1SSSSSANJE SO URESNILJIVE,ANJE SO URESNILJIVE,ANJE SO URESNILJIVE,ANJE SO URESNILJIVE,ANJE SO URESNILJIVE,E PREMORE POGUM,E PREMORE POGUM,E PREMORE POGUM,E PREMORE POGUM,E PREMORE POGUM,

DDDDDA GRE Z NJIMI.A GRE Z NJIMI.A GRE Z NJIMI.A GRE Z NJIMI.A GRE Z NJIMI.

ALBIN MIKULI

LJUBLJANA, OKTOBER 2005

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

2

VVVVVSEM, KI SSEM, KI SSEM, KI SSEM, KI SSEM, KI STE BILI MED PRTE BILI MED PRTE BILI MED PRTE BILI MED PRTE BILI MED PRVIMI, TUDIVIMI, TUDIVIMI, TUDIVIMI, TUDIVIMI, TUDI ZA CENO S ZA CENO S ZA CENO S ZA CENO S ZA CENO SVVVVVOOOOOJEGJEGJEGJEGJEGA IVLJENJA IVLJENJA IVLJENJA IVLJENJA IVLJENJAAAAA,,,,,

PRIPRAPRIPRAPRIPRAPRIPRAPRIPRAVLJENI Z ORVLJENI Z ORVLJENI Z ORVLJENI Z ORVLJENI Z OROJEM VOJEM VOJEM VOJEM VOJEM VRRRRROKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSOKAH BRANITI OSAMOSAMOSAMOSAMOSAMOSVVVVVOOOOOJITJITJITJITJITVENEVENEVENEVENEVENE

PR PR PR PR PROCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOCESE V REPUBLIKI SLOOOOOVENIJIVENIJIVENIJIVENIJIVENIJILETLETLETLETLETA 1A 1A 1A 1A 1990.990.990.990.990.

SPOTUJMO IN BSPOTUJMO IN BSPOTUJMO IN BSPOTUJMO IN BSPOTUJMO IN BODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NODIMO PONOSNI NA TO!A TO!A TO!A TO!A TO!

3KAZALKAZALKAZALKAZALKAZALOOOOO

Manevrska struktura narodne zaite kot zaetek Slovenske vojske .................................................. 4

Evropa konec osemdesetih............................................................................................................................... 6

Jugoslavija na razpotju ....................................................................................................................................... 7

Proces proti etverici ......................................................................................................................................... 8

Slovenija konec osemdesetih .......................................................................................................................... 8

Prve vestrankarske volitve po 52 letih ...................................................................................................... 13

Razoroitev Teritorialne obrambe Republike Slovenije ....................................................................... 15

Odzivi na odvzem oroja Teritorialni obrambi Republike Slovenije ................................................ 21

Jugoslovanska ljudska armada ...................................................................................................................... 27

Teritorialna obramba Republike Slovenije ................................................................................................ 31

Obrambne priprave na osamosvojitev Slovenije .................................................................................... 34

Obrambna pripravljenost eleznikega gospodarstva Ljubljana ...................................................... 40

Sprejem direktive za delovanje MSNZ ...................................................................................................... 43

Sklepni del Projekta MSNZ .......................................................................................................................... 52

Dokumentarni film Operacija 211362 ................................................................................................. 56

Delovanje MSNZ Ljubljana mesto .............................................................................................................. 62

Delovanje MSNZ na Gorenjskem ................................................................................................................ 71

Delovanje MSNZ na Dolenjskem ................................................................................................................ 76

Organiziranost MSNZ v pokrajini Ljubljana okolica ............................................................................ 80

Delovanje MSNZ Vzhodnotajerske pokrajine ....................................................................................... 85

Delovanje MSNZ Zahodnotajerske pokrajine ........................................................................................ 91

Delovanje MSNZ Junoprimorske pokrajine .......................................................................................... 96

Delovanje MSNZ Severnoprimorske pokrajine ................................................................................... 100

Organiziranost MSNZ v Pomurju ............................................................................................................. 105

Delovanje MSNZ v Zasavju .......................................................................................................................... 111

Delovanje MSNZ v Posavju .......................................................................................................................... 116

Delovanje MSNZ na Korokem ................................................................................................................. 120

Delovanje MSNZ na Notranjskem ............................................................................................................. 125

Zaitna enota TO (30. razvojna skupina) .............................................................................................. 129

Dobitniki znaka MSNZ 1990 organi za notranje zadeve ................................................................ 132

Novi Lazi, 17. maj 1992 .................................................................................................................................... 135

Zlati astni znak Republike Slovenije Manevrski strukturi narodne zaite ............................... 136

Kronologija dogodkov Projekta Manevrske strukture narodne zaite ......................................... 139

Literatura in viri ............................................................................................................................................... 143

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

4

MANEVRSKA SMANEVRSKA SMANEVRSKA SMANEVRSKA SMANEVRSKA STRTRTRTRTRUKUKUKUKUKTURA NTURA NTURA NTURA NTURA NARARARARARODNEODNEODNEODNEODNEZAITE KZAITE KZAITE KZAITE KZAITE KOOOOOT ZAETEK SLT ZAETEK SLT ZAETEK SLT ZAETEK SLT ZAETEK SLOOOOOVENSKEVENSKEVENSKEVENSKEVENSKEVVVVVOOOOOJSKEJSKEJSKEJSKEJSKE

Osamosvojitveni napori slovenskega naroda, ki soteoretsko podlago dobili v nacionalnem programu 57.tevilke Nove revije, so se po zmagi Demosa navolitvah leta 1990 neposredno sooili s kljunimvpraanjem: Kako zagotoviti varnostosamosvojitvenega procesa in na kaken nainprepreiti verjeten nasilen poseg federalnih struktur,e posebej JLA, v praktino izvajanje nacionalnesuverenosti.

Teritorialna obramba je bila leta 1990 precej bolj podkadrovskim vplivom in formalnim nadzoromBeograda kot nekaj let prej. Slovensko partijsko vodstvose v letih 1987-1990 ni preve vneto upiralocentralistinim tenjam v TO oziroma je bilo glede tehpritiskov razdeljeno. Velik del aktivnih oficirjev JLA vvijih poveljnikih strukturah TO, eprav po narodnostiSlovencev, je slepo sledil ukazom iz Beograda. Vrhunectakne slepe pokornosti je bil ukaz o razoroitvi TO,ki je bil izdan tik pred prisego prve slovenskedemokratino izvoljene vlade sredi maja 1990.Enopartijske strukture v Sloveniji so prek svojih zvezv Beogradu ter informacij SDV natanno vedele, kajse pripravlja, vendar niso ukrenile niesar. Tudipozneje, ko je bila demokratino izvoljena SkupinaRS e oblikovana, o pripravah na razoroitev ni bilaobveena. Med na volitvah poraeno staronomenklaturo je prevladalo preprianje, da je bolje,

da oroje TO pobere JLA, kot da nadzor nad njim dobidemokratino izvoljena nova vlada. Tudi PredsedstvoRS, ki bi moralo odvzem oroja TO nemudomazaustaviti, se je odzvalo z dvodnevno zamudo ter takoomogoilo, da je JLA po konani akciji odvzela TOskoraj vse teje oroje in ve kot 70 odstotkov lahkegapehotnega oroja in streliva. Oroje so obdrali samov tistih obinah, kjer so se lokalni poveljniki TOsamostojno ali ob podpori novoizvoljenih lokalnihoblasti neposredno uprli razoroitvi.

Maja in junija 1990 se je nova demokratina oblast vSloveniji sooila z zelo zahtevnim poloajem, vkaterem je morala pripravljati osamosvojitev, hkratipa e od zaetka oblikovati tudi ukrepe in sile za njenozaito. To je bilo treba delati v zaostrenih razmerah,tako reko med dvema ognjema, saj so na volitvahporaene sile enopartijskega reima nenehnonapadale Demosovo vlado, e da mora doslednospotovati tudi zvezno jugoslovansko zakonodajo.Podoben pritisk, podkrepljen z gronjami uporabe sile,pa je prihajal tudi iz Beograda. V takih razmerah smoizoblikovali nart organizacije slovenske vojske znotrajsistema narodne zaite, ki je bil v takrat veljavnizakonodaji razloen precej ohlapno in je omogoalskupno delovanje vojske in policije. Najpomembnejepa je bilo, da je bila struktura formalno popolnomaneodvisna od beograjskih oblasti, poleg tega pa v rokahvlade ter tako dokaj loena tudi od formalnega vplivatakratnega Predsedstva RS, v katerem je bilo nekajpomembnih posameznikov, ki so bili zelonenaklonjeni e sami ideji o oblikovanju slovenskevojske. To se je formalno potrdilo februarja 1990, koso predsednik predsedstva in trije lani podpisali takoimenovano Deklaracijo za mir, v kateri so tik predskupinskim glasovanjem o najpomembnejihobrambnih zakonih in obrambnem proraunu ternekaj mesecev pred agresijo na Slovenijo javnonasprotovali ustanovitvi Slovenske vojske.

Organizacijsko in kadrovsko je Manevrsko strukturonarodne zaite oblikoval Tone Krkovi, ki je bil zodlobo sekretarja za notranje zadeve imenovan zanaelnika. K sodelovanju je povabil ljudi, ki jih je odprej poznal v TO in upravnih organih za obrambo.tevilni povabljeni so se odzvali klicu domovine ter senedvoumno opredelili za Slovenijo in proti Beogradu.

5Nekateri so imeli politine pomisleke in so obasnospraevali, ali je z akcijo MSNZ seznanjen njihovnekdanji vrhovni partijski ef. Ker so se ta vpraanjazaela pojavljati tudi med poveljniki vkljuenihpolicijskih enot, smo organizirali sestanke medpoveljniko strukturo MSNZ ter predsedniki Vlade RS,Skupine in Predsedstva RS. Na teh formalnihsestankih seveda nihe, tudi e bi tako mislil, ne bi zanobeno ceno govoril proti organiziranju MSNZ, kerje to bila e stvarna sila. Razprava je bila tako boljsplona, vendar so sreanja vsaj pri nekaterih odpravilapolitine dvome. Poveala se je tudi motivacija, saj stapredsednik vlade in predsednik skupine dokajodkrito izrazila preprianje, da Slovenija nujnopotrebuje svojo vojsko. Medtem je delo pri oblikovanjustrukture potekalo zelo intenzivno. Policijskakomponenta MSNZ je bila e od zaetka precejzastopana, saj so se vanjo vkljuile strukture posebnihenot ter specialna enota MNZ. Iz enot TO, ki soobdrale oroje, in s pomojo disperzije skromnihvikov pehotne oboroitve po vsej dravi pa smo vnekaj mesecih zagotovili tudi vojsko, ki je tela prek20.000 pripadnikov, in je bila skupaj s takratno milicosposobna ukrepe osamosvojitve zavarovati s stvarnosilo. Pod tem okriljem je bila julija 1990 sprejetaDeklaracija o samostojnosti, pogajali smo se ozadranju naih nabornikov blie domu, varovalinjihove evidence, pripravljeni pa so bili tudi ustavniamandmaji, s katerimi smo jeseni 1990 v celoti prevzelipoveljstvo nad TO v slovenske roke.

Projekt Manevrske strukture narodne zaite nimaprimerjave v zgodovini. Oblikovan je bil v posebnihrazmerah najbolj obutljivega dela slovenskegaosamosvajanja in prilagojen stvarnim politinim invojakim razmeram. Tveganje je bilo veliko. A tudi ciljje bil tak. e takrat ne bi tvegali, samostojne Slovenijedanes najbr ne bi bilo. A s tveganjem in tistimi, kiimajo pogum, da ta izziv sprejmejo, je po navadi tako:najve skrbi in truda vedno ostane skritega oem. estvar uspe, so toliko bolj vidni in zaznavni pozitivnirezultati tveganja, v njih pa se obiajno prepoznajo vsi.In da so tisti, ki so bili proti tveganju in projektu, potempri prepoznavanju obiajno prvi in najbolj glasni alida celo podeljujejo priznanja drugim, ni le slovenskaposebnost in nekaj, kar bi bilo znailno le za projektMSNZ. Vendar pa tako ravnanje ne spreminja dejstev

za nazaj, zob asa pa vedno najprej ogloda zlaganepodobe. S pogumom v zgodovino naroda izklesanadejanja pa ivijo, postanejo del svetega v vrednostnemsrediu nacije in zaradi njih vedno nove generacijehodijo vzravnano. Projekt MSNZ sodi med dejanja,zbrana v vrednostnem srediu Slovencev.

Janez JanaLjubljana, maj 2003

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

6

EVREVREVREVREVROPOPOPOPOPA KA KA KA KA KONEONEONEONEONEC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIH

MednarMednarMednarMednarMednarodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Eodni dogodki v Vzhodni Evrvrvrvrvropiopiopiopiopi

Leta 1989 je v politiki Vzhodne Evrope prilo dosprememb, ki so imele daljnosene posledice.Nezadovoljstvo ljudi je naraalo, vlade dravVaravskega pakta, in sicer Poljska, Madarska,ekoslovaka, Bolgarija in Nemka demokratinarepublika, so padle. 9. novembra 1989 so poruili berlinskizid, ki je bil 28 let najmogoneji simbol nasprotij medVzhodom in Zahodom. Na Poljskem je priel na oblastsindikat Solidarnost. Predsednik eke je postal VaclavHavel, pisatelj in bojevnik za lovekove pravice. Vnasprotju z ametnimi revolucijami na Madarskem,ekem in Poljskem je bila ljudska vstaja v Romuniji krutain surova. Romunsko ljudstvo je izvedlo revolucijo,predsednika drave Nicolaea Ceausescuja so usmrtili.

V Parizu podpiejo voditelji 34 drav lanic Konferenceo evropski varnosti in sodelovanju dokument Parikalistina za novo Evropo, ki naj bi bil temelj za odpravorazcepljenosti Evrope po koncu druge svetovne vojne.Maja leta 1990 je moskovski parlament izvolil zaprvega predsednika Ruske federacije BorisaNikolajevia Jelcina, zagovornika naglih in korenitihpolitinih ter gospodarskih sprememb.

Leta 1991 je po politinem preobratu v Vzhodni Evropiprilo do razpustitve vojakega dela Varavskega pakta,ez nekaj mesecev pa je nehal delovati tudi politiniodbor vzhodne obrambne zveze.

V vojanici v Stahndortu v Vzhodnem Berlinu vzhodnonemkaastna straa zadnji zvija svoj prapor pred zdruitvijo obehNemij.

Berlin, 9. november 1989. Po 28 letih zid pade. Nemkademokratina republika odpre zahodne meje, dravljani obehNemij se lahko spet neovirano obiskujejo. Konano je enonajbolj boleih poglavij nemke povojne zgodovine.Padec berlinskega zidu je zgodovinski dogodek, ki je simbolinozaznamoval konec hladne vojne. Zdruili sta se obe Nemiji.

7JUGOSLAJUGOSLAJUGOSLAJUGOSLAJUGOSLAVIJVIJVIJVIJVIJA NA NA NA NA NA RAZPOA RAZPOA RAZPOA RAZPOA RAZPOTTTTTJUJUJUJUJU

S smrtjo zgodovinskih voditeljev, in sicer Tita, Kardeljain drugih, ki so s sredstvi partijske politike eobvladovali poloaj v Jugoslaviji, je izginil odloilenelement enotne drave. V zaetku 80. let so se pojavilaostra medrepublika nasprotja. Najprej se je sporpokazal med Srbi in Albanci na Kosovu.

V 80. letih je Srbska akademija znanosti in umetnostiobjavila memorandum, v katerem so opozorili nateek poloaj Srbov, ki naj bi bili rtve ekonomske inpolitine diskriminacije Hrvatov ter Slovencev. Naelo,da morajo vsi Srbi iveti v eni dravi, je pomenilo velikpritisk na vse republike, v katerih so iveli srbskiprebivalci. Zagovorniki veje avtonomije republik terpredstavniki centralistinih in unitaristinih teenj sose vse ostreje spopadali. Poloaj se je zaostril zaradinasilne uveljavitve velikosrbskih nacionalistov podvodstvom Slobodana Miloevia. Poleti 1988 so se vSrbiji zaele mnoine manifestacije oziroma mitingi.Miloevi je v Srbiji vzpostavil popoln nadzor in oblastter znova postavil nacionalno vpraanje na prvo mesto.Poleg sprejetja nove srbske ustave je bil vrhunecsrbskega nacionalizma v Srbiji in Jugoslaviji 28. junij1989, ko je milijon Srbov na Gazimestanu obujalospomin na kosovsko bitko. Tako se je zaelo ustvarjanjevelike Srbije.

"Kosovska idila".Albanskepoliciste sozamenjali ssrbskimi, ki so sepripeljali voklepnikih JLA,prebarvanih zmodro barvopolicije.

Na velikem mitingu 28. februarja 1989 ob sotoju Save inDonave v Beogradu ni manjkalo Miloevievih slik, napisi natransparentih pa so bili v glavnem usmerjeni proti slovenskimpolitikom. ajkae in drugi srbski nacionalni simboli, ki so jihdo tedaj povezovali s etnitvom, so dokonno zapustili ilegalo.

Zastava in grb Socialistine federativne republike Jugoslavije

Jugoslavija leta 1990

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

8

PRPRPRPRPROCES PROCES PROCES PROCES PROCES PROOOOOTI ETTI ETTI ETTI ETTI ETVERICIVERICIVERICIVERICIVERICI

3131313131. maja 1. maja 1. maja 1. maja 1. maja 1988988988988988 so aretirali Janeza Jano, ki je bilkandidat za predsednika slovenske mladinskeorganizacije. Povod za aretacijo je bilo zaupno vojakopovelje, ki mu ga je izroil zastavnik Ivan Bortner.Zaradi omenjenega dokumenta so priprli tudinovinarja Davida Tasia in urednika Mladine FrancijaZavrla. kandal je nastal, ko se je razvedelo, da gre zaifrirano povelje, ki se je nanaalo na ravnanje JLA obnjenem posegu v slovensko politino ivljenje.

31. maja 1988 so uslubencislovenske Slube dravnevarnosti aretirali JanezaJano.

21. junija je Odbor za varstvo lovekovih pravic, ki ga je vodilIgor Bavar, v podporo etverici v Ljubljani na Trgu osvoboditveorganiziral shod, na katerem je sodelovalo skoraj 50.000 ljudi.

Proces proti etverici je potekal v Ljubljani, predvojakim sodiem, in sicer od 18. do 27. julija 1988.Ivan Bortner je bil obsojen na tiri leta, Janez Janain Franci Zavrl na leto in pol, David Tasi pa na pet

mesecev zapora. Sojenje, ki se je zaelo v srbini, seje telo za napad na slovensko suverenost.

Sojenje etverici je spodbudilo obirne razprave opristojnostih vojakih sodi v mirnem asu. VeinaSlovencev je bila proti njihovemu obstoju v miru, predvsempa je najve razburjenja povzroila odloitev Zveznegasekretariata za ljudsko obrambo, da lahko v Sloveniji sodijov srbini.

Na Roki cesti v Ljubljani: Janez Jana, David Tasi, IvanBortner in Franci Zavrl

SLSLSLSLSLOOOOOVENIJVENIJVENIJVENIJVENIJA KA KA KA KA KONEONEONEONEONEC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIHC OSEMDESETIH

Naslovnica 57. tevilkeNove revije. Prvi so joizdali spomladi leta1987, v njej pa je skupinaizobraencev, med njimidr. France Buar, TineHribar, Peter Jambrek,dr. Joe Punik, dr.Dimitrij Rupel idr.objavila prispevke zaslovenski narodniprogram. Zagovarjali sostalie, da suverenostpripada narodu in nefederaciji. Odklonilenodziv zveznega vodstvain veine republikihvodstev je

notranjepolitino enotnost Slovencev le utrdil.

9Plakat za 14. izredni kongresZveze komunistovJugoslavije. Na 14. izrednemkongresu, ki je potekal od 20.do 22. januarja 1990 vBeogradu, je Zvezakomunistov Jugoslavijezaradi razlinih nacionalnihinteresov prila v krizo.Delegati Zveze komunistovSlovenije (ZKS) so nakongresu predlagali velikoreform, od mirnega prehodav vestrankarski sistem dovarstva lovekovih pravic.Pomemben je bil predlog, kije zagovarjal konfederalno ureditev skupne drave. Zahtevaliso tudi razpravo o prednostnih zadevah jugoslovanske krize.Na kongresu je srbska stran zavrnila slovenske predloge, zatoso slovenski delegati kongres zapustili. Sledili so jim tudi hrvakidelegati, kar je povzroilo razpad partije.

1. decembra Miting resnice. Napovedan je bil za 1. december1989 v Ljubljani. Kot je bila navada po vsej Jugoslaviji, naj bi seprivrenci velikosrbske politike in Slobodana Miloeviapripeljali z avtobusi v Ljubljano. Mitingaka politika jenameravala uresniiti zamisel o enotni Srbiji, zastraevatinasprotnike te zamisli in predstaviti javnosti SlobodanaMiloevia. Republiki sekretariat za notranje zadeve je mitingprepovedal.

Na Slovenskem smo mi gospodar!Karikatura Boruta Pearja iz leta 1989, ko so Sloveniji grozilitako imenovani mitingi resnice

8. maj 18. maj 18. maj 18. maj 18. maj 1989:989:989:989:989: protestno zborovanje v Ljubljani. Zaradi protestaproti odhodu Janeza Jane na prestajanje kazni se je v Ljubljanina zborovanju zbrala precejnja mnoica ljudi. Poimenovali soga odprta seja Predsedstva RK ZSMS. Na zborovanju so prvijavno prebrali Majniko deklaracijo. Prebral jo je pesnik TonePavek.

Mladina,14. april 1989

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

10

Majnika deklaracija

2. april:2. april:2. april:2. april:2. april: na neposrednih volitvah za lana PredsedstvaSFRJ je bil izvoljen Janez Drnovek.

3. juni3. juni3. juni3. juni3. junij:j:j:j:j: ustanovitev Odbora za varstvo lovekovihpravicKmalu po Janevi aretaciji je bil na pobudo IgorjaBavarja ustanovljen Odbor za varstvo pravic JanezaJane, ki se je kmalu preimenoval v Odbor za varstvolovekovih pravic. Odbor je deloval do aprila 1990, vnjem so bili dejavni mnogi znani slovenski intelektualcimlajega rodu.

22. juni22. juni22. juni22. juni22. junij:j:j:j:j: zavzemanje za konfederacijoUradna politika Republike Slovenije je predstavilatemeljno listino, dokument, s katerim je slovenskoprihodnost e vedno videla v okviru Jugoslavije.Drugae mislei, ki so bili dejavni pri Novi reviji, vDrutvu pisateljev in Slovenski demokratini zvezi, pa

Poveljnik enote inpektor Mirko Popovi poroa naelnikuslovenske milice Leopoldu Jesenku. Prvi primer nepokorineslovenskih milinikov je bil, ko je Toma Ertl, republiki sekretarza notranje zadeve, izjavil, da slovenski miliniki ne bodoposredovali proti rudarjem v rudniku Stari trg na Kosovu. Toje bilo prvo javno dejanje nepokorine slovenske milicezveznim organom. Februarja 1990 je slovenska enota milicedokonno odla s Kosova. V Ljubljani so jo 5. februarja slovesnosprejeli najviji predstavniki slovenske milice.

11

so predstavili Majniko deklaracijo in jo javno prebrali8. maja 1989 na zborovanju na Kongresnem trgu. Istegadne je bila tudi objavljena.Podpisali so jo Drutvo slovenskih pisateljev, Slovenskademokratina zveza, Slovenska kmeka zveza,Slovensko kransko socialno gibanje inSocialdemokratska zveza Slovenije. Naknadno sta jopodpisala e Univerzitetna konferenca ZSMS inDrutvo slovenskih skladateljev slovenskega naroda.Pisci deklaracije so videli prihodnost Slovenije voblikovanju samostojne slovenske drave. Izraala jeslovensko hotenje po suvereni slovenski dravi.

2222277777. sep. sep. sep. sep. septttttemberemberemberemberember: : : : : sprejem amandmajev k slovenskiustavi27. septembra 1989 je slovenska skupina sprejelaamandmaje k slovenski ustavi in tako okrepilasuverenost republike. V devetem amandmaju je bilodoloeno, da se Slovenija na lastno eljo zdruuje zdrugimi dravami, poudarjena pa je bila tudi pravicado samoodlobe. Med pomembnejimi je bil tudiamandma, ki je doloal, da je pogoj za uvedbo izrednihrazmer soglasje slovenske skupine. Amandmajemso e med javno razpravo jugoslovanski politini krogizelo nasprotovali. Tako Zveza komunistov Slovenijeni imela ve vodilne vloge, omogoen je bil formalninastanek drugih politinih strank.

2222277777. f. f. f. f. febrebrebrebrebruar 1uar 1uar 1uar 1uar 1990:990:990:990:990: Socialistina zveza Slovenije jeposlala poziv predsedstvoma Jugoslavije inSocialistine republike Slovenije, naj slovenskinaborniki sluijo vojaki rok v Sloveniji.

Zastava in grb Socialistinerepublike Slovenije

Predsedniki republik Jugoslavije so bili (z leve): v rni goriMiodrag Bulatovi, v Makedoniji Kiro Gligorov, v SrbijiSlobodan Miloevi, na Hrvakem Franjo Tuman, v Bosniin Hercegovini Alija Izetbegovi in v Sloveniji Milan Kuan.Reevanja ureditve prihodnosti Jugoslavije niso bila uspena.

SLOVENIJA KONEC OSEMDESETIH

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

12

Skupina Slovenije je sprejela dopolnila k slovenski ustavi.Na podlagi sprejetih amandmajev k ustavi SR Slovenije so bili7. marca 1990 sprejeti naslednji sklepi: slovenski dravljani najsluijo vojaki rok v Sloveniji, upravni organi ne smejo vroitipoziva za sluenje vojakega roka zunaj Slovenije, Izvrni svetSRS zahteva od zveznega sekretarja za ljudsko obramboprerazporeditev vojakov dravljanov Slovenije, ki so v enotahJLA zunaj Slovenije, v enote v Sloveniji.

Predstavniki ustanovnih strank Demokratine opozicijeSlovenije - Demosa. Stranke so se zdruile konec leta 1989 in se8. januarja 1990 javno predstavile.Demos je bila zdruena opozicija slovenskih politinih strank,ki se je zavzemala za samostojno Slovenijo. Ustanovljen je bil8. januarja 1990. Najprej so ga sestavljale tiri stranke, in sicerSocialdemokratska zveza Slovenije (SDSS), Slovenski kranskidemokrati (SKD), Slovenska demokratska zveza (SDZ) inSlovenska kmeka zveza (SKZ), pri podpisu sporazuma 8.januarja 1990 pa so se jim pridruili e Stranka zelenih,Liberalna stranka in Sivi panterji. Demos je izhajal iz dvehtemeljnih zahtev slovenskega naroda. Prva je zahteva po civilni

drubi s pravno dravo, in sicer z demokracijo kot tehnologijolegitimiranja in z vestrankarskim sistemom kot temeljnimnainom organiziranja politine volje dravljanov, druga pa jezahteva po nacionalni in dravni suverenosti Slovenije. Demosje postal alternativa obstojeemu reimu in se ez nekaj mesecevna volitvah potegoval za oblast.

2. april: 2. april: 2. april: 2. april: 2. april: plakatna aferaJoe Punik je imel v predvolilni kampanji precej teav.V njegovo kandidaturo se je zaradi plakata Demosaza slovensko vojsko vmeala tudi JLA. Pristojni vojakiorgani so ga ovadili, e da vsebina plakata grobo aliJLA, predvsem s trditvami, da vojska ni sposobnabraniti drave pred zunanjim sovranikom, da ubijanae otroke, zastruplja gospodarstvo in ogroa naosvobodo.

1111111111. april:. april:. april:. april:. april: armada je vloila ovadbo zoper JoetaPunika, e da je odgovoren za Demosov plakat, kiali JLA. Mariborsko temeljno toilstvo je ovadbozavrnilo.

Predstavitev predsednikih kandidatov. V prvi polovici marca1990 so v Sloveniji potekala sooenja tirih predsednikihkandidatov: (z leve) Milan Kuan, kandidat Zveze komunistovSlovenije Stranke demokratine prenove in Socialistine zvezeSlovenije (ZKSSDP in SZS), Ivan Kramberger, ki je svojokandidaturo potrdil s pet tiso podpisi volivcev, dr. Joe Punik,kandidat Demosa, in dr. Marko Demar, kandidat Zvezesocialistine mladine Slovenije (ZSMS) Liberalne stranke.

13

PRPRPRPRPRVE VEVE VEVE VEVE VEVE VESSSSSTRANKARSKE VTRANKARSKE VTRANKARSKE VTRANKARSKE VTRANKARSKE VOLITOLITOLITOLITOLITVE PO 52VE PO 52VE PO 52VE PO 52VE PO 52LETIHLETIHLETIHLETIHLETIH

Med 8. in 22. aprilom 1990 so v Sloveniji po 52 letihpotekale prve vestrankarske povojne volitve. To je bilopri nastajanju mlade drave prelomno dejanje.

Volili smo predsednika Republike Slovenije, lanepredsedstva Slovenije in poslance v zbor obin, vdrubenopolitini zbor skupine Slovenije in zborzdruenega dela. V skupino je bilo izvoljenih desetstrank. Demos je imel v skupini 126 glasov.Konstitutivna seja nove republike skupine je bila17. maja 1990, predsednik skupine je postal dr. FranceBuar.

Republika volilna komisija je 24. aprila razglasilauradne rezultate volitev. Demos je dobil v parlamentu126 sedeev od 240.

Na volitvah za predsednika republike je Milan Kuandobil 44,3 odstotka glasov, Joe Punik pa 26,4odstotka. Oba sta se pomerila e v drugem kroguvolitev. Od strank je najve glasov dobila Zvezakomunistov Slovenije Stranka demokratine prenove(ZKSSDP), skupaj pa so najve glasov dobile strankeDemosa. Volilna udeleba v drugem krogu volitev, 22.aprila, je bila 76,8-odstotna. V volilne imenike je bilovpisanih 1.489.821 volilnih upraviencev, od tega jevolilo 1.143.715 volivcev. Slovenija je po 45 letih ivljenjav skupni dravi prvi doivela pravo volilno kampanjo.S prvimi demokratinimi volitvami se je na miren indemokratien nain zgodil pomemben zgodovinskipreobrat v demokracijo.

Milan KuanNa predsednikih volitvah 8.aprila (prvi krog) in 21. aprila(drugi krog) 1990 je zmagalMilan Kuan. Postal je novipredsednik Predsedstva RS.Dobil je 58,36 odstotkaglasov.

Dr. Joe Punik,predsednik Demosa in navolitvah leta 1990 kandidatza predsednika republike

JoJoJoJoJoe Punike Punike Punike Punike Punik je bil najvplivneji politik Demosa in edenod ustanoviteljev Socialdemokratske stranke Slovenije(SDSS). Bil je opozicijski predsedniki kandidat naprvih svobodnih volitvah in vodja opozicije. Prizadevalsi je za integracijo slovenske drube in suverenostSlovenije.

Potrebujemo pravno dravo. e vzamemo zaizhodie temeljne lovekove pravice, moramougotoviti, da je v njih strukturno utemeljena tudispornost ali konfliktnost vsake drube. Doklerposameznik ivi kot Robinzon, lahko brezomejevanja uveljavlja svoje temeljne pravice. Vdrubi so meje teh pravic tam, kjer se zaenjajopravice drugih ljudi.

Slovenija potrebuje dravo, ki bo znala sama sebeomejevati. Eno od najpomembnejih politinih inzakonodajnih vpraanj je doloitev, kje in v kolikni

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

14

meri je drava sploh potrebna. Vse birokratskeustanove elijo krepiti svoj obseg in vpliv. Vkomunistinih reimih je drava prisotna na vsehpodrojih delovanja, si jih prilaa in jih s tem tudionesposablja. Zato je glavna naloga omejiti dravona tisto ozko podroje njenega legitimnegadelovanja: zagotavljanje pravnega okvira zasproeno in uinkovito razvijanje strokovnega delav vseh podsistemih drube. Najbolji primer jegospodarstvo: im bolj se dravne ustanove meajov gospodarjenje, tem manja je uinkovitost. Tuditukaj je treba omejiti dravo na monetarne infiskalne mehanizme usmerjanja ter na zagotavljanjepogodbenega prava in finanne discipline. To bimoralo veljati tudi za gospodarske odnose s tujino.Kjerkoli se ta okvir prekorai, mora to ostati izjemain zgolj kratkotrajni ukrep.Slovenci ne moremo akati na "najpoasnejevozilo", kakor je v Ljubljani cinino svetovalministrski predsednik Markovi. Gre za temeljnopravico o samoodlobi slovenskega naroda in tej sene smemo in noemo odpovedati. Zato hoemo

uveljaviti nao nacionalno suverenost tako, dauresniimo konfederativni poloaj RepublikeSlovenije." Joe Punik, Nova revija 95

Novoizvoljeno Predsedstvo Republike Slovenije so sestavljali (zleve) dr. Matja Kmecl, Ivan Oman, predsednik Milan Kuan,Ciril Zlobec in dr. Duan Plut.Slovesna prisega novega predsedstva je bila v skupini 10.maja 1990.

Novoizvoljeni lani republikega izvrnega sveta so bili izvoljeni na seji republike skupine 17. maja 1990. Lojze Peterle je postalpredsednik Izvrnega sveta Skupine Republike Slovenije. Bil je prvak Kranskih demokratov, stranke, ki je imela v Demosunajve glasov. Pomembneji lani izvrnega sveta so bili e Janez Jana, Igor Bavar in Dimitrij Rupel.

15

PredsednikIzvrnega svetaSkupine RepublikeSlovenije,Lojze Peterle

PredsednikSkupine Republike

Slovenije,dr. France Buar

1111111111. maj:. maj:. maj:. maj:. maj: Predsedstvo Republike Slovenije je zaupalomandat za sestavo novega Izvrnega sveta SkupineRS Lojzetu Peterletu.

111115. maj 15. maj 15. maj 15. maj 15. maj 1990:990:990:990:990: 15. maja 1990 je bil za predsednikapredsedstva Jugoslavije izvoljen Borisav Jovi,predstavnik Srbije. Zavzemal se je, da bi zveznaskupina im prej sprejela zakon o odcepitvi republik.Borisav Jovi je dejal: "To, kar so naredili Slovenci inseparatisti na Kosovu, je napad na konceptPredsedstva SFRJ."

Predsedstvo SFRJ je zaradi kriznih razmer v dravizahtevalo uvedbo izrednih ukrepov, politino vodstvoSlovenije pa je zavrnilo sporoilo Predsedstva SFRJ,da bo treba zaradi krize uvesti izredne ukrepe.

RAZRAZRAZRAZRAZOROROROROROITEV TERITORIALNEOITEV TERITORIALNEOITEV TERITORIALNEOITEV TERITORIALNEOITEV TERITORIALNEOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOBRAMBE REPUBLIKE SLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

Republiki tab za TO Slovenije je januarja 1990 izdalukaz o pregledu oroja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev, ki jih TO hrani zunaj skladi JLA. Podatke ovrstah in koliinah sredstev so podrejeni tabiposredovali RTO. To je bil neposredni zaetek akcijeodvzema oroja TO. Aprila je bil sicer izdan ukaz ooddaji trofejnega oroja, ki je bilo v skladiih TO,vendar to ni pomembno oslabilo bojne pripravljenostiTeritorialne obrambe, saj je lo predvsem za oroje, kini bilo uporabno.

Konec aprila leta 1990 je bila v Beogradu seja Vojnegasveta, na kateri je bila sprejeta odloitev o razoroitviTeritorialne obrambe. Seje se je udeleil tudikomandant TO Republike Slovenije general IvanHoevar. JLA je, ne da bi obvestila zvezno vlado inpredsedstvo Jugoslavije, zaela z razoroevanjem TOna obmoju celotne Jugoslavije. Konec maja 1990 se jegeneral Blagoje Adi, naelnik Generaltaba JLA,izgovarjal, da predsedstva niso obvestili zato, ker jebila to dejavnost oboroenih sil.

Takratni komandant TO Republike Slovenije je bilgeneral Ivan Hoevar, naelnik Republikega taba zaTO pa general Drago Obolt. Januarja 1990 je generalHoevar zahteval od pokrajinskih in obinskih tabovza TO ter od zaitne brigade TO, da mu posredujejopodatke o koliini in vrstah oroja terminskoeksplozivnih sredstvih, ki so jih pod nadzoromobinskih tabov skladiili v objektih zunaj vojanic.Na podlagi dobljenih podatkov je general Hoevar 15.maja 1990 izdal ukaz t. 625/1-90, po katerem so moralivsi podrejeni tabi TO svoje oroje, strelivo inminskoeksplozivna sredstva, ki so jih hranili v objektihzunaj vojanic, takoj predati Jugoslovanski ljudskiarmadi. Ukaz je v imenu generala Hoevarja podpisalgeneral Obolt in ga na sestanku zalednih organovTO v Ljubljani, 14. maja zveer, izroil poveljnikom 13pokrajinskih tabov za TO in 30. razvojni skupini.Zaledniki so morali takoj napisati ukaze svojimpodrejenim tabom za TO. General Obolt je zahteval,da poteka predaja oroja v popolni tajnosti. Odvzemoroja so v armadnem vrhu pripravljali e mesec prej

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

16

in nartovali njegovo uresniitev takoj po koncuDrnovkovega predsednikega mandata, 17. maja 1990.Pred tem je bila konec aprila 1990 v Beogradu sejaVojnega sveta, na kateri so sprejeli sklep o razoroitviTO v vseh republikah Jugoslavije. V Sloveniji je JLAodvzela predvsem tisto oroje TO, ki je bilo vvojanicah, drugo pa le delno, saj je Teritorialnaobramba ustavila odvzem oroja iz svojih skladi tam,kjer je bilo to mogoe. V Sloveniji so menili, da je hotelaJLA razoroiti republike zato, da bi prepreilaprihodnje dogodke, tudi osamosvojitev.

Komandant TO RepublikeSlovenije,generalpodpolkovnik IvanHoevar

Naelnik Republikega tabaza TO Republike Slovenije,generalmajor Drago Obolt,podpisnik ukaza opremestitvi oroja, streliva inminskoeksplozivnih sredstevv skladia JLA

V asopisu Delo je bil 18. 5. 1990 v rubriki pisma bralcevobjavljen prispevek Janka S. Stuka. Stuek ni bil v stalni sestaviTO, bil pa je poveljnik 2. bataljona 22. brigade. Informacije oodvzemu oroja je prejel od zaposlenih v TO.

17

RAZOROITEV TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

18

Ukaz t. SZ 16/4-90 z dne 14. januarja 1990. RTO je z ukazom zahteval natanen pregled oroja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev, ki so jih hranili zunaj skladi JLA.

19

RAZOROITEV TERITORIALNE OBRAMBE REPUBLIKE SLOVENIJE

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

20

Ukaz t. SZ 625/1-90 z dne 15. maja 1990

21

ODZIVI NODZIVI NODZIVI NODZIVI NODZIVI NA ODA ODA ODA ODA ODVZEM ORVZEM ORVZEM ORVZEM ORVZEM OROJOJOJOJOJAAAAATERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKETERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKESLSLSLSLSLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

Odzivi v TOOdzivi v TOOdzivi v TOOdzivi v TOOdzivi v TO

Slovenska politina in civilna javnost se je burnoodzvala na odvzem oroja. Po asopisnih anketah jeve kot 90 odstotkov dravljanov Slovenije obsodiloHoevarjevo ravnanje. Obinske skupine, drutva inposamezniki so poiljali proteste republikimorganom. Tudi nekatere politine stranke, na primerKranski demokrati, so na svojih odborih obsodilenjegovo ravnanje. V pokrajinskih in obinskih tabihza TO so se na odvzem oroja odzvali z ogorenjem.

RazRazRazRazRazorororororoooooitititititeeeeev TO in odzivi drv TO in odzivi drv TO in odzivi drv TO in odzivi drv TO in odzivi drubenopolitineubenopolitineubenopolitineubenopolitineubenopolitinessssskkkkkupnosupnosupnosupnosupnostititititi

Kmalu po konani seji slovenske republike skupineso lani slovenskega politinega vodstva zaeli dobivatiinformacije o odvzemu oroja. Takratni komandantRepublikega taba za TO general Ivan Hoevar, ki jebil tudi po zvezni zakonodaji za vodenje TO politinoodgovoren predsedstvu republike, predsednikapredsedstva ni obvestil o ukazu za razoroitev TO. Tudina takratnem Republikem sekretariatu za ljudskoobrambo, katerega predstojnik je bil Janko Kuar, nisoimeli uradnih informacij o odvzemu oroja. V tistihdneh se je zamenjalo celotno slovensko politinovodstvo. Janez Jana, ki je postal novi sekretar za ljudskoobrambo, je obinskim upravnim organom za ljudskoobrambo takoj poslal brzojavko, s katero jih je obvestil,da prepoveduje oddajanje oroja. Akcija je bilapravoasna, saj je JLA do takrat pobrala oroje upravnihorganov le v petih obinah. Ob zaetku odvzema orojatevilne obine e niso imele oblikovane nove oblasti.tabi za TO, in sicer pokrajinski tabi za TO (PTO) terobinski tabi za TO (OTO), so od novih republikihorganov zahtevali jasna navodila o tem, kako ravnatipri odvzemu oroja. Negotovost je bila velika, tako daso bili stareine v tabih za TO v veliki stiski. Po enistrani so imeli ukaz vijega poveljstva, torejHoevarjevega taba, naj nemudoma oddajo oroje, podrugi strani pa so vedeli, da je takno ravnanje vnasprotju z interesi Slovenije, ki bi jih morali prav oninajbolj braniti. Le predsedstvo republike kot najviji

organ vodenja TO RS je imelo formalno pristojnost, daakcijo ustavi. Predsednik Kuan je zato zahteval odgenerala Hoevarja uradno pojasnilo o odvzemu oroja.Na sestanku predsedstva je Ivan Hoevar neprepriljivopojasnjeval, da je lo le za varnostni ukrep. Oroje najbi e naprej ostalo last TO, vendar v vojanicah JLA, vkaterih naj bi ga vojaki straili in varovali pred tatvinami,ki naj bi jih bilo v Jugoslaviji vse ve.

Predstavnik JLA v Skupini Republike Slovenije polkovnikMilan Aksentijevi je dosledno zagovarjal ukaz o premestitvioroja TO Slovenije v skladia JLA. S preprievanjem ingronjami je skual ustrahovati poslance med sprejemanjemprvih osamosvojitvenih ukrepov.Po mnenju nekaterih je bil Aksentijevi "podaljana roka"kontraobveevalne slube JLA v skupini.

Odvoz oroja in streliva iz skladia Obmonega taba za TOentjur pri Celju, 19. maj 1990, popoldan

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

22

Mladina,2. junij 1990

23

ZaZaZaZaZaeeeeetttttek deloek deloek deloek deloek delovvvvvanananananja Maneja Maneja Maneja Maneja Manevrvrvrvrvrssssskkkkke se se se se strtrtrtrtrukturukturukturukturuktureeeeenarnarnarnarnarodne zaitodne zaitodne zaitodne zaitodne zaiteeeee

Maja 1990 je prilo do spora med Republiko Slovenijoin Republikim tabom za TO pod poveljstvom

generala Ivana Hoevarja, predvsem zaradi odvzemaoroja TO Slovenije. Iz spontanega odpora protiodvzemu oroja slovenske TO je nastala ena najboljeorganiziranih in konspirativnih akcij v Sloveniji vnovejem obdobju. Rezultat je bila organizirana inoboroena vojaka formacija enot in tabov MSNZ,ki bi lahko e prej kot v treh mesecih po odvzemuoroja slovenski TO branila Slovenijo pred oboroenimnapadom.

To vojako organizacijo so pozneje imenovaliManevrska struktura narodne zaite (MSNZ). Vanjoje bilo razporejenih priblino 22.000 pripadnikovrezervne sestave slovenske TO. Glavni vzrok zaoblikovanje MSNZ je bilo zavarovanje ukrepovnastajajoe slovenske drave, ki jo je takrat in pozneje

Tone KrkoviPomembno vlogo zanastanek Manevrskestrukture narodne zaiteje imel takratni sekretarza ljudsko obramboobine Koevje ToneKrkovi. Od leta 1979 do1988 je bil operativniastnik v zaitni brigadiTO, kot sekretar zasplono ljudsko obramboin drubeno samozaito(SLO in DS) pa je poznaltudi razmere naobrambnem podroju.Krkovi je na ravnirepublike operativnovodil Projekt MSNZ.

V nekV nekV nekV nekV nekatatatataterih obinserih obinserih obinserih obinserih obinskih kih kih kih kih tttttabih TO so se prabih TO so se prabih TO so se prabih TO so se prabih TO so se predajiedajiedajiedajiedajiorororororoooooja odlono uprja odlono uprja odlono uprja odlono uprja odlono uprli. Ukli. Ukli. Ukli. Ukli. Ukaza niso hoaza niso hoaza niso hoaza niso hoaza niso hottttteli izvritieli izvritieli izvritieli izvritieli izvritiv obinah Brv obinah Brv obinah Brv obinah Brv obinah Breeeeeice, Drice, Drice, Drice, Drice, Draaaaavvvvvogrogrogrogrograd, Jesenice, Krad, Jesenice, Krad, Jesenice, Krad, Jesenice, Krad, Jesenice, Kranananananj,j,j,j,j,KrKrKrKrKrkkkkko, Lendao, Lendao, Lendao, Lendao, Lendavvvvva, Litia, Litia, Litia, Litia, Litija, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlja, Mozirje, Radlje ob Drje ob Drje ob Drje ob Drje ob Draaaaavi,vi,vi,vi,vi,RadoRadoRadoRadoRadovlvlvlvlvljica, Slojica, Slojica, Slojica, Slojica, Slovvvvvensensensensenskkkkke Ke Ke Ke Ke Konononononjice, marje pri Jelah,jice, marje pri Jelah,jice, marje pri Jelah,jice, marje pri Jelah,jice, marje pri Jelah,TTTTTrrrrrbobobobobovlvlvlvlvlje, Tje, Tje, Tje, Tje, Trrrrri, Vi, Vi, Vi, Vi, Velenelenelenelenelenje in alec.je in alec.je in alec.je in alec.je in alec.

Janez Jana15. maja 1990 je zizvolitvijo Izvrnega svetaRepublike Slovenijepostal sekretarsekretariata za obrambo.Leta 1990 je bil glavniorganizator ProjektaMSNZ.

Igor Bavar15. maja 1990 je postalsekretar sekretariata zanotranje zadeve. Priorganizaciji MSNZ je bilpoleg Janeza Jane glavnikoordinator na republikiravni.

Vinko BeznikBil je poveljnik specialneenote ministrstva zanotranje zadeve. Leta1990 je operativno vodildejavnost milice vskupnem ProjektuMSNZ.

ODZIVI NA ODVZEM OROJA TERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

24

najbolj ogroala JLA.Temeljni vojni nartMSNZ je bil preprost inlogien. Ob oboroenemposegu JLA (pozneje JA)bi pripadniki MSNZmorali zavarovati kljuneobjekte, hkrati pa s hitriminapadi na skladiaoroja in vojake opremezagotoviti oroje zamorebitni vpoklicpopolnih formacij TO.Pripravljeni so bilipodrobni narti napadovna posamezna skladiain druge objekte, polegtega pa tudi tevilnaskrivna skladia zaoroje in vojako opremo.

Projekt MSNZ je tajnavzpostavitev poveljstev intabov, lojalnih slovenskioblasti, ter zametekSlovenske vojske, ki so joimenovali VojskaRepublike Slovenije(VRS). Na zaetku jenastajala brez zakonskepodlage. Na pobudoJaneza Jane pa je dobilazakonsko podlago kotManevrska strukturanarodne zaite (MSNZ),kajti Narodna zaita jebila zakonsko opredeljenae v Zakonu o ljudskiobrambi in drubenisamozaiti iz leta 1982.

Pripadniki stalne in rezervne sestave TO so se na razoroitev odzvali zelo odlono. Kljub velikiverjetnosti, da bi imel neizpolnjen ukaz o predaji oroja za posameznike negativne posledice,so se mnogi odzvali in napisali svoja mnenja. Eno takih pisem pripadnikov stalne in rezervnesestave so napisali tudi v Obinskem tabu za TO Slovenske Konjice.

25

Delo, 21. maj 1990

Delo, 21. maj 1990

ODZIVI NA ODVZEM OROJA TERITORIALNI OBRAMBI REPUBLIKE SLOVENIJE

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

26

Delo, 22. maj 1990

27

JUGOSLJUGOSLJUGOSLJUGOSLJUGOSLOOOOOVVVVVANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADANSKA LJUDSKA ARMADAAAAA

Po ustavi in zakonih SFRJ je bila JLA skupna oboroenasila vseh narodov, narodnosti, delovnih ljudi indravljanov SFRJ. Drugi del oboroenih sil (OS) jesestavljala Teritorialna obramba (TO). Temeljna nalogaJLA je bila, da ob napadu na Jugoslavijo skupaj s silamiTO v najkrajem asu ustavi napad. JLA je bilaopremljena s takrat najsodobnejo oboroitvijo inopremo. V strukturi astnikega kadra je bilo najveastnikov srbske narodnosti, in sicer 63,2 odstotka od 42,7odstotka skupnega delea v jugoslovanskem prebivalstvu.Pred osamosvojitvijo je bilo v JLA zaposlenih 2,8 odstotkaSlovencev od vseh zaposlenih v JLA. e v 80. letihprejnjega stoletja, predvsem pa po Titovi smrti, je JLAmono utrdila svojo oblast in se razglasila za takoimenovano hrbtenico politinega sistema. Takrat je bilov JLA 260.000 vojakov, imela je tudi dobro organiziranomono partijsko organizacijo. eprav so v JLA pretiranopoudarjali, da se zavzemajo za bratstvo in enotnost, jebilo ozraje v dravi napeto. Pozneje je JLA postopomazmanjala tevilo oboroenih vojakov na 180.000. Bila jenajmoneja vojaka sila na Balkanu, toda hkrati tudinajdraja in najveja dravna institucija. JLA je imela svojovojako industrijo, ki je bila nameena predvsem na juguin v osrednjem delu drave. Bila je samozadostna, saj jeimela svojo infrastrukturo in samooskrbo. Ne glede nazakone se je JLA vedla samovoljno in ni bila odvisna odzvezne vlade, predsednika drave in skupine. Porazpadu ZKJ si je prisvojila in utrdila e politini monopol,tako da je ustanovila Zvezo komunistov Gibanje zaJugoslavijo. Znotraj dravnega aparata sta se krepilacentralizem in avtonomija JLA.

Pozneje se je krepitev srbskega vpliva na odnose vJugoslaviji kazala tudi z veanjem vpliva JLA. Tako je

JLA, ne da bi obvestila zvezno vlado in predsedstvo,zaela po vsej dravi razoroevati TO.

Leta 1990 je bilo najve vojakov JLA na 5. armadnemobmoju, ki je imelo sede v Zagrebu. V vsej Jugoslavijije bilo organiziranih 17 poveljstev korpusov, od tegana 5. armadnem obmoju pet. Vodenje te velikevojake sile je v miru potekalo prek poveljstvavojakega obmoja, v morebitni vojni pa so predvidelipoveljstvo bojevalia, ki bi vodilo operacije. GronjaSloveniji je bila tako uresniena z veliko vojakopremojo JLA nad slovensko TO. JLA je e prej vekratnameravala izvesti dravni udar in izsiliti izrednerazmere. Armadno poveljstvo je nenehno pritiskalona zvezno predsedstvo, da je treba razmere v draviumiriti in prepreiti osamosvojitvene tenje Slovenije.Ta pritisk se je e poveal, ko sta Hrvaka in Slovenijapredlagali konfederacijo.

Jugoslovanska ljudska armada je bila leta 1990 vSloveniji razdeljena na tri korpuse. Korpusi so bilipodrejeni 5. vojakemu obmoju, ki je imelo sede vZagrebu. Poveljeval mu je Slovenec generalpolkovnikKonrad Kolek.

14. korpus je imel sede v Ljubljani, veje enote pa sobile poveljstvo in pritabne enote (bataljon vojakepolicije, bataljon za zveze, sanitetni bataljon) s sedeemv Ljubljani. V 14. korpusu je bilo 1382 ljudi, v Ljubljanije bila tudi 14. partizanska motorizirana brigada, ki jetela 973 ljudi, v Postojni, Vipavi in Pivki je bilanameena 228. motorizirana brigada, ki je imela 3371ljudi. V Kranju, Tolminu in na Bohinjski Beli je bilanameena 345. planinska brigada, v Radovljici,Tolminu, Novi Gorici in Seani so bile obmejne enote,ki so imele 1764 ljudi, v Ribnici na Dolenjskem je bilnameen 14. meani artilerijski polk, ki je tel 1119ljudi, v Ljubljani je bil tudi 635. lahki topniki polkPLO, ki je tel 895 ljudi, na Vrhniki pa je bilanameena 1. oklepna brigada z 2178 ljudmi. Podpoveljstvom 14. korpusa so bile e vojanice v Novemmestu, kofji Loki in Ajdovini. Skupno je bilo v 14.korpusu 13.917 ljudi.

V Mariboru je bil sede 31. korpusa s pritabnimienotami, ki so imele 469 ljudi, v Mariboru sta bilanameena 195. motorizirana brigada s 3150 ljudmi

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

28

in poveljstvo obmejnih enot (obmejni bataljoni so biliv Murski Soboti, Mariboru in Dravogradu) s 1297ljudmi, 29. partizanska divizija je bila nameena naPtuju, tela je 215 ljudi, na Ptuju je bil tudi 417. meaniprotioklepni polk s 633 ljudmi, v Celju pa je bil 522.inenirski polk. Pod poveljstvom 31. korpusa je bilatudi vojanica JLA v Slovenski Bistrici. V 31. korpusuje bilo skupno 6290 ljudi.

V Sloveniji je bila tudi 13. partizanska motoriziranabrigada, ki je imela sede v Ilirski Bistrici, tela je 1881ljudi, podrejena pa je bila poveljstvu korpusa, ki jeimelo sede na Reki.

Pod neposrednim poveljstvom 5. vojakega obmojaso bile enote v Cerkljah ob Krki, rnomlju in nekatereenote v Ljubljani ter Slovenski Bistrici.

Celotno 5. vojako obmoje, ki je vkljuevalo e 32.korpus s sedeem v Varadinu, 10. korpus s sedeemv Zagrebu in preostale enote 13. korpusa na Reki je vmirnodobnem asu telo 45.000 ljudi.

Na 5. vojakem obmoju je bil nameen tudi 5. korpusvojnega letalstva in protiletalske obrambe z 200bojnimi letali in helikopterji.

5. vojako obmoje je imelo 1160 tankov in oklepnihbojnih vozil, ve kot 3000 kosov artilerijskega oroja,minometov, vecevnih raketometov in ve kot 500kosov protiletalskega oroja.

V pristojnost 5. vojakega obmoja so sodile tudi mejeSFRJ z Italijo, Avstrijo in Madarsko v dolini 716 km.Samo v Sloveniji je bilo na dravnih mejah 85 stranic.Zaledno oskrbo so opravljale tri zaledne baze z vekot 400 skladinimi objekti.

Nacionalna sestava starein na 5. vojakem obmojuje bila naslednja: 5,5 odstotka je bilo Slovencev, 16odstotkov je bilo Hrvatov, 52 odstotkov Srbov,preostalih pa je bilo 19 odstotkov.

Nacionalna sestava enot JLA v Sloveniji: Srbov je bilo33 odstotkov, rnogorcev 2 odstotka, Jugoslovanov 2odstotka, Hrvatov 18 odstotkov, Albancev 20 odstotkov,Slovencev 15 odstotkov, Makedoncev 4 odstotke,

Mislimanov 5 odstotkov in preostalih odstotek.V Republiki Sloveniji je delovalo priblino 150pripadnikov vojake varnostne slube (KOS), ki pa sobili veinoma Srbi, bilo jih je namre ve kot 90odstotkov.

Josip Broz TitoDo leta 1980 je bil vrhovnipoveljnik oboroenih sil SFRJ.Po njegovi smrti je bilo vrhovnipoveljnik Predsedstvo SFRJ.

GeneralVeljko Kadijevi,

konec osemdesetih letkomandant JLA

Konrad Kolek,poveljnik5. vojakega obmoja JLA

29

Opazovalec na "poloaju"

Letalo JLA orel. Vojnoletalstvo in protizranaobramba sta bilaorganizirana v tri korpuse,in sicer v Zagrebu,Beogradu in Skopju. Imelasta 512 bojnih letal, 104transportna letala, 152helikopterjev in 118 drugihletal. Poleg tega pa e 5100protizranih topov in 2800kosov protioklepnegaraketnega oroja.

JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

30

Jugoslovanska ljudska armada je na vsakoletni paradi vBeogradu kazala svojo oboroitev. Zadnja parada je bila leta1985.

Pomemben del JLA so bile artilerijske enote, ki so bile leta 1991na poloajih pripravljene za bojno delovanje, v posameznihprimerih pa so tudi bojno delovale.JLA je imela 8000 kosov artilerijskega oroja in 1300 kosovprotiraketnega oroja.

Tankovske enote so bile najbolj izpostavljeno oroje JLA. Leta1991 so bili oficirji JLA prepriani, da nekaj deset tankov nacestah lahko pokori Slovenijo. Da so bile ocene napane, sopokazali dogodki, ki so se zgodili leta 1991.JLA je imela 2100 tankov in 1000 oklepnih transporterjev.

Helikopterski desant, izkrcavanje pehote

31

TERITORIALNTERITORIALNTERITORIALNTERITORIALNTERITORIALNA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKEA OBRAMBA REPUBLIKESLSLSLSLSLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

UsUsUsUsUstttttanoanoanoanoanovitvitvitvitviteeeeev Tv Tv Tv Tv Teriteriteriteriteritorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrorialne obrambeambeambeambeambe

Sovjetska zveza je poleti leta 1968 okupiralaekoslovako, kar je bilo opozorilo tudi za Jugoslavijo.Zato je bila jeseni tega leta v vseh jugoslovanskihrepublikah ustanovljena nova vojaka organizacija Teritorialna obramba. Glavni tab za sploni ljudskiodpor v Sloveniji je bil ustanovljen 20. 11. 1968, kmaluzatem so bili ustanovljeni conski tabi in poveljstvapartizanskih enot.

Ustanovitev Teritorialne obrambe je bil tudi poskuszadostitve eljam jugoslovanskih republik, zlastiSlovenije in Hrvake, po vrnitvi vsaj delno samostojnevojake organizacije. Slovenci so Teritorialno obrambosprejeli kot svojo vojsko. Za njeno oboroitev in opremoso namenili precejnja sredstva. Manjo koliino orojaso nameravali kupiti v tujini, ostra reakcija Beogradapa je pokazala, da zvezna vlada ne bo dopustilarepublikih vojsk in poskusov, da bi se Teritorialnaobramba po republikah izognila ostremu nadzoruBeograda. Kljub temu je ustanovitev Teritorialneobrambe Sloveniji omogoila, da je imela vsaj nekajsvoje oboroene sile.

Z ustavnimi amandmaji 1971. leta je bila Teritorialnaobramba izloena iz JLA, zato je njen razvoj skupaj spristojnimi republikimi organi usklajevala posebnauprava v Generaltabu JLA in Zveznem sekretariatuza ljudsko obrambo.

Po letu 1974 je JLA vse bolj sumniavo spremljala razvojslovenske Teritorialne obrambe, e posebej po Titovismrti leta 1980.

Republiki Zakon o sploni ljudski obrambi in Zakono drubeni samozaiti, varnosti in notranjih zadevah,sprejeta leta 1976, sta prinesla veliko sprememb. Glavnitab SRS za sploni ljudski odpor se je preimenoval vRepubliki tab za TO, conski tabi so postalipokrajinski tabi. Iz tedanjih estih conskih tabov, insicer Gorenjskega, Dolenjskega, Primorskega,Vzhodnotajerskega, Zahodnotajerskega inLjubljanskega, je bilo oblikovanih 12 pokrajinskih

tabov, in sicer za Gorenjsko, Celjsko, Koroko,Vzhodnotajersko pokrajino, Prekmurje, Zasavje,Posavje, Dolenjsko, Notranjsko, Junoprimorsko inSevernoprimorsko pokrajino, Ljubljano okolico, terMestni tab za TO Ljubljana mesto. Pri Republikemtabu za TO je bila oblikovana tudi 27. zaitna brigadaTO. Stalna sestava brigade se je od leta 1982 imenovala30. razvojna skupina, ustanovljena pa je bila tudiletalska eskadrilja. V vseh obinah v Sloveniji so biliustanovljeni obinski tabi za TO. V Mariboru je bilustanovljen Mestni tab za TO Maribor.

Streljanje z minometom

Usposabljanje na protiletalskih topovih

TTTTTeriteriteriteriteritorialna obrorialna obrorialna obrorialna obrorialna obramba kamba kamba kamba kamba konec osemdeseonec osemdeseonec osemdeseonec osemdeseonec osemdesetihtihtihtihtih

Republiki tab za TO je bil najviji organ slovenskeTeritorialne obrambe, ki jo je sestavljalo trinajstpokrajinskih tabov in 27. zaitna brigada TO (30.

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

32

razvojna skupina). Na obinskih ravneh je biloorganiziranih 62 obinskih tabov za TO ter tabov vkrajevnih skupnostih, kar je bilo pomembno zanadaljnji razvoj splone ljudske obrambe in drubenesamozaite. tabi za TO so ustanavljali in organiziralienote za sploni ljudski odpor, urejali organizacijskain kadrovska vpraanja ter skrbeli za opremljanje,urjenje in borbeno pripravljenost enot. Pri tem sosodelovali z obinami in delovnimi organizacijami,odgovorni pa so bili komitejem za SLO in DS vobinah. Obinski tabi so pri reevanjuvojakostrokovnih nalog omogoali bolj operativnodelovanje. Obinski tabi za TO so bili teritorialniorgani, kar pomeni, da so delovali na obmojumatinih obin, veje enote pa so delovale tudi zunajnjih. Tako je bilo zagotovljeno vodenje splonegaljudskega odpora tudi v obinah. V TO Slovenije jebilo na zaetku leta 1990 zaposlenih 45 aktivnihpripadnikov stalne sestave TO (pripadniki JLA) in 420rezervnih. V enote TO je bilo na vpoklic razporejenihpriblino 75.000 rezervistov.

RazmerRazmerRazmerRazmerRazmere v Te v Te v Te v Te v Teriteriteriteriteritorialni obrorialni obrorialni obrorialni obrorialni obrambiambiambiambiambi

Zaradi nadzora in obvladovanja TO so podpoveljstvom generaltaba iz Beograda v vodstvo TOSlovenije poiljali predvsem aktivne oficirje JLA. Vtistem asu je bilo v TO Slovenije zaposlenih priblino45 aktivnih oficirjev JLA, veinoma na poveljnikih inpomembnejih tabnih mestih. Kadrovska selekcijajugoslovanskega generaltaba je bila usmerjena vpostopno zamenjavo vseh astnikov, ki so bili ocenjenikot nezanesljivi in bi dali v posebnih okoliinahprednost Sloveniji pred Jugoslavijo. TO je bila vSloveniji ve let izpostavljena pritiskom zveznihvojakih ustanov, ki so elele strukturo TO popolnomapodrediti armadnim poveljstvom in TO loiti odnjenega okolja.

Teritorialna obramba Republike Slovenije je v obdobjumed letoma 1980 in 1990 naredila izjemno veliknapredek. Postala je ugledna in sodobna vojakaorganizacija, dobro organizirana in vse bolje izurjena.Pomembno dejstvo je, da je bila povezana s svojimnarodom in vkljuena v obrambno-zaitni sistem nasvojem podroju.

Teritorialna obramba Slovenije ni imela tekeoboroitve. Veji del protiletalskih topov in minometovje bilo v skladiih JLA in tako pod njenimneposrednim nadzorom.

Velik del pehotne oboroitve je bil nabavljen odpresekov JLA in je bil e zastarel. Avtomatske pehotneoboroitve je bilo razmeroma malo.

Organiziranost TO Republike Slovenije maja 1990

Priprava oroja

Od usOd usOd usOd usOd ustttttanoanoanoanoanovitvvitvvitvvitvvitve TO lee TO lee TO lee TO lee TO lettttta 1a 1a 1a 1a 1968 so bili n968 so bili n968 so bili n968 so bili n968 so bili njenijenijenijenijenikkkkkomandanti: Boomandanti: Boomandanti: Boomandanti: Boomandanti: Bojan Pjan Pjan Pjan Pjan Polak - Solak - Solak - Solak - Solak - Stjenktjenktjenktjenktjenka, Ra, Ra, Ra, Ra, RudolfudolfudolfudolfudolfHriberHriberHriberHriberHribernik - Snik - Snik - Snik - Snik - Svvvvvarararararun, Brun, Brun, Brun, Brun, Brankankankankanko Jero Jero Jero Jero Jerki, Miha Pki, Miha Pki, Miha Pki, Miha Pki, Miha Peeeeetri,tri,tri,tri,tri,Rado KlajnRado KlajnRado KlajnRado KlajnRado Klajnekekekekek, Edv, Edv, Edv, Edv, Edvararararard Pd Pd Pd Pd Paaaaavi in Ivvi in Ivvi in Ivvi in Ivvi in Ivan Hoan Hoan Hoan Hoan Hoeeeeevvvvvararararar.....

33

Priprava protiletalskega topa na streljanje

Po napornem usposabljanju se prilee topla malica.

Leta 1990 je bil zvezni sekretar za ljudsko obrambogeneral armade Veljko Kadijevi. V intervjuju zaNarodno armijo, 6. 12. 1990, je med drugim dejal: "Nobeno vpraanje, tudi ne vpraanje politinega

organiziranja in delovanja pripadnikov JLA, sene bo urejalo po receptu ali na zahteve tistih, kite vojske niso ustvarjali;

Teritorialna obramba, takna, kakrna je bilaustvarjena ob koncu 60. in na zaetku 70. let, jebila objektivno velika prevara. Zagovornikitakne TO so utemeljevali svoja prizadevanja spotrebo, da bi organizacijo oboroenih silprilagodili zahtevam politinega sistemasocialistinega samoupravljanja;

Armada bo delovala po ustavi in zakonu in kdorse bo upiral s silo, bo tudi s silo onemogoen."

TERITORIALNA OBRAMBA REPUBLIKE SLOVENIJE

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

34

OBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAOBRAMBNE PRIPRAVE NVE NVE NVE NVE NAAAAAOSOSOSOSOSAMOSAMOSAMOSAMOSAMOSVVVVVOOOOOJITEV SLJITEV SLJITEV SLJITEV SLJITEV SLOOOOOVENIJEVENIJEVENIJEVENIJEVENIJE

ManeManeManeManeManevrvrvrvrvrssssskkkkka sa sa sa sa strtrtrtrtrukturukturukturukturuktura nara nara nara nara narodne zodne zodne zodne zodne zaitaitaitaitaite ine ine ine ine inobobobobobvvvvveeeeeeeeeevvvvvalno deloalno deloalno deloalno deloalno delo

e poleti 1990 so organizatorji MSNZ zaeli zbiratiinformacije o JLA, da bi tako dobro spoznali svojegamorebitnega nasprotnika. Organizirali soobveevalno slubo, katere glavna naloga je bilanadzor dejavnosti in postopkov vodilnih vojakih osebv Republikem tabu za TO, vojanicah in ustanovahvojske v vsej Sloveniji. Dobili so zelo koristneinformacije, s katerimi so nadzorovali delovanje protiSloveniji in ga tudi prepreili. Prouili so nasprotnikovoravnanje in organizirali 24-urno opazovanje vojanicin vojakih objektov. Pravoasne informacije sopripomogle k uresnievanju natannih postopkov inpravilnim odloitvam pristojnih organov naRepublikem sekretariatu za ljudsko obrambo in naRepublikem sekretariatu za notranje zadeve.

Oji usklajevalni odbor MSNZ, v katerem so bili Jana,Bavar, Beznik in Krkovi, je bil sproti obveen o deluHoevarjevega taba. Najve informacij jim jeposredoval Rade Klisari, ki se je, eprav je biluslubenec kontraobveevalne slube (KOS), e majapovezal s Krkoviem in se dogovoril za sodelovanje.Tudi pripadnike MSNZ, ki so imeli pomembne naloge,je bilo treba preveriti in presoditi, ali so primerni zasodelovanje pri tako pomembnem in odgovornemprojektu, kot je bila akcija MSNZ. Zbrani obveevalnipodatki so omogoili pripravo ocene vzrokov inmonosti za delovanje sil JLA v Republiki Sloveniji ter

ocene najverjetnejih smeri in sil, ki bi jih uporabilagresor, torej JLA. Omenjene ocene so bile podlaga zapripravo Direktive za uporabo Manevrske strukturenarodne zaite.

Lae so naselje med Koevjem in Novim mestom, gostilnaRojc v tej vasi je bila zelo pomemben obveevalni kraj.

Slubena izkaznica delavca organa varnosti (KOS) RadetaKlisaria. Pomembna naloga obveevalcev je bila spremljanjedogajanj v vojanicah po vsej Sloveniji. Tako so bile vojanice24 ur na dan pod nadzorom.

Zaradi varnosti organizatorjev Projekta MSNZ je bilo trebauporabiti marsikatero zvijao. Med te je sodilo tudi ponarejanjeosebnih dokumentov.Na sliki je ponarejena osebna izkaznica predsednika obineKoevje, Mihaela Petrovia, dr. med.

35

RazvRazvRazvRazvRazvoooooj noj noj noj noj novvvvve unife unife unife unife uniforororororme in nome in nome in nome in nome in novvvvvega orega orega orega orega oroooooja MGja MGja MGja MGja MGVVVVV

Slovenski teritorialci so se eleli e na zunaj razlikovatiod JLA, saj je bila njihova prejnja uniforma podobnauniformi JLA. eleli so kakovostno obleko, opremoin majhno, toda uinkovito oroje MGV. Zato so leta1990 zaeli preizkuati nove, sodobneje materiale,izdelali pa so tudi novo uniformo, ki se je razlikovalapo vzorcu, kroj pa je bil spremenjen in prilagojenzahtevam terenskega usposabljanja. Uniforma je bilaudobneja in zelo uporabna. Poleg tega so razvijali tudiopremo, in sicer otorke, spalne vree, kornje itn.Razvoj nove opreme je vodil Tone Krkovi. Vzorneuniforme so izdelali v Opremi Koevje, MGV pa vtovarni Gorenje.

Brzostrelka MGV 176 je namenjena za boj na krajih razdaljah.Uporablja se malokalibrsko strelivo 5,6 mm, ki je spravljeno vvodoravno leeem bobnu, za 161 nabojev. Dolina oroja ziztegnjenim kopitom je 745 mm, masa napolnjenega oroja je3,4 kg.

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

36

Skladie oroja TO v Ljubljani. Pogosto so zaposleni v TO, kiso bili vkljueni v MSNZ, kradli oroje, ki je bilo v lastiTeritorialne obrambe in hranjeno v skladiih JLA. Pri tem somorali zelo paziti, da jih JLA ni odkrila. Tako je bilo po vsejSloveniji odvzeto veliko oroja in streliva.

DeklarDeklarDeklarDeklarDeklaraciaciaciaciacija o suvja o suvja o suvja o suvja o suverererererenosenosenosenosenosti Rti Rti Rti Rti Republikepublikepublikepublikepublike Sloe Sloe Sloe Sloe Slovvvvvenienienienienijejejejeje

Republika skupina je 2. julija 1990 sprejelaDeklaracijo o suverenosti Republike Slovenije.Deklaracija obsega est lenov in dva sklepa, sklicevalapa se je na naravnopravno in mednarodno priznanonaelo o pravici vsakega naroda do samoodlobeoziroma do lastne dravnosti.

37

Sprava v Koevskem rogu. 8. julija 1990 je pred mnoinimgrobiem pobitih domobrancev v Koevskem rogu potekalaspravna slovesnost, ki so se je udeleili najviji predstavnikipolitinega in javnega ivljenja, med njimi tudi predsednikMilan Kuan. Maeval je ljubljanski metropolit, nadkof dr.Alojzij utar. Spravne slovesnosti se je udeleilo ve deset tisoljudi. Odnos do preteklosti je bil eden od spornih dejavnikovmed politinimi krogi in cerkvijo.

111115. juni5. juni5. juni5. juni5. junij:j:j:j:j: zaprto obmoje Koevske Reke si je ogledalakomisija republike skupine.

Izvrni svet je sprejel sklep, da zaprtega obmoja nive.

GoGoGoGoGotttttenicaenicaenicaenicaenica

Vas Gotenica lei na obrobju koevske obine, podGotenikim Snenikom. Naselje je tesno povezano seststoletno zgodovino koevskih Nemcev. V 14.stoletju so Ortenburani na Koevsko naseljevalinemke kolonialiste. Med vpadi Turkov je bila deela

vekrat napadena, tako da je bila konec 16. stoletjamono opustoena.

Sredi 19. stoletja je na Koevskem ivelo priblino22.000 prebivalcev, veinoma Nemcev. Agrarna krizav zaetku 20. stoletja je povzroila izseljevanje,predvsem v ZDA. Razpad Avstro-Ogrske je Nemceprizadel, postali so manjina v novi dravi KraljeviniJugoslaviji.

Aprila leta 1941 so Koevsko zasedli Italijani, zaradiesar so bili tamkajnji Nemci zelo razoarani, saj sopriakovali, da bodo postali del nemkega rajha. Odnovembra 1941 do januarja 1942 se je s Koevskegaizselilo priblino 11.000 koevskih Nemcev.

Svee v spomin pobitim v Koevskem rogu

Tudi prebivalci Gotenice so bili veinoma Nemci.Konec leta 1941 so se izselili v Posavje.

Na irem obmoju okoli Gotenice je pred drugosvetovno vojno stalo 19 cerkva. Med vojno so poruilile tri, vse pa so poruili ob nastanku zaprtega obmoja,najve med letoma 1953 in 1954.

Gotenico so za kratek as naselili prebivalci okolikihvasi, predvsem druine, ki so jim med vojno pogalidomaije. Najve jih je bilo iz Lokega Potoka.

Leta 1949 so se morale druine ez no izseliti. Podvodstvom Udbe so prili prvi strokovnjaki, da bi zaeligraditi podzemna zaklonia. Hoteli so zgraditiatomska zaklonia za komunistino vodstvo

OBRAMBNE PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

38

Slovenije. Odloitev, da bodo objekte gradili prav vGotenici, je po pripovedovanjih sprejel Ivan Maek -Matija, ki je gradnjo tudi nadzoroval.

Po drugi svetovni vojni je bilo na Koevskem vedelovnih tabori in velika verjetnost je, da so najtejadela pri gradnji "podzemne komunistine prestolnice"opravljali vojni ujetniki. Gradnjo naj bi konali leta1958, vendar so veliko dela opravili tudi pozneje.Okoliki prebivalci se spominjajo, kako so tovornjaki,polni cementa, ponoi vozili v Gotenico.

Sistem varovanja je bil preprost, pa vendar zelouinkovit. Sestavljen je bil iz dveh varnostnih obmoij.iri varnostni krog je obsegal veji del obine Koevje,pa tudi obine Ribnica, oji del pa ire obmoje okoliGotenice in vasi krilj, ki je od Gotenice oddaljenaokoli 15 km zrane linije.

Celotno zaprto obmoje je bilo veliko nekaj ve kotdvesto kvadratnih kilometrov. Sistem varovanja je biloblikovan z zelo malo ljudmi, osnovni varnostni sistempa je temeljil na strahu. Oje varovano obmoje jevarovalo od 30 do 40 vojakov JLA, ki so poleg straeopravljali e druga dela. Zanimivo je, da med njiminikoli ni bilo Slovencev. Veina vojakov, preobleeniso bili v uniforme milice, je bila iz odronih krajevjunih republik Jugoslavije. Poveljeval jim je rezervnioficir, Slovenec, ki pa je bil zaposlen na sekretariatuza notranje zadeve in je bil podrejen dravni varnosti.

Za varnost obmoja je skrbel Ivan Maek - Matija, kije na koevsko-ribnikem obmoju vzbujal strah intrepet. Je pa bil, po pripovedovanjih, slovenskousmerjen. Tako ni dovolil, da bi na obmoje Gotenicein krilja prihajali oficirji JLA. Poskrbel je tudi, da stabili vasi Gotenica in krilj izbrisani z vseh geografskihkart. Helikopterji JLA niso smeli preletavati obmoja.Maek je bil absolutni gospodar, obmoje je bilo dravav dravi.

Po varavskih dogodkih leta 1968 je takratna oblastustanovila enoti za varovanje politinega vodstva SRSlovenije. Enota za oskrbo, tela je nekaj manj kot 1000rezervnih pripadnikov, je bila odgovorna za osebnooskrbo in neposredno varovanje "varovancev",podrejena pa je bila sekretariatu za notranje zadeve.

Druga enota, imenovali so jo zaitna brigada, je imelanalogo irega varovanja politinega vodstvaRepublike Slovenije in je delovala v okviru TO.Zaitna brigada je v 80. letih imela priblino 2500rezervnih pripadnikov. Enoti sta imeli stalno sestavo,odgovorni sta bili za pripravo vojnih nartov ternartovanje in izvajanje usposabljanja. Kader v enotije bil skrbno izbran.

Novoizvoljena oblast se je kmalu po prevzemudolnosti odloila, da Gotenico odpre za javnost. ejunija leta 1990 je bila imenovana podkomisija, vodiljo je Tone Krkovi, ki je imela nalogo, da pregledazaklonia, in ugotovi, koliko oroja je v skladiih, kiso bila v okolici vasi, ter o vsem poroa Janezu Janiin Igorju Bavarju. Podkomisija je svoje delo opravilav enem tednu. Ugotovili so, da v skladiih ni tolikooroja, kot so priakovali. Zaitna brigada je del orojain streliva hranila v vojanici v Mostah v Ljubljani,enota za oskrbo pa je imela v Gotenici le manjekoliine oroja in streliva.

Skrivnostno obmoje, imenovano tudi Makov brlog, Gotenicaleta 1990

Odloitev za vpad na zaprto obmoje Gotenice je bilapredvsem posledica informacij, da namerava JLApobrati oroje zaitne brigade TO, in nezaupanja vvodstvene delavce na zaprtem obmoju. Preprost nartvpada v Gotenico sta naredila Tone Krkovi in VinkoBeznik. Na zapornicah, ki so bile na vhodu v Gotenico,bi okrepili varovanje s svojimi ljudmi. Aprila 1990 sovojake, ki so bili odgovorni za varovanje, zamenjali s

39

civilisti, ki so jih v zelo kratkem asu delno usposobiliza varovanje. Tako imenovani varnostniki so biliobleeni v milinike uniforme.

Za vpad v Gotenico je bila izbrana posebna enotamilice, ki ji je poveljeval Duan Gore in je bila v tistihdneh na usposabljanju v Svetlem Potoku. Pripadnikomzaitne enote milice je bilo zadnji veer sporoeno,da bodo zavzeli Gotenico. lo je za bojno nalogo,vendar so pripadniki enote sodelovanje lahkoodklonili, kar pa ni storil nihe. Vpad v Gotenico je bilizveden v noi z 2. na 3. junij 1990. Naloga je bilaizvedena, kot je bilo nartovano, brez odpora, na velikopreseneenje zaposlenih.

Sredi junija leta 1990 je skrivnostne objekte v Gotenici, ki jihdoslej niso videli in poznali niti mnogi najviji slovenski politiki,obiskalo okoli sto domaih in tujih novinarjev.Na sliki je vhod v podzemni objekt.

6. juli6. juli6. juli6. juli6. julij:j:j:j:j: Predsedstvo SFRJ je pozvalo Slovenijo, najrazveljavi deklaracijo o neodvisnosti.

lani zveznega predsedstva so slovensko deklaracijoo neodvisnosti oznaili kot izdajo. PredsednikPredsedstva SFRJ Borisav Jovi je menil, da jedeklaracija v nasprotju z ustavo SFRJ, in pozvalslovensko predsedstvo, naj jo razveljavi. General VeljkoKadijevi, zvezni sekretar za ljudsko obrambo, jezahteval, da jugoslovansko predsedstvo ugotovi stopnjoogroanja ozemeljske celovitosti in ustavne ureditveJugoslavije, da bi vojska na podlagi ugotovitev lahkouvedla izredne ukrepe.

111110. juli0. juli0. juli0. juli0. julij:j:j:j:j: obisk Anteja Markovia v SlovenijiPredsednik zveznega izvrnega sveta je obiskalSlovenijo in se pogovarjal s slovenskim politinimvodstvom o nekaterih skupnih vpraanjih.

111119. juli9. juli9. juli9. juli9. julij:j:j:j:j: zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je menil,da bi bila popolnitev enot ogroena, e bi obvezniki izSlovenije sluili doma.

Skupina Slovenije je sprejela deklaracijo o Kosovu.

23. juli23. juli23. juli23. juli23. julij :j :j :j :j : v Ljubljani so potekali pogovori medpredsedstvoma drave in Slovenije o urejanjuzapletenih razmer v federaciji.

9. a9. a9. a9. a9. avvvvvgusgusgusgusgusttttt::::: zvezni zbor je obsodil slovensko deklaracijoo neodvisnosti.

Republiki sekretariat za ljudsko obrambo je javnostisporoil, da bo jeseni odla na sluenje vojakega rokale polovica nabornikov.

2222211111. a. a. a. a. avvvvvgusgusgusgusgusttttt::::: Jana in Peterle v Beogradu

V Beogradu sta se Jana in Peterle pogovarjala zAntejem Markoviem, predsednikom zveznegaizvrnega sveta. Govorili so o zahtevi Slovenije oziromaodloitvi slovenske skupine, da Slovenija nabornikovne bo ve poiljala na sluenje vojakega roka v drugerepublike, vendar pa za te zahteve Slovenija ni imelapravne podlage, ne republike ne zvezne. Slovenskavlada in obrambni resor sta v pogajanjih e prejposkuala prepriati Generaltab JLA, naj slovenskifantje sluijo vojaki rok v Sloveniji ali vsaj na 5.armadnem obmoju. Zvezni izvrni svet je umirjalvodstvo JLA, ki je hotelo zapleniti evidence slovenskihnabornikov in dosei, da obvelja star nain sluenjavojakega roka.

23. a23. a23. a23. a23. avvvvvgusgusgusgusgusttttt: : : : : sestanek s hrvako delegacijo v Podstenah

V Podstenah pri Koevskem rogu so se 23. avgustaJanez Jana, Igor Bavar, Vinko Beznik in Tone Krkovisestali z obrambnim in notranjim ministrom Hrvake,Martinom pegljem in Joo Boljkovcem. Pogovarjaliso se o trenutnem stanju v dravi in o tem, kakne somonosti, da pride do oboroenega napada. Dogovoriliso se tudi za nadaljnjo izmenjavo informacij inizkuenj.

OBRAMBNE PRIPRAVE NA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

40

Ladislav Lenassi, direktor Komunalnega podjetja Koevje (nasliki) in predsednik Izvrnega sveta obine Koevje, je dal navoljo prostor v podjetju Komunala, kjer so se 23. avgusta sestaliJanez Jana, Igor Bavar, Vinko Beznik, Tone Krkovi inLadislav Lenassi. Sestanek je bil pomemben, saj je Tone Krkovipredstavil organizacijsko shemo MSNZ do ravni obin z imeniin enotami, ki jih je bilo mogoe vpoklicati.Bavar in Jana sta projekt, ki je temeljil na organizacijski shemi,odobrila, pozneje pa izdala tudi ustrezne odlobe.

23. a23. a23. a23. a23. avvvvvgusgusgusgusgusttttt: : : : : ustanovitev specialne enote Ministrstva za notranjezadeve (SE MNZ). Specialna enota Ministrstva za notranjezadeve RS je nastala iz zaitne enote milice, ki je bilaustanovljena leta 1978. Specialna enota je bila ustanovljena 23.avgusta 1990, odlobo je podpisal takratni notranji ministerIgor Bavar. Organizatorji Projekta MSNZ so z enoto zelointenzivno sodelovali. Ohranjali so neprekinjen in neposredenstik ter usklajevali skupne dejavnosti. Septembra 1990 je bilosodelovanje med MSNZ in milico usklajeno tudi na ravni

nartovanja in koordinacije ter fizinega in prostorskegavarovanja, varovanje prevozov pa so uvedli e prej. Pomenmilice v Projektu MSNZ je bil opazen tudi pri dogovarjanju omedsebojnih obveznostih v zagotavljanju obveanja invarnosti.

OBRAMBNOBRAMBNOBRAMBNOBRAMBNOBRAMBNA PRIPRAA PRIPRAA PRIPRAA PRIPRAA PRIPRAVLJENOSVLJENOSVLJENOSVLJENOSVLJENOSTTTTTELEZNIKEGELEZNIKEGELEZNIKEGELEZNIKEGELEZNIKEGA GOSPODA GOSPODA GOSPODA GOSPODA GOSPODARSARSARSARSARSTTTTTVVVVVAAAAALJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJLJUBLJANANANANANAAAAA

elezniko gospodarstvo (G) Ljubljana je imelopodobno kot druga velika podjetja status organizacijeposebnega pomena za obrambo drave. V 70. in 80.letih so bile (torej na obmoju Slovenije in hrvakeIstre) ustanovljene enote TO, v katere je bilo vkljuenihokoli 1000 elezniarjev. Poleg tega je imelo Gorganizirani e Narodno zaito in Civilno zaito.Tako mnoina vkljuitev delavcev v obrambneoziroma zaitne dejavnosti je ogroala izvajanjedelovnega procesa, zato je bila leta 1985 v soglasju zrepublikimi organi eleznika TO zmanjana na tirisamostojne vode TO s skupno 116 pripadniki. Vodi sobili ustanovljeni na eleznikih postajah v Ljubljani,Zalogu, Mariboru in Postojni. Poleg tega so biladoloena e oboroena delovna mesta, na katerih soelezniarji med delom nosili oroje (pitole, puke)in tako varovali sebe ter objekte.

Opremo eleznikih teritorialnih enot je ob ustanovitvizagotovila JLA, in sicer s starejim orojem, to je zrepetirkami M 48 in mosin ter pukomitraljezi bren inbrno, in s starejimi uniformami ter drugimi sredstvi. Zlastnimi finannimi sredstvi pa je G ve let nakupovalo

Gorazd TomiLeta 1990 je bil zaposlen veleznikem gospodarstvuLjubljana. Odgovoren je bil zapodroje ljudske obrambe. 15.januarja 1991 se je zaposlil vSekretariatu za ljudskoobrambo RS kot samostojnisvetovalec za oboroitev.

41

sodobneje lahko oroje (polavtomatske puke M 59/66,avtomatske puke M 70, pukomitraljeze M 72, pitoleM 57) in drugo boljo opremo, izloalo pa je staro. Sredileta 1990 je bilo oroje s pripadajoim strelivom za enoteTO, oboroena delovna mesta in Narodno zaitoshranjeno v 13 skladiih v eleznikih objektih, in sicerv Ljubljani (tri skladia), Zidanem Mostu, Novem mestu,Celju, Mariboru, Postojni, Divai, Kopru, Novi Gorici, naPragerskem in Jesenicah. Opredeljeni so bili vsi postopkiza izdajo oroja omenjenim trem oboroenim strukturamG, vse delo v zvezi s tem pa so v veliki konspiracijiopravljale zanesljive osebe.

Obrambne dejavnosti v eleznikem gospodarstvu jeves as organizirala in nadzirala sluba za splono ljudskoobrambo in drubeno samozaito (SLO in DS) s sedeemv Ljubljani, profesionalni referenti so bili v vejiheleznikih srediih, po drugih organizacijskih enotah paso obrambne naloge opravljali elezniarji poleg svojegarednega dela.

18. in 19. maja 1990 je bila na zahtevo nadrejenih tabovTO v Ljubljani in Mariboru opravljena predaja orojain streliva dveh vodov, vse drugo oroje in strelivo paje ostalo v skladiih eleznikega gospodarstva. Znovim vodstvom Republike Slovenije je bilodogovorjeno, da se G vkljui v obrambne priprave vnovih pogojih, kar je pomenilo, da G varuje opremov svojih skladiih do njene izroitve TO Slovenije inzbira podatke o JLA predvsem o njenih dejavnostihna eleznici. Sluba za SLO in DS G je pridobivalatovrstne podatke od vodstva vojake delegacije JLA priG in jih prenaala pristojnim slubam Slovenije.

Z RSLO je bilo dogovorjeno, da se uskladieno orojeG preda le pooblaenim predstavnikom TO RS, karje bilo zaradi razlinosti potreb po posameznihobmojih Slovenije uresnieno med oktobrom 1990in majem 1991. elezniko gospodarstvo je slovenskivojski predalo:

213 pitol 7,62 mm M 57, 330 repetirnih puk 7,9 mm M 48, 581 polavtomatskih puk 7,62 mm M 59/66 A1, 192 avtomatskih puk 7,62 mm M 70 (M 70 A, M

70 B1 ...), 92 pukomitraljezov 7,62 mm M 72 in M 72 B, skoraj 400.000 nabojev 7,62 x 39, skoraj 200.000 nabojev drugih kalibrov.

Poleg tega so elezniarji tudi s svojim delovanjemveliko prispevali k pripravam za osamosvojitev inpozneje v vojni.

RazvRazvRazvRazvRazvaanaanaanaanaanje orje orje orje orje oroooooja po Sloja po Sloja po Sloja po Sloja po Slovvvvvenienienienienijijijijiji

Pri prevozu oroja je bilo treba pokazati velikoiznajdljivosti, saj je bil prevoz opravljen v popolnitajnosti, obiajno v poznih nonih urah in z vekratnimkronim zavarovanjem smeri. Nikoli ni bilauporabljena ista pot. Na kamione so nameali tudirazline registrske tablice. Vsi prevozi oboroitve,streliva in minskoeksplozivnih sredstev iz Gotenice sobili trojno varovani. V poletnih noeh 1990 so kamioniv spremstvu pripadnikov MSNZ in posebnih enotmilice vozili oroje iz Gotenice v pokrajine in obine,ki so bile brez oroja, streliva in minskoeksplozivnihsredstev. Pripravljena so bila tevilna skrivna skladiaoroja in vojake opreme. Vonje tovornjakov izGotenice JLA oziroma njeni kontraobveevalni slubi(KOS) niso ostale neopaene, vendar so pripadnikiMSNZ in milice namerno ustvarili vtis, da se orojevozi v Gotenico. Da so bili prevozi dobro organizirani,dokazuje dejstvo, da ni bil odkrit noben prevoz. Nasreo pa se kljub tevilnim prevozom in tekimrazmeram ni zgodila nobena prometna nesrea.

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

42

29. a29. a29. a29. a29. avvvvvgusgusgusgusgusttttt: odloba o imenovanju Toneta Krkovia. Igor Bavar, republiki sekretar za notranje zadeve, je 29. avgusta izdalodlobo o imenovanju Toneta Krkovia za naelnika Narodne zaite v morebitnih izrednih razmerah. Skladno z odlobo je ToneKrkovi deloval na podlagi pooblastil Zakona o SLO in DS ter Pravilnika o organiziranju NZ na celotnem obmoju RS. Doloitije moral namestnike in pomonike, ki jih je prav tako potrdil Igor Bavar. Slednji je imenoval tudi pokrajinske naelnike MSNZ,ti pa so imenovali obinske naelnike MSNZ.

43

SPREJEM DIREKSPREJEM DIREKSPREJEM DIREKSPREJEM DIREKSPREJEM DIREKTIVE ZA DELTIVE ZA DELTIVE ZA DELTIVE ZA DELTIVE ZA DELOOOOOVVVVVANJEANJEANJEANJEANJEMSNZMSNZMSNZMSNZMSNZ

Na Pristavi nad Stino je bil 7. septembra 1990 sestanek,ki je bil zelo pomemben za nadaljnje delo MSNZ. Nasestanku, udeleili so se ga Janez Jana, Igor Bavar,Tone Krkovi, Vinko Beznik in Joe Kolenc, soanalizirali trenutni poloaj in dotedanje ukrepe priorganizaciji MSNZ ter dokonno oblikovali celotennart delovanja. Tone Krkovi je predstavil predlogvojnega narta in organizacijsko shemo MSNZ. Napodlagi potrjene direktive naelnika Narodne zaiteRepublike Slovenije za demonstracijsko, delno inpopolno uporabo Manevrske strukture narodnezaite so bili pozneje pripravljeni nujni delovnidokumenti in delovne karte. V teh nartih je bila JLAprvi omenjena kot morebitni agresor oziromanajpomembneja nevarnost za slovenskoosamosvojitev.

Sestanek na Pristavi je bil zgodovinski, saj je bil sprejetin potrjen dokument za vojako zavarovanjeslovenskega osamosvajanja.

Na pokrajinskih ravneh so pozneje pripravilidokumente, prilagojene za uporabo enot MSNZ poposameznih pokrajinah. Mnogo teh dokumentov jebilo naslednje leto uporabljenih v vojni za Slovenijo.

Joe Kolenc je narepubliki ravnivodil usklajevanja medposebnimienotami milice vpokrajinah.

Na Pristavi nad Stino je bila sprejeta direktiva za delovanje Narodne zaite in njeno uporabo.

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

44

45

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

46

47

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

48

49

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

50

Na podlagi direktive je bilo pripravljenih e velikodrugih dokumentov za uinkovito uporabo enotMSNZ, med drugim tudi seznam (nart) ukrepovza pripravljenost in aktiviranje NZ v RS (shema jenarejena na podlagi originalne sheme).

Direktiva naelnika Narodne zaite RepublikeSlovenije za demonstracijsko, delno ali popolnouporabo Manevrske strukture narodne zaite,sprejeta 7. septembra 1990 na Pristavi nad Stino

51

Uradni list RS,tevilka 35, letoXLVII, v kateremje bil objavljenodlok o razglasitviustavnihamandmajev kustavi RepublikeSlovenije

SPREJEM DIREKTIVE ZA DELOVANJE MSNZ

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

52

2222277777. in 28. sep. in 28. sep. in 28. sep. in 28. sep. in 28. septttttember 1ember 1ember 1ember 1ember 1990990990990990Slovenska skupina je sprejela nov sveenj ustavnihamandmajev, s katerimi je odpravila veljavnostzveznih dokumentov, ki so bili v nasprotju z republikoustavo. S posebnim amandmajem je doloila, da stasluenje vojakega roka in slovenska TO v izkljunipristojnosti Republike Slovenije.Slovenska skupina je sprejela tudi ustavni zakon, skaterim je delno ali v celoti razveljavila kar 27 zveznihzakonov.

28. sep28. sep28. sep28. sep28. septttttemberemberemberemberember::::: imenovanje Janeza Slaparja za vrilcadolnosti naelnika Republikega taba za TO.Predsedstvo Slovenije je imenovalo Janeza Slaparja zavrilca dolnosti naelnika RTO. Major Janez Slaparje bil dotedanji poveljnik Pokrajinskega taba za TOza Gorenjsko in je imel dolgoletne izkunje v TO. Vnovem republikem tabu je zbral sodelavce, ki soprevzeli in organizirali vodenje enot in tabov za TORepublike Slovenije ter poveljevanje.

SKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PRSKLEPNI DEL PROOOOOJEKJEKJEKJEKJEKTTTTTA MSNZA MSNZA MSNZA MSNZA MSNZ

Delo, 5. oktober 1990. Razreitev Krkovia kot naelnika MSNZ.Z imenovanjem Janeza Slaparja za vrilca dolnosti naelnikaRTO je bil Tone Krkovi razreen kot naelnik MSNZ.

Mladina, oktober 1990

53

Med potekom Projekta MSNZ se je zgodilo velikozanimivega. Zgodbe so bile vasih zabavne, vendar vtakratnih okoliinah obiajno za udeleence e kako resne.Poroilo naelnika O MSNZ Dravograd HermanaJeseninika, napisano po ve kot desetih letih, je le eden odprikazov dogodkov, kakrnih se je v Sloveniji zgodilo veliko.

PORPORPORPORPOROILOILOILOILOILOOOOOo vo vo vo vo varararararooooovvvvvanananananju orju orju orju orju oroooooja v sja v sja v sja v sja v skrivnihkrivnihkrivnihkrivnihkrivnih

ssssskladiih lekladiih lekladiih lekladiih lekladiih lettttta 1a 1a 1a 1a 1990990990990990

UvUvUvUvUvodododododLeta 1990 je koncept SLO zael doivljati odlonespremembe. Njen oboroeni del, to je TO, je dobil tajniukaz o oddaji oroja v skladia JLA. Ukaz je bil posledicasprememb v politinem ivljenju Republike Slovenije.

Ukaz smo prejeli tudi v TO Dravograd. Kljub tajnosti je bil zukazom seznanjen tudi takratni predsednik skupine obine.

V OTO Dravograd nam je ostala vsa oboroitev TO.Oroje je bilo shranjeno v prostorih carinarnice Dravograd.Organizirali smo tiriindvajseturno oboroeno varovanje.

PriprPriprPriprPriprPripraaaaavvvvva seznama sa seznama sa seznama sa seznama sa seznama skrivnih skrivnih skrivnih skrivnih skrivnih skladikladikladikladikladiPo prejemu ukaza od vodstva Republike Slovenije, daje treba oroje in strelivo umakniti v skrivna skladiana obmoju obine, smo v najojem delu OTOpripravili seznam mogoih lokacij.

Glede na okoliine, v neposredni bliini OTO je bilnamre sede mejnega bataljona JLA, smo menili, dabi bilo oroje najbolje razseliti po ve kmetijah naobmoju obine juno od reke Drave.

Kmete, lastnike kmetij, na katere naj bi razvozili oroje,smo e prej poznali kot zanesljive in odgovorne, kar jezagotavljalo, da bo oroje varno in zanesljivoshranjeno. Z vsemi kmeti smo pred razvozom orojaopravili tudi razgovore. Nihe od njih ni odklonilsodelovanja.

Za razvoz, ki ga je v prvem delu opravil OTO, in prikaterem sem sodeloval tudi sam v vlogi naelnikaMSNZ za obmoje Dravograda, poleg pa je bil epomonik poveljnika za zaledje, smo si sposodilitovornjak od podjetja KOGRAD Dravograd.

Razvoz smo zaeli ob 23. uri, ko je bilo e temno. Tudioroje v zabojih in strelivo smo sami raznaali vpripravljene prostore. Skladie v carinarnici je bilokljub izpraznitvi e nekaj dni fizino varovano, saj smomorali raunati tudi na obveevalce JLA.

Pozneji dogodki so pokazali, da je bilo naepredvidevanje glede varnosti skladienja orojadobro, saj smo dobili vse oroje nedotaknjeno nazaj,eprav lastniki niso niesar podpisali.

ZagoZagoZagoZagoZagotttttaaaaavlvlvlvlvljanjanjanjanjanje zaje zaje zaje zaje zavvvvvarararararooooovvvvvanananananjajajajajaVarnostni ukrepi, ki smo jih predvideli, so obsegaliobveanje o morebitnih nepredvidenih dogodkih ternao takojnjo dosegljivost ob morebitnih poarih nakmetijah. Le tako bi lastnike kmetij lahko opozorili,naj pustijo vse skupaj in se umaknejo im dlje odobjektov, saj so bile na kmetijah shranjene tudi mine.Na sreo se ni zgodilo ni nepredvidenega.

Kmetom smo zagotovili, da ne bomo nikomur povedalinjihovih imen. Obljubo sem dral, saj tudi poznejemupoveljniku obmoja nismo izdali imen, temve le nain,kako lahko zaledni organ jurinega odreda dvigneoroje iz skrivnega skladia. ele zaradi uveljavljanjapravic do statusa veterana smo morali stvari tudi objavitiin ire dokumentirati. Glede na vse menimo, da so dostatusa veterana upraviene tudi gospodinje solastnicekmetij, saj bi bile skupaj z moem ob vse premoenje,e bi stvari drugae potekale.

ZanimivZanimivZanimivZanimivZanimivososososostititititi1. Ko smo se z enim od kmetov pogovarjali in iskaliprostor, v katerem bi lahko skladiili oroje in strelivo,je omenil tudi to, da ga lahko zloimo kar podzakonsko posteljo. Potem, ko sem nekoliko udnopogledal, je tudi sam spremenil mnenje in pokazaldobro skrit prostor v delavnici na kmetiji.2. Pri enem od kmetov smo pravkar znosili zaboje vgloboko klet, ko si je premislil. Ponovno smo "pljunili" vroke in mukoma znosili zaboje nazaj ven ter jih uskladiiliv objekt ob robu gozda. Naslednje jutro nas je poklical eob 7. uri. e enkrat smo morali premeati oroje.3. Pri nonem razvozu smo se ob vraanju po nov tovorv skladie v carinarnico dogovorili, da se bomo zaradimorebitnega policijskega nadzora izognili glavni cesti,vendar pa je policija nadzor opravljala ravno na tejstranski cesti. Ko so nas policisti vpraali, kaj delamo,smo dejali, da tihotapimo les. Pozneje sem nakoordinaciji to omenil, pa me je poveljnik posebnepolicijske enote Marko Pogorevc vpraal, zakaj ganismo poklicali. Dejal sem mu, da zaradi tajnostioperacije, saj bi zaradi iritve kroga seznanjenih lahkobila veja monost za odkritje skrivnih lokacij.

U P O R N I K I Z R A Z L O G O M

54

Septembra leta 1990 so bili sestanki organizatorjev MSNZ takona republiki kot na pokrajinskih in obinskih ravneh pogosti.Sprejeti so bili pomembni dokumenti, mnogi med njimi so biliv vojni za Slovenijo leta 1991 tudi uporabljeni.

Med mnogimi dogodki, povezanimi z akcijo MSNZ, je posebnopomemben sestanek republikega vodstva MSNZ, pokrajinskihnaelnikov MSNZ in poveljnikov posebnih enot milice naIzvrnem svetu Republike Slovenije. Sestanek je bil 14.septembra 1990. Prisotne sta pozdravila tudi Milan Kuan inLojze Peterle. Ko sta Janez Jana in Igor Bavar razloila smiselprojekta, je projekt dobil "nov polet".

55

Zasedba RTO. 4. oktobra 1990 je sekretar za ljudsko obrambo Janez Janaposlal generalu Hoevarju dopis, s katerim ga je pozval, naj naslednji dan predadolnost novemu vrilcu dolnosti naelnika Republikega taba za TO JanezuSlaparju. Naslednji dan je bilo v nekaterih enotah JLA po Sloveniji opazitidvigovanje bojne pripravljenosti. Deurni astnik v starem RTO je dobilsporoilo, da bo vojska z vojako policijo zasedla oziroma dodatno zavarovalaposlopje, v katerem je bil RTO. Zasedla ga je vojaka policija iz Vojaniceentvid. Vojska, ki je zas