MESEC VARSTVA PRED POŽAROM- 2006 -

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje

-GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE

Statistični pregled

Skupno število požarov 1999 - 2004

Skupno število požarov 1999 - 2004

0

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

1999 2000 2001 2002 2003 2004

ŠT

EV

ILO

PO

ŽA

RO

V

Skupaj Naravi ObjektihPrometnih sredstvih Ostalo Trend požarov

Način povzročitve požarov 1999 - 2004

Način povzročitve požarov 1999 - 2004

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

Število 27.884 9.974 3.683 933 13.294

Skupaj Malomarnost Namerno Naravni pojavi Neznano

Število požarov na objektih 1999 - 2004

Število požarov na objektih 1999 - 2004

0

500

1000

1500

2000

1999 2000 2001 2002 2003 2004

Šte

vilo

po

žaro

v

Skupaj v objektih Hišah Blokih Trend

Način povzročitve požarov na objektih

1999 - 2004

Način povzročitve požarov na objektih

1999 - 2004

0

2000

4000

6000

8000

10000

Število 9706 5066 678 441 3521

Skupaj Malomarnost Namerno Naravni pojavi Ostalo

Število požarov v stavbah po posameznih mesecih

1999 - 2004

Število požarov v stavbah po posameznih mesecih

1999 - 2004

0

200

400

600

800

1000

1200

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Meseci

Šte

vilo

po

žaro

v

Mrtvi v požarih1999 - 2004

Mrtvi v požarih1999 - 2004

0

5

10

15

20

25

1999 2000 2001 2002 2003 2004

skupaj narava objektipromet Trend

OSNOVE GORENJA IN GAŠENJA

OSNOVE GORENJA IN GAŠENJA

Gorenje je reakcija pri kateri se sprošča toplota.

Imenuje se oksidacija, kar pomeni spajanje snovi s kisikom.

Gorenje je reakcija pri kateri se sprošča toplota.

Imenuje se oksidacija, kar pomeni spajanje snovi s kisikom.

Glede na hitrost poznamo: 

- počasna ali tiha oksidacija – rjavenje, dihanje, trohnenje,- burna oksidacija – gorenje,- zelo burna oksidacija – eksplozija, detonacija

Glede na hitrost poznamo: 

- počasna ali tiha oksidacija – rjavenje, dihanje, trohnenje,- burna oksidacija – gorenje,- zelo burna oksidacija – eksplozija, detonacija

Hitrost gorenja je odvisna od: - vrste gorljive snovi – premog, les, bencin…, - oblike snovi – kompakten kos, zdrobljen, scefran…,- od vsebnosti kisika.

Hitrost gorenja je odvisna od: - vrste gorljive snovi – premog, les, bencin…, - oblike snovi – kompakten kos, zdrobljen, scefran…,- od vsebnosti kisika.

Do gorenja lahko pride le, če so istočasno v zadostnih količinah oziroma koncentracijah prisotni gorljiva snov, kisik in vir toplote, oziroma vžiga. To so trije potrebni elementi za gorenje in tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja.

Do gorenja lahko pride le, če so istočasno v zadostnih količinah oziroma koncentracijah prisotni gorljiva snov, kisik in vir toplote, oziroma vžiga. To so trije potrebni elementi za gorenje in tvorijo tako imenovani trikotnik gorenja.

TOP

LOTA

GORLJIVA SNOV

KIS

IK

Če gorenje poteka pri visokih temperaturah in prebitku kisika, ki nastane pri dobrem prezračevanju, pride do popolnega gorenja.

To pomeni, da se ves ogljik v gorljivi snovi spremeni v CO2, vodik pa v vodno paro.

Če gorenje poteka pri visokih temperaturah in prebitku kisika, ki nastane pri dobrem prezračevanju, pride do popolnega gorenja.

To pomeni, da se ves ogljik v gorljivi snovi spremeni v CO2, vodik pa v vodno paro.

Kadar imamo primanjkljaj kisika, je gorenje nepopolno. Takrat poleg navedenih oksidov nastaja tudi CO.

Kadar imamo primanjkljaj kisika, je gorenje nepopolno. Takrat poleg navedenih oksidov nastaja tudi CO.

•Pri gorenju se sproščajo:  - toplota, - svetloba, - plini kot so CO2, CO, SO3, dušikovi oksidi...,- trdne snovi,- vodna para…., ki jih imenujemo produkti gorenja.

•Pri gorenju se sproščajo:  - toplota, - svetloba, - plini kot so CO2, CO, SO3, dušikovi oksidi...,- trdne snovi,- vodna para…., ki jih imenujemo produkti gorenja.

Pri nekaterih tekočih in trdnih snoveh lahko že pri normalni temperaturi skladiščenja pride do spontanega segrevanja. Ko se te snovi segrejejo do dovolj visoke temperature, pride do vžiga, ki se imenuje samovžig.

Do samovžiga pride lahko zaradi oksidacije, razpada, trenja, polimerizacije in delovanja mikroorganizmov. Tipični samovžigi so samovžigi premoga, masti in rastlinskih olj.

Pri nekaterih tekočih in trdnih snoveh lahko že pri normalni temperaturi skladiščenja pride do spontanega segrevanja. Ko se te snovi segrejejo do dovolj visoke temperature, pride do vžiga, ki se imenuje samovžig.

Do samovžiga pride lahko zaradi oksidacije, razpada, trenja, polimerizacije in delovanja mikroorganizmov. Tipični samovžigi so samovžigi premoga, masti in rastlinskih olj.

Hitro gorenje se imenuje eksplozija. Eksplozija je hitro sproščanje plina z visokim pritiskom v okolico. Do eksplozije lahko pride zaradi nastanka nadtlaka v posodi ali zgradbi, ki je posledica: - fizikalnega delovanja – eksplozija parnega kotla, nastane zaradi segrevanja plina ali pare v zaprti posodi- kemijske reakcije – eksplozija plinske zmesi, nastane zaradi eksplozivnega zgorevanja.

Hitro gorenje se imenuje eksplozija. Eksplozija je hitro sproščanje plina z visokim pritiskom v okolico. Do eksplozije lahko pride zaradi nastanka nadtlaka v posodi ali zgradbi, ki je posledica: - fizikalnega delovanja – eksplozija parnega kotla, nastane zaradi segrevanja plina ali pare v zaprti posodi- kemijske reakcije – eksplozija plinske zmesi, nastane zaradi eksplozivnega zgorevanja.

Spodnja meja eksplozivnosti je najnižja koncentracija gorljive snovi pomešane z zrakom, pod katero gorenje, torej tudi eksplozija ni mogoče.

Zgornja meja eksplozivnosti pa je najvišja koncentracija, nad katero ni možno eksplozivno gorenje.

Spodnja meja eksplozivnosti je najnižja koncentracija gorljive snovi pomešane z zrakom, pod katero gorenje, torej tudi eksplozija ni mogoče.

Zgornja meja eksplozivnosti pa je najvišja koncentracija, nad katero ni možno eksplozivno gorenje.

Območje med obema mejama je eksplozijsko območje. V tem območju se mešanica plina z zrakom vžge že pri zelo majhni energiji vžiga (statična elektrika).

Območje med obema mejama je eksplozijsko območje. V tem območju se mešanica plina z zrakom vžge že pri zelo majhni energiji vžiga (statična elektrika).

Posebna vrsta kemične eksplozije je eksplozija prahu. Tudi tukaj poznamo spodnjo in zgornjo eksplozijsko mejo, vendar ti dve meji nista definirani tako ostro kot pri plinih.

Posebnost teh eksplozij je, da prvi eksploziji sledi po nekaj desetinkah sekunde druga in morda še tretja.

Posebna vrsta kemične eksplozije je eksplozija prahu. Tudi tukaj poznamo spodnjo in zgornjo eksplozijsko mejo, vendar ti dve meji nista definirani tako ostro kot pri plinih.

Posebnost teh eksplozij je, da prvi eksploziji sledi po nekaj desetinkah sekunde druga in morda še tretja.

Požar je nekontrolirano gorenje. Od hitrosti procesa gorenja je odvisna količina sproščene toplote. Če je količina sproščene toplote večja od količine, ki se odvaja v okolico, pride do nadaljnjega segrevanja elementov, potrebnih za gorenje. Posledica je nekontrolirano gorenje, to je požar.

Požar je nekontrolirano gorenje. Od hitrosti procesa gorenja je odvisna količina sproščene toplote. Če je količina sproščene toplote večja od količine, ki se odvaja v okolico, pride do nadaljnjega segrevanja elementov, potrebnih za gorenje. Posledica je nekontrolirano gorenje, to je požar.

•Gorenje se bo nadaljevalo dokler: - ne pogori vsa gorljiva snov ali ne odstranimo gorljive snovi,- koncentracija kisika ne pade pod koncentracijo, ki je potrebne za vzdrževanje gorenja,- ne ohladimo gorljive snovi pod vžigno temperaturo.

•Gorenje se bo nadaljevalo dokler: - ne pogori vsa gorljiva snov ali ne odstranimo gorljive snovi,- koncentracija kisika ne pade pod koncentracijo, ki je potrebne za vzdrževanje gorenja,- ne ohladimo gorljive snovi pod vžigno temperaturo.

Enostavneje povedano, gorenje se bo nadaljevalo, dokler ne odvzamemo enega od elementov, ki tvorijo trikotnik gorenja.

Odvzemanje elementov trikotnika gorenja imenujemo gašenje.

Enostavneje povedano, gorenje se bo nadaljevalo, dokler ne odvzamemo enega od elementov, ki tvorijo trikotnik gorenja.

Odvzemanje elementov trikotnika gorenja imenujemo gašenje.

Najbolj pogost način gašenja je hlajenje. Za gašenje požarov s hlajenjem se najbolj pogosto uporablja voda. Voda poleg tega, da hladi tako gorečo snov, kot plamen, ustvarja tudi paro katera onemogoča dostop kisika.

Najbolj pogost način gašenja je hlajenje. Za gašenje požarov s hlajenjem se najbolj pogosto uporablja voda. Voda poleg tega, da hladi tako gorečo snov, kot plamen, ustvarja tudi paro katera onemogoča dostop kisika.

Eden od načinov gašenja je tudi dušenje, oziroma izpodrivanje zraka, ki vsebuje kisik, iz neposredne okolice gorljive snovi, s pomočjo CO2, pene, dušika, ali kakega drugega plina, ki ne omogoča gorenja ali pa s pomočjo kemijskega prahu za gašenje.

Eden od načinov gašenja je tudi dušenje, oziroma izpodrivanje zraka, ki vsebuje kisik, iz neposredne okolice gorljive snovi, s pomočjo CO2, pene, dušika, ali kakega drugega plina, ki ne omogoča gorenja ali pa s pomočjo kemijskega prahu za gašenje.

Poznamo tudi gašenje z odvzemanjem - odstranjevanjem gorljive snovi. Največkrat na ta način gasimo pline ali počasi napredujoče požare.

Poznamo tudi gašenje z odvzemanjem - odstranjevanjem gorljive snovi. Največkrat na ta način gasimo pline ali počasi napredujoče požare.

Gasilniki

Gasilniki Gasilniki Gasilniki so naprave za gašenje začetnih in

majhnih požarov Razlikujejo se po vrsti in količini gasilnega

sredstva Glede na vrsto gasilnega sredstva poznamo

naslednje vrste gasilnikov:– gasilnik na vodo, – gasilnik na zračno peno, – gasilnik na prah in – gasilnik na ogljikov dioksid

Sestavni deli gasilnikaSestavni deli gasilnika

Razred Primer Primerno gasilno sredstvo

požari gorljivih trdnih snovi

les, papir, slama, tekstil, premog ABC prah, voda, pena

požari gorljivih tekočih snovi

bencin, nafta, olja, voski, laki, alkoholi, benzen, smole

ABC prah, CO2, pena

požari gorljivih plinov

metan, zemeljski plin, butan, acetilen, vodik

ABC prah, CO2

požari kovin magnezij, aluminij v prahu samo specialni prah

Razredi požarov: Razredi požarov:

Gasilnik za gašenje z vodoGasilnik za gašenje z vodo

gasilno sredstvo je voda izdelan je lahko kot aparat:

– pod stalnim tlakom– z vgrajeno jeklenko s

potisnim plinom CO2 šoba aparata je oblikovana v

obliki tuša aparat je zelo primeren za

uporabo v stanovanju aparat ni primeren za

gašenje naprav pod električno napetostjo in snovi, ki reagirajo z vodo

Namenjen je gašenju požarov razreda A – trdne snovi

Gasilnik za gašenje z vodoGasilnik za gašenje z vodo

Tehnični podatki:

9 litrov

Čas delovanja v sekundah (s) 50

Doseg curka v metrih (m) 3

Količina vode v litrih (l) 9

Površina gašenja v m2 1,76

Volumen gašenja v m3 -

Masa gasilnika v kilogramih (kg) 15

Gasilnik za gašenje z zračno peno Gasilnik za gašenje z zračno peno

gasilno sredstvo je pena prostornina aparata je 10l, ki je

napolnjena z:– 8,5 l vode in – 0,56 l penila

kot potisni plin se uporablja CO2 aparat spoznamo po nastavku na

ročniku, kjer se mešanica vode in penila pomeša z zrakom

aparat je zelo primeren za gašenje vnetljivih tekočin

aparat ni primeren za gašenje naprav pod električno napetostjo in snovi, ki reagirajo z vodo

Namenjen je gašenju požarov razreda A – trdne snovi, B – vnetljive tekočine

Gasilnik za gašenje z zračno penoGasilnik za gašenje z zračno peno

Tehnični podatki:

9 l pene

Čas delovanja v s 50

Doseg curka v m 7

Količina polnila v l 9

Površina gašenja v m2 2,8

Volumen gašenja v m3 -

Masa gasilnika v kg 15

Gasilnik za gašenje s prahom Gasilnik za gašenje s prahom

gasilno sredstvo je ABC-prah

izdelan je lahko kot aparati: – pod stalnim tlakom– z vgrajeno jeklenko s

potisnim plinom CO2 aparat pod stalnim tlakom

mora imeti ustrezen manometer, ki kaže napolnjenost ali izpraznjenost aparata

aparat je zelo primeren za uporabo v stanovanju

Namenjen je gašenju požarov razreda A – trdne snovi, B – vnetljive tekočine, C – vnetljivi plini

Gasilnik za gašenje s prahom Gasilnik za gašenje s prahom Tehnični podatki:

6 kg 9 kg 12 kg

Čas delovanja v s 12 18 24

Doseg curka v m 5 5 5

Količina prahu v kg 6 9 12

Površina gašenja v m2 1,7 2,8 4,5

Volumen gašenja v m3 6 9 12

Masa gasilnika v kg 11,3 15,7 19

1 kg 2 kg 3 kg

Čas delovanja v s 7 8 9

Doseg curka v m 4 4 4

Količina prahu v kg 1 2 3

Površina gašenja v m2 0,4 0,65 1,13

Volumen gašenja v m3 1 2 3

Masa gasilnika v kg 2,7 4,5 6

Gasilnik za gašenje s CO2 Gasilnik za gašenje s CO2

gasilno sredstvo je CO2

telo aparata je jeklenka iz brezšivne cevi

v jeklenki se shrani tekoči ogljikov dioksid pod visokim tlakom

pri 3 kg aparatu je ročnik nameščen na samem ventilu

pri gasilniku s 5 kg CO2 je ročnik povezan z ventilom s posebno armirano gumo

ročnik je iz plastike, v njem pa je vgrajena šoba, preko katere tekoči CO2 ekspandira v plin

Namenjen je gašenju požarov razreda B – vnetljive tekočine, C – vnetljivi plini

Gasilnik za gašenje s CO2

Gasilnik za gašenje s CO2

Tehnični podatki:

CO2-3 CO2-5

Čas delovanja v s 14 15

Doseg curka v m 4 4

Količina CO2 v kg 2,7 4,5

Površina gašenja v m2 0,4 0,65

Volumen gašenja v m3 1,5-3 2-5

Masa gasilnika v kg 13 20

Priprava gasilnika za gašenjePriprava gasilnika za gašenje Postopek aktiviranja gasilnika, ki je sicer lahko pri

posameznih gasilnikih specifičen in je opisan v navodilih za uporabo gasilnika

Priprava ročnega gasilnika na gašenje:

1. Sprostimo gumijasto cev.2. Izvlečemo varovalko.3. Pritisnemo ročaj sprožilnega mehanizma.4. Pritisnemo na vzvod ročnika, curek praška pa usmerimo na gorečo površino in ročnik pomikamo levo in desno.

Gašenje z gasilnikomGašenje z gasilnikom Pri gašenju požarov z gasilniki se moramo najprej prepričati o

velikosti požara ter presoditi našo uspešnost in morebitno ogroženost zaradi požara.

Če presodimo, da smo požaru kos, potem se mu previdno približamo.

Požaru se vedno približamo v smeri vetra. Pri približevanju moramo imeti vedno v mislih tudi morebitno

smer umika. V kolikor ocenimo, da požaru ne bomo kos, moramo takoj klicati

gasilce na telefonsko številko 112. Gasilnik moramo najprej aktivirati. Nato usmerimo ročnik gasilnika v ogenj in aktiviramo gašenje. Curek gasilnega sredstva usmerimo v sprednji rob požara in ga v

cik-cak smeri usmerjamo proti zadnjemu robu požara. Po gašenju moramo dati gasilnik ponovno napolniti.

HVALA ZA POZORNOSTHVALA ZA POZORNOST