirnice je možno namestiti na gotova tla ali vgraditi v cementni estrih, odvisno od dejanske situacije, npr. objekt v fazi gradnje oziroma prenove ali obstoječ objekt. Prevozni regali imajo na sprednji oblogi nameščeno pogonsko kolo in etiketni okvir. Višina regalov je odvisna od višine prostora. Police so globine 40 cm in nastavljive po višini.

Stran 42/53


4.3.3 Varnostne omare za hrambo tajnih podatkov Varnostne omare se dobavijo skladno z veljavnim Zakonom o varovanju tajnih podatkov. Način zaklepanja se določi glede na stopnjo tajnosti. Varnostne omare morajo biti protipožarne in protivlomne. Protivlomna omara mora biti z elektroniko povezana z varnostnikom oziroma varnostnim sistemom. Za protivlomne omare se zahteva EN 1143-1 oziroma SIST EN 1143-1, protivlomnega razreda 3 oziroma 4. Za protipožarne in protivlomne omare mora izvajalec investitorju predložiti certifikat. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

4.4 Oprema pomožnih prostorov 4.4.1 Oprema sanitarnih prostorov

Posebna pohištvena oprema v sanitarnih prostorih ni predvidena.

4.4.2 Oprema prostora za počitek

Prostor za počitek se za člana vlade uredi s trosedom ali ležiščem, klubsko mizico, garderobno omaro, TV podstavkom in vgradnim hladilnikom.

4.4.3 Oprema čajne kuhinje

Predvidi se osnovno opremo; enojno pomivalno korito z mešalno pipo, dvojno kuhalno ploščo s samoventilirno napo, nizek vgradni hladilnik z zmrzovalnim delom, vgradni koš za smeti pod umivalnikom, prostor in priključek za kavni avtomat, predal za pribor in omaro oziroma police za živila in posodo. Pomivalni stroj je obvezen. Predvidi se jedilno mizo s 4 kuhinjskimi stoli.

4.4.4 Oprema prostora za čistilko Za potrebe čistilke se predvidi garderobna omara. Omogoči se hramba toaletnega papirja, čistil in pribora.

4.4.5 Sistemski prostori in glavna ter nadstropna telekomunikacijska vozlišča

Ti prostori morajo biti urejeni in opremljeni skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. Priporoča se tudi namestitev mize ali pulta za potrebe osebja, ki skrbi za delovanje in vzdrževanje računalniške opreme. Tudi ti prostori morajo biti, kjer je to mogoče, opremljeni z računalniškimi priključki in priključki 230V priključenimi na neprekinjeno napajanje in nameščeni v parapetne kanale. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 43/53


4.4.6 Prostor za diesel električni agregat, UPS napravo ter transformatorsko postajo

Opremljen mora biti skladno z zadnjo objavljeno verzijo Normativov za projektiranje in izgradnjo LAN. * DETAJLNE ZAHTEVE DEFINIRA NAROČNIK PRI NAROČILU OZ. TEKOM IZVEDBE PROJEKTA!

Stran 44/53


5 Sklepne določbe

5.1 Racionalnost naložbe Namen meril je racionalizacija projektov investicijskega značaja s prostorskega in finančnega vidika, ki omogoča ustrezne delovne pogoje za potrebe državne uprave na podlagi izkustvene metode in rezultatov izvedenih investicij.

5.1.1.Smotrna raba prostora

5.1.1.1 Razmerja površin Pri gradnji ali nabavi poslovnih prostorov se smatra, da je razmerje med skupno pisarniško površino in skupno uporabno površino ustrezno (brez površine pokritih parkirnih prostorov), v kolikor znašajo delovni prostori okvirno 70 odstotkov (%) od 100 odstotkov (%) poslovnih prostorov (brez pokritih parkirnih prostorov). V primeru neugodnih projektnih pogojev ali obstoječih poslovnih prostorov je do največ 50 odstotkov (%) delovnih prostorov še dopustno. V primeru najema poslovnih prostorov se najame komunikacijske površine, ki tvorijo zaključeno celoto za potrebe državnega organa.

5.1.1.2 Večnamenska uporaba V sklopu racionalizacije investicij se obravnava možnost večnamenske uporabe npr. sejna soba se uporabi za poročne obrede ali interno knjižnico, vhodna avla prevzame sprejem strank, komunikacije so čakalnice. Nadalje se predvidi združitev delovnih mest v čimvečji možni meri, skupno tajništvo večih notranjih enot ali predstojnika in namestnika.

5.1.2 Cenovni razpon materialov Cenovni razpon materialov je okvirno določen po obdelavi površin v točki 3.2 in kakovosti opreme v točki 4.1, pri čemer se pričakuje od projektanta oziroma izvajalca, da predvidi alternativne rešitve za najmanj enako kakovost in nižjo izvedbeno ceno.

5.1.3 Tipska pisarniška oprema

Praviloma se upošteva tipska pisarniška oprema, v kolikor niso dani pogoji, se predvidi oprema po naročilu v enakem cenovnem razredu.

5.1.3.1 Sestavljivost opreme Pisarniška oprema mora biti sestavljiva in prilagodljiva (kompatibilna in fleksibilna) z možno nadgradnjo oziroma kasnejšim dokupom zaradi dodatnih potreb ali dotrajane opreme.

5.1.3.2 Alternativna oprema V dogovoru z naročnikom je možna alternativna oprema npr. kovinska na podlagi projekta opreme in na osnovi cenovnega razreda v skladu s skupinami javnih uslužbencev.

Stran 45/53


5.1.4 Učinkovita raba energije

Učinkovita raba energije se zagotovi po veljavnem Pravilniku o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah z izdelavo elaborata gradbene fizike in izkazom toplotnih karakteristik stavbe in veljavnem Pravilniku o prezračevanju in klimatizaciji stavb z izkazom energijskih karakteristik prezračevanja stavbe. Ogrevalni sistem mora zagotoviti zahtevano toploto zraka oziroma učinkovito ogrevanje in upoštevati notranje vire toplote ter toplotne dobitke zaradi osončenja. Prezračevalni sistem mora zagotoviti zahtevano izmenjavo zraka oziroma učinkovito prezračevanje ob najmanjši izgubi toplote / hladu prezračevanega prostora in objekta.

5.2 Upravičenost meril

5.2.1 Enotna izhodišča Merila so osnova za programsko prostorske, gradbeno tehnične in varstveno zdravstvene preveritve glede ustreznosti umestitve oziroma upravičenosti premestitve organa. Le-ta omogočajo enotna izhodišča za celotno državno upravo.

5.2.2 Finančni nadzor Merila so osnova za izvedbo postopkov javnega naročanja za izdelavo ponudbe za storitve, GOI dela in blago v določenem cenovnem razponu. Le-ta omogočajo finančni nadzor nad izvedbo investicijskih projektov v pripravljalni in izvedbeni fazi.

5.3 Uporabna vrednost Investicijske projekte se izvaja skladno z veljavno zakonodajo. Merila pomenijo okvirno projektno nalogo.

5.3.1 Priprava investicijskih projektov Priprava investicijske dokumentacije se nanaša na izdelavo investicijske in projektne dokumentacije ter recenzije in revizije te dokumentacije, storitve svetovalnega inženiringa ter koordinatorja za varnost in zdravje pri delu za pripravljalno fazo, kakor preostalih potrebnih storitev oziroma študij.

5.3.1.1 Investicijska dokumentacija Investicijska dokumentacija je obvezna za investicijske projekte, ki jih izvajajo državni upravni organi skladno z veljavno zakonodajo in podzakonksimi akti, pri čemer so Merila za ureditev poslovnih prostorov sestavni del razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila.

5.3.1.2 Projektna dokumentacija Projektna dokumentacija in revizija le-te se izdela v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti, pri čemer so Merila za ureditev poslovnih prostorov sestavni del razpisne

Stran 46/53


dokumentacije za oddajo javnega naročila.

5.3.2 Izvedba investicijskih projektov Izvedba investicijskih projektov se nanaša na izvedbo gradbeno obrtniških in instalacijskih del, storitve strokovnega nadzora in koordinatorja za varnost in zdravje pri delu za izvedbeno fazo ter dobavo in montažo opreme ter preostalih potrebnih del.

5.3.2.1 Gradnja ali nakup objektov Gradnja objekta ter nakup ali najem poslovnih prostorov se izvede na osnovi Meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave. V kolikor se le-to nanaša na investicijsko vzdrževanje brez projektne dokumentacije so ta merila sestavni del razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila.

5.3.2.2 Dobava in montaža opreme Dobava in montaža opreme se izvede po projektu za opremo (pisarniško in/ali tehnološko) na osnovi Meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave. V kolikor gre za klasični ali finančni najem pisarniške opreme ali dopolnitev obstoječe pisarniške opreme so ta merila sestavni del razpisne dokumentacije za oddajo javnega naročila.

5.4 Pravna podlaga

5.4.1 Veljavnost dokumenta

Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave so s sklepom Vlade Republike Slovenije št. 35202-2/2007/9 z dne 29.06.2007 obvezujoča za vse državne upravne organe, ki so naročniki oziroma investitorji. S sprejetjem teh meril se prenehajo uporabljati Merila za za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave verzija 2.0 po sklepu Vlade Republike Slovenije št. 361-00/2001-8 z dne 04.11.2004.

5.4.2 Spremembe predpisov Spremembe in dopolnitve predpisov, iz katerih izhajajo Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave, se uporabljajo neposredno ne glede na določbe teh meril.

Stran 47/53


6 Priloge

6.1 Tabelarični prikaz velikosti poslovnih prostorov 6.2 Tabela kriterijev za kakovost pisarniške opreme 6.3 Seznam zakonov in podzakonskih aktov, ki jih je potrebno upoštevati 6.4 Obrazec – izjava investitorja kot priloga k vladnim gradivom

Stran 48/53


6.1 Tabelarični prikaz velikosti poslovnih prostorov

PROSTOR KADER VELIKOST (M2) delovni prostori

predsednik vlade 60 pisarne za 1. skupino člani vlade, generalni sekretar vlade, vodja kabineta predsednika vlade 40-60

državni sekretarji (namestniki ministrov) 30-35 gen.direktorji, gen.sekretarji ministrstev, vodje kabinetov ministrov 26-31 predstojniki vladnih služb, predst.organov v sestavi ministrstev 22-28

pisarne za 2. skupino

direktorji inšpektoratov, načelniki UE, namestniki predstojnikov vladnih služb 18-22

višji sekretarji, namestniki predstojnikov 18-20 sekretarji 15-18


podsekretarji (dve delovni mesti) 12-15 (18-22) višji svetovalci I, II in III, ter ostali javni uslužbenci z najmanj VSI 10-12 svetovalci I, II in III, ter ostali javni uslužbenci z najmanj VSI 8-10 višji referenti I, II in III, ter ostali javni uslužbenci z VSI 5-8


referenti I, II in III, ter ostali javni uslužbenci z SSI ali manj (združitev najmanj 2.delovnih mest) 5 pisarna za 2 delovni mesti 15-20 pisarna za 3 delovna mesta 20-25

pisarne za več delovnih mest

pisarna za 4 delovna mesta 25-30 tajništvo ministra oz. direktorja tajništvo namestnika ministra oz. direktorja

tajništva

tajništvo vodje notranje organizacijske enote sejna soba do 10 oseb (govorilnica) 15-20 (najmanj 10) sejna soba do 20 oseb 30-40

sejne sobe in govorilnice

sejna soba do 40 oseb +UE koristijo za poročne obrede 60-70 glavna pisarna glede na potrebe organa: npr. za 100 javnih uslužbencev 50 informativna pisarna 12 delo na okencu posamezno delovno mesto (+priročni arhiv) 3-5 (+8-10) spremljajoči prostori knjižnice in učilnice v sklopu sejne sobe oz. samostojno po potrebi s knjižničarjem arhivski prostor -tekoče v sklopu notranjih organizacijskih enot – delovnih prostorov arhivski prostor -stalno arhivar – velikost prostora je odvisna od potreb uporabnika

prostor za dokumente (hramba posebej za SL, NATO, EU) odvisno od projekta prostor za varnostne omare (hramba posebej za SL, NATO, EU) odvisno od projekta

prostor za hrambo tajnih podatkov in/ali za obrambno načrtovanje prostor za serverje (hramba posebej za SL, NATO, EU) odvisno od projekta sistemski prostori 8-12 skladiščni prostori po potrebi organa in glede na namen čakalnica v sklopu hodnikov, vhodne avle ali tajništva vhodna avla receptor pomožni prostori fotokopirnica v sklopu hodnikov oz. delovnih povezav prostor za vzdrževalca s skladiščem

vzdrževalec 20

zagotovi se sanitarni prostor za invalide v velikosti 3,5 m2 v skladu s predpisi sanitarni prostori in prostor za čistila čistilka in čistila 4 čajne kuhinje 4-6 prostor za pripravo za člane vlade (kopalnica) 12-16(4) prostor za orožje po potrebi organa odvisno od projekta prostor za diesel agregat

po potrebi organa odvisno od projekta

glavni hodniki (stranski hodniki) v skladu s predpisi horiz. in vertik. komunikacije stopnice in dvigala v skladu s predpisi

Stran 49/53


6.2 Tabela kriterijev za kakovost pisarniške opreme

LASTNOSTI

METODA

1S

ZR 1

2S

3S

4S

1S

ZR 2

2S

3S

4S Odpornostne

lastnosti

Aceton (1) SIST EN 12720

2 min 2 min - - - - - -

Alkohol (1) SIST EN 12720

2 h 2 h 1 h 1 h 1 h 1 h 1 h 1 h

Kava (1) SIST EN 12720

1 h 1 h 1 h 1 h 1 h 1 h 1 h 1 h

Voda (1) SIST EN 12720

24 h 24 h 24 h 24 h 16 h 16 h 16 h 16 h

Suha toplota (1)

SIST EN 12722

85 ˚C 85 ˚C 85 ˚C 85 ˚C 70 ˚C 70 ˚C 70 ˚C 70 ˚C

Vlažna toplota (1)

SIST EN 12721

85 ˚C 85 ˚C 85 ˚C 85 ˚C - - - -

Olje (1) SIST EN 12720

24 h 24 h 24 h 24 h 24 h 24 h 24 h 24 h

Olje + razenje (1)

SS 83 91 22

24 h + 7 N

24 h + 5 N

24 h + 5 N

24 h + 5 N

24 h + 3 N

24 h + 3 N

24 h + 3 N

24 h + 3 N

Razenje (2) ISO 4211-5

7 N 7 N 5 N 5 N 3 N 3 N 3 N 3 N

Udarci (1) SIST ISO 4211-4

25 mm*

25 mm*

25 mm*

25 mm*

25 mm*

25 mm*

25 mm*

25 mm*

Obraba (CS 10, 500 g)

EN 438-1,2 ASTM D 4060-95

IP > 150

IP > 150

IP > 150

IP > 150

- - - -

Oprijemnost (pečat 1 cm2)

SIST EN 24624 modificirana metoda

3 MPa 3 MPa 3 MPa 3 MPa 2,5 MPa

2,5 MPa

2,5 MPa

2,5 MPa

Sijaj SIST EN ISO 2813

+ 3 - 2**

+ 3 - 2**

+ 5 - 2**

+ 5 - 2**

+ 3 - 2**

+ 3 - 2**

+ 5 - 2**

+ 5 - 2**

Sijaj SIST EN ISO 2813

*** 10 ٱ *** 10 ٱ *** 5 ٱ *** 5 ٱ *** 10 ٱ *** 10 ٱ *** 5 ٱ *** 5 ٱ

Opombe: * - velja za površine oplemenitene z umetnosmolnimi laminati ali dekorativnimi folijami ** - dovoljena toleranca pri sijaju površine pod 25 % *** - dovoljena toleranca pri sijaju površine nad 25 % Ocenjevanje: (1) - minimalna sprejemljiva ocena je 4 (2) - maksimalna sprejemljiva širina raze je 0,5 mm, film laka ne sme razpokati Legenda: ZR 1 - zahtevnostni razred 1: pri normalni uporabi bolj izpostavljeni deli opreme (npr. delovne, mizne,

sedežne in odlagalne površine) ZR 2 - zahtevnostni razred 2: pri normalni uporabi manj izpostavljeni deli opreme 1S, 2S, 3S, 4S - kategorije zahtevnosti – od prve do četrte skupine IP - točka prebrušenja vrhnjega sloja (initial wear point)

Stran 50/53


6.3 Seznam zakonov in podzakonskih aktov, ki jih je potrebno upoštevati

Državna uprava: Zakon o Vladi Republike Slovenije Zakon o funkcionarjih v državnih organih Zakon o javnih uslužbencih Zakon o državni upravi Zakon o policiji Zakon o javnem naročanju Zakon o splošnem upravnem postopku Zakon o upravnih taksah Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu Uredba o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih Uredba o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v organih državne uprave Uredba o načinu poslovanja organov javne uprave s strankami Uredba o poslovanju organov javne uprave z dokumentarnim gradivom Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ Pravilnik o odbiranju in izročanju javnega arhivskega gradiva arhivu Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Prostor in gradnja: Zakon o urejanju prostora Zakon o varstvu okolja Zakon o graditvi objektov Zakon o stavbnih zemljiščih Zakon o varnosti in zdravju pri delu Zakon o arhivskem gradivu in arhivih Zakon o tajnih podatkih Zakon o obrambi Zakon o orožju Zakon o zasebnem varovanju Zakon o varovanju osebnih podatkov Uredba o načinih in oblikah označevanja tajnih podatkov ter fizičnih, organizacijskih in tehničnih ukrepih ter postopkih za varovanje tajnih podatkov Uredba o obrambnih načrtih Uredba o varovanju tajnih podatkov Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin in Navodilo za izvajanje uredbe Uredba o hrupu v naravnem in življenskem okolju Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb Pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (EUROCODE) Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih

Stran 51/53


Pravilnik o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva Pravilnik o varnosti dvigal Pravilnik o zaščiti stavb pred vlago Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah Pravilnik o zvočni zaščiti stavb Pravilnik o dnevni svetlobi v stavbah Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka Priporočilo slovenskega društva za razsvetljavo Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega vodovodnega sistema Pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema Pravilnik o toplotni zaščiti in učinkoviti rabi energije v stavbah Pravilnik o požarni varnosti v stavbah Pravilnik o prezračevaju in klimatizaciji stavb Pogoji za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja Pogoji za dobavo in odjem plina iz plinovodnega omrežja Sklep VRS o določitvi pogojev za varnostnotehnično opremo, ki se sme vgrajevati v varnostna območja Standardi za lastnosti stavb – Definicija in računanje indikatorjev površine in prostornine (SIST ISO 9836)

Stran 52/53


6.4 Obrazec – izjava investitorja kot priloga k vladnim gradivom

________________________________________ _____________________________ ______________________ (investitor)

IZJAVA

_____________________________________ kot investitor v poslovne prostore ____________________________________________________ izjavljamo, da so le-ti v skladu z Merili za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave. ……………………………………. ………………………………………………. (datum) (odgovorna oseba, žig, podpis)

Stran 53/53

Documents

Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe … za ureditev poslovnih prostorov za potrebe državne uprave Ministrstvo za javno upravo 3 Projektantska merila 17 3.1 Okvirna velikost