92011

74 M I S E I M A M O R A D I

Le v Kristusu se kot zakonci lahko polno uresničimoZakonca Kržišnik sta prepričana, da živimo v času, ko je precej razširjeno nezaupanje, da za-kon kot brezpogojno zvesta podaritev sploh lahko uspe. A vendar verjameta, da bi bili vsi lahko pol-no uresničeni kot možje in očetje, matere in žene. »Samo v srečanju s Kristusom lahko odkrijem, kdo sem kot človek, v kaj sem poklican kot mož in oče,« jasno pove Štefan.»V današnji družbi je v ozadju krize zakonske zveze duhovna kriza,« razmišlja Ivanka. V mla-dih je vedno pristno hrepenenje po podaritvi in is-krena ljubezen. Toda zakaj potem toliko ranjenih odnosov in razpadlih zakonov? »Ker enostavno ni v naši človeški moči, da zaživimo véliko skriv-nost zakona. Lahko pa jo zaživimo v  odnosu z Bogom Stvarnikom, ki je tisti, ki je v nas položil ljubezen in hrepenenje po njej,« dodaja Ivanka.Ivanka in Štefan sta voditelja e-priprave na zakon pri Zavodu iskreni.net. Štefan je pri Iskreni.net zaposlen kot vodja programov, Ivanka pa poma-ga kot prostovoljka, med drugim vodi tudi tečaje naravnega načrtovanja družine (NND). Ko sta vedno znova pred izzivom posredovati mladim parom, kaj je najgloblji namen zakona, ju zelo na-govarja teologija telesa Janeza Pavla II., ki pravi, da je zakon podoba ikone Božje ljubezni v Sveti Trojici. Ivanka kot svetovalka NND ugotavlja, da je parom danes najteže zaživeti zakon kot podo-bo Božje ljubezni prav na področju  spolnosti.

Biti mož in žena, mama in oče – to je temeljno življenjsko poslanstvo Ivanke in Štefana Kržišnik. Prav zaradi razpetosti med službo in družino ga ni vedno enostavno živeti. Ko je bila Ivanka na porodniškem dopustu, je bila z lahkoto ves dan predana družini, ko se je vrnila v službo, pa se je dnevno soočala z veliko stvarmi, ki so jo zelo ovirale v tem, da bi lahko bila v polnosti žena in mati. Službeni svet je pogosto precej drugačen od družinskega in večinoma ne spodbuja posameznikov k temu, da bi postali boljši možje in očetje, matere in žene; seveda pa obstajajo tudi izjeme.

S kontracepcijo sicer lahko odrežemo našo plo-dnost od spolnosti, vendar nas to loči tudi od iz-vira zakonske ljubezni, ki je v Bogu Stvarniku. Zato Cerkev zagovarja spolne odnose, v katerih se zakonca popolnoma podarita drug drugemu in sta odprta tudi za novo življenje.

Blagoslov in težave zakonske molitveUpanje v človekovo zmožnost ljubezni zakonca Kržišnik hranita z osebno, zakonsko in družinsko molitvijo. Zelo ju nagovarja misel ene od knjig, ki jo imata doma na knjižni polici: »Molitev: naša te-žava in naš blagoslov.«Pri Kržišnikovih z družinsko molitvijo ni težav. Ta je na sporedu vsak večer in če bi Ivanka in Štefan slučajno pozabila nanjo, bi ju na to spomnili ljubki hčerki Katarina in Barbara. Navajeni sta, da zvečer prižgejo svečko in da povesta, kaj sta tisti dan doživeli kot lepo in kaj je bilo težko. Nato vsi skupaj zmolijo Sveti angel, prosijo za pomoč svetnike ali kaj zapojejo. Za osebno molitev se prav tako najde čas – če ne drugače pa v avtu, kjer se mimogrede moli rožni venec.Najtežje je najti čas in zbranost za zakonsko mo-litev. Ta zahteva največ prilagajanja, discipline, reda. Ivanka je medicinska sestra in dela v  iz-menah, Štefan pa ima večkrat predavanja tudi

Ivanka in Štefan

Veseli trenutki pred srečanjem zakonske skupine

92011

75M I S E I M A M O R A D I

zvečer in ob koncu tedna. »Ko pritisne ritem so-dobnega življenja, opuščava zakonski pogovor in molitev in tu čutim, da življenje najbolj odteka,« z žalostjo v glasu pove Šefan. »Premalo smo bili vzgojeni za disciplino glede tega, kdaj je čas za delo, za počitek, za molitev,« še razmišlja in malo za šalo malo zares dodaja, da bi bilo dobro, če bi zakonci bili vsaj malo »po samostansko natrenira-ni glede odhoda v posteljo«. »Za nas so dragoceni posebni deli Cerkvenega leta, še zlasti adventni in postni čas nam dasta novega poleta. Takrat smo kot družina res spodbujeni, da se še bolj trudimo za dobre odnose,« pove Ivanka.Ko sta v slabi duhovni kondiciji ali preutrujena, se kot najteže premagljiva ovira med njima kažejo različnost moške in ženske narave ter značajske razlike. Te predstavljajo križ, ki ga morata nositi vsak dan in kjer sta ranljiva. Štefan je impulzi-ven in hitre jeze, Ivanka pa precej negotova pri odločanju. Lahko si predstavljate, kako hitro pri-de do prepira, če eden pričakuje hitro odločitev, drugi pa potrebuje čas, da pretehta, kaj bi bilo bolje. Takrat ima skušnjavec priložnost, da začne spodjedati sicer lep zakonski odnos med Ivanko in Štefanom.Zavedata se, da je ta ranljivost del njune osebne zgodovine, da ima izvir v njunih primarnih druži-nah. V ranljivosti, ki jo tako težko presegata, pa vidita tudi dobre strani. »Vedno znova naju opo-minja k ponižnosti, da sama ne zmoreva vsega,« pravi Štefan. »Zavedava se, da nisva popolna in tako veliko laže sprejemava tudi nepopolnost na-jinih primarnih družin, do katerih sva bila morda nekoč veliko bolj kritična,« še dodaja Ivanka.

Tudi skozi starševstvo se neguje zakonski odnosKo ju vprašam, kako v  njunem ritmu življenja in dela negujeta zakonski odnos, morda nekako presenetljivo najprej odgovorita, da skozi svoje starševstvo. »Mogoče imamo včasih napačno predstavo, da se morata zakonca odmakniti iz družine, da lahko poskrbita za rast zakonskega odnosa. Drži, da včasih potrebujeva čas zase, toda najina izkušnje je, da nama največje izzive za zakonsko in osebno rast prinašajo prav otro-ci,« pojasni Štefan. »To, da preprosto živimo skupaj kot družina, veli-ko prispeva k negovanju najinega odnosa,« pravi Ivanka. Trudita se, da čim več časa preživita sku-paj z otroki; pa če obdelujejo vrt ali nabirajo gozdne sadeže. Prizadevata si za starševstvo s srcem.Tako kot rasteta njuni hčerki, se spreminja tudi njun zakonski odnos in skrb zanj. Za Štefana je bil največji izziv čas po porodu, ko je videl, da mora za odnos skrbeti povsem drugače kot prej. Začutil je, kako zahtevno je biti podpora Ivanki, ki jo je tako zelo posrkal novorojenček. Takrat je od-nos med njima rasel v povezavi s tem, kako je de-nimo Štefan znal Ivanko sprejeti in podpirati pri dojenju. Način izkazovanja ljubezni je bil v tistem obdobju drugačen kot pred poroko, ko je Štefan Ivanko rad povabil v kino, in spet drugačen bo, ko bosta hčerki odrasli.Zelo ju je nagovoril duhovnik, ki je dejal, da bi najraje pokleknil, ko pride na obisk k družini, saj se počuti, kot bi vstopil v svet prostor, v cerkev. Ob tem sta se še globlje zavedla, da kot mož in žena z vsem, kar delata – z vso ljubeznijo, ki si jo dajeta na različnih ravneh, od pozornosti, po-govora, skrbi za drugega do spolnosti –, predsta-vljata znamenje Božje ljubezni na tem svetu in se posvečujeta.

v Urša Černivec

Poroka, na Brezjah pri kipu Svete družine

Na Celjskem gradu

92011

76 P O R T R E T

S Tjašo sva se srečali dan po

tistem, ko je izvedela, da je dobro opravila maturo. Presenetili so me njena komuni-kativnost, njen izre-dno pozitiven pogled na svet, ki ne opazi problemov, dobra or-ganiziranost in ciljna naravnanost. Tjaša namreč točno ve, da v življenju želi delati z mladimi.Prav zato se je vpisala na pedagoško fakulteto, v prostem času pa kot animatorka v skupini prvoobhajancev že dol-go dela z otroki. Te je včasih težje motivirati, ker se dobro poznajo med seboj in se radi šalijo. Tjaša jih pritegne z igri-cami, pesmicami, bansi … Kot animatorka sodelu-je tudi v Portorožu, kjer Društvo prijateljev otrok Mavrica omogoča počitnice otrokom iz socialno ogroženih družin. Potrudijo se, da jim pričara-jo kar se da lepe počitnice – učijo jih plavanja, pripravijo jim vodne igre, z njimi ustvarjajo z

Tjaša Medved

barvami … Animatorji v Portorožu otroke zaba-vajo od jutra do večera, kar je zahtevno tudi zato, ker je nanje potrebno paziti tudi ponoči. Tjaša pri pisanju esejev pomaga srednješolki iz tujine, za-dnja leta pa tudi vodi oratorij, kjer je več kot šest let sodelovala kot animatorka. Skupaj z drugimi animatorji pripravlja kateheze za različne staro-stne skupine otrok, igre, delavnice. »Animatorji so odkriti, takoj mi povedo, kaj sem naredila naro-be,« pove Tjaša, ki se trudi, da ima z njimi dober odnos. Prav zaradi neposrednosti in upoštevanja dobronamernih pripomb tudi sama osebno raste in se razvija. Animatorje spodbuja k temu, da se obračajo na Boga in se mu zahvaljujejo, da molijo in se zavedajo, da je vse Božji dar. Vedno znova jim poudarja, da so tam zaradi otrok in ne za-radi svojih prijateljev. Na oratoriju so namreč v ospredju otroci in njihove potrebe, mladi anima-torji pa so tam zato, da je otrokom prijetno.Tjaša je najbolj aktivna v domači župniji Ljubljana-Dravlje, ki letos praznuje 50-letnico. Zato je bil

tam avgustovski oratorij obarvan drugače kot po drugih župnijah. Otroci so lahko preko dramske uprizoritve spoznali ži-vljenje svetega Roka, zavetnika draveljske žu-pnije, o katerem ni veliko znanega. Marjan Kokalj, kaplan v Dravljah, je iz italijanščine preve-del vse, kar je našel o njem. Na osnovi njego-vih zapisov je nastala krajša zgodba za otro-ke, ki so jo animatorji uprizorili na oratoriju. Sveti Rok je poznan predvsem po tem, da je ozdravljal obolele s kugo, Tjaša pa nam je razložila, da so se svetemu Roku pri-poročali tudi zidarji, tesarji, krojači in šivilje. Mladi dra-veljski animatorji

so pripravili celo himno, ki je posvečena svetemu Roku. Kaplan Marjan Kokalj jih je navdušil, da so sredi gozda, oblečeni v srednjeveške kostume, posneli tudi film o tem svetniku. To je bilo poseb-no doživetje za igralce pa tudi za vse tiste, ki so si film ogledali zadnji dan oratorija.

v Urša Černivec

Tjaša MedvedKdo

Študentka pedagoške fakultete

Kaj

»Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!« (Mr 12,31)

V življenju jo najbolj nagovarja

Hočem (Tvoj glas)Pesem

Ločil bom peno od valov (Feri Lainšček)

Knjiga

Film domače draveljske produkcije o sv. Roku

Film

Janez don BoskoIzbrana osebnost:

Otroke in mlade z veseljem in energijo

spodbujati k boljšemu življenju

Osebno poslanstvo: