misijonska obzorjaP O G L E D P O S V E T U

leto 32 I junij 2017 I priloga Nedelje www.kath-kirche-kaernten.at/misijoni 03 I

PaPež Frančišek: Veselje eVangelija Misijonarska dejavnost še danes predstavlja največji izziv za Cerkev in misijonska naloga

mora biti prva. Kaj bi se zgodilo, če bi vzeli zares te besede?Preprosto bi priznali, da je misijonarsko delovanje vzorec vsakega dejanja Cerkve. V tem smislu solatinskoameriški škofje rekli, da »ne moremo več ostati mirni, v nedejavnem čakanju, znotraj naših

Cerkva«, in da je potrebno preiti »od ohranjevalne pastorale k odločno misijonarski pastorali«.

(Foto: Elmar Augustin)

Beseda urednikaJ O Ž E K O P E I N I G

Ne gre za to,da bi dal veliko,malo ali splohnekaj, gre le zadati samegasebe.

Še lahkogovorimodanes omisijonih?

“

2

Mnogi povezujejo z besedo misi-joni duhovno nasilje nad ljudmi,ki so bili do danes drugega sve-

tovnega nazora, drugega življenjskegaprepričanja ali ki so vtkali svoje verske te-melje ali prepričanje v drugih verstvih aliezoteriki in v drugih modnih gibanjih.

Tudi zgodovina krščanstva ne piše najpre-pričljivejših spričeval o širjenju krščanskevere. Mnogokrat se je tudi Cerkev pos-luževala političnih sil in prisilil, kar jepravi veri samo škodovalo.

A kljub tudi temnim sencam, kispremljajo krščansko zgodovino, je nadrugi strani morje takih evangelijskihpričevalcev, ki s svojim življenjskim zgle-dom in dostikrat z žrtvijo in mučeništvomsvojega življenja oznanjajo Jezusov pro-gram, ki želi, da bi se vsi ljudje zveličali,živeli v svobodi svoje vesti, v pomoči drugdrugemu in da bi preoblikovali svet vskupno hišo sester in bratov, ne glede nabarvo, spol ali katerekoli druge razlikečloveške družine.

Nihče ni brez napak in zablod, ne mi kotposamezniki, ne človeške skupnosti,države ali tudi Cerkev, a vsi se lahko spre-menimo, če smo le pripravljeni spoznatiin priznati svoje slabosti in se iz njih učiti.

Ko smo nadškof Šuštar in laiški misijonarMarko Vilfan ter jaz pred leti obiskali

naše misijonarje v Zambiji in na Mada-gaskarju, je nek »vaški kralj« - zastopnikžupnijske skupnosti - povedal pripozdravnem govoru: »Kako smo hvaležnimisijonarjem, da nam oznanjajo Jezusa,da nam govorijo o Bogu Očetu, ki nasbrez razlike ljubi. A kar nas učijo, tomisijonarji tudi sami živijo.«

Nikoli se ne moremo dosti zahvaljevati zadar vere in za Jezusov evangelij. Takšnopriznanje ne potrebuje nadaljnjih opra-vičil in priporočil.

V najnovejšem dokumentarnem filmu»Pedro Opeka – apostol smetiščarjev«pravi avtor filma Mirko Bogataj, ko jespremljal življenje na misijonu v Akama-soi: »Ne gre za to, da bi dal veliko, maloali sploh nekaj, gre le za dati samegasebe.«

Seveda niso pomembni samo denarni da-rovi, temveč da damo sebe, svoja srca,svojo zvestobo Jezusu, ki si želi, da smomisijonarke in misijonarji vsak v svojemokolju.

Misijon je danes nič manj potreben kakorkdajkoli prej, verjetno še celo bolj v da-našnji družbi, ki včasih misli graditiboljšo prihodnost brez Boga.

Z misijonskimi pozdraviJože Kopeinig

V kraju Kipushya v Kongu imajo ob šoli internat, saj priha-jajo učenke in učenci iz krajev, ki so oddaljeni tudi več kotsto kilometrov. A vsi otroci žal nimajo prostora v internatu.Tisti, ki živijo nekoliko bližje, morajo dnevno v šolo peš –nekateri prehodijo deset kilometrov v eno smer. Za teučenke in učence bi predstavljalo kolo blagoslov. Prav takobodo kolesa veseli učitelji in učiteljice.

»Že vrsto let nas MIVA v mesecih maj in junij vabi h kole-sarski akciji. Sam sem bil pogosto v misijonskih deželah insem se lahko prepričal, kako veliko pomoč predstavljajo ko-lesa za katehetinje in katehete, šole, pastoralne centre, am-bulante … Ta akcija se obrača na dobrotnike pri nas, ki lahkos prispevkom za nakup koles dejavno pomagajo ljudem vAfriki. Eno kolo stane samo 130 evrov,« vzpodbuja k akcijivodja Slovenske misijonske pisarne Jože Kopeinig.

Svoj dar lahko nakažete na račun misijonske pisarne:AT103910000000056747 oz. neposredno preko spletnestrani www.miva.at

Hvala, ker pomagate uresničevati vodilo MIVE in tako pri-spevate k mobilnosti na svetu.

MiVa akcija za učenke in učence

Kolo je blagoslov

• Za bogoslovce in sestre: Ž.Šteben/Malošče 1.200,-, duhovnik P.600,-, Š. J., Šmihel 600,-, Neimenovanaiz fare Št. Vid 100,-, Slovenski verniki izBorovelj 124,-, ž. Škocjan 600,-, moškogibanje Brnca 380,-, M. B. 200,-, E. W.100,-, ž. Hodiše 100,-, N. N., duhovnik6.000,-, J. K. 2.000,-, L. K. 600,-

Za misijone: M. S. 400,-, N. N., Grabaljavas 300,-, N. N., Kokje 100,-, N. N., Št.Janž 250,-, N. N., Ljubljana 100,-, N. N.,Brezovica 100,-, N. N., Sele 200,-, N. N.,Dvor nad Vrbo 200,-, N. N., Trajštof100,-, N. N., Št. Primož 100,-

Za sv. maše: Ž. Djekše 144,-, ž. Kneža45,-, ž. Krčanje 72,-, ž. Dolina 250,-, ž.Globasnica 120,-, ž. Pliberk 495,-, ž. Št.Lenart pri sedmih studencih 306,-, ž.Karnburg / Krnski grad 94,-

Za Madagaskar – Pedro Opeka: N. N.,Globasnica 500,-, C. G. 150,-, R. M. 20,-,H. F. 100,-, M. R. 58,-, N. N., Nizozemska200,-, D. B. 26,-, M. T. 4.500,-, M. in A. S.25,-, N. N., Šmihel 150,-, N. N., Večnavas 100,-, J. L. 50,-

Za cerkev sv. Jožefa: G. B. 1.000,-, R. O.50,-, H. Z. 100,-

Botrstvo za Etiopijo: F. R. 275,-, P. L.42,-, F. M. 50,-, M. J. 63,-, A. W. 250,-, L.K. 250,-, H. in P. K. 300,-

Za Etiopijo: B. G. 50,-

Za Zambijo: E. W. 270,-

Misijonske darove za mašne inten-cije, za misijonske bogoslovce, za cer-kve v Zambiji in Malaviju, za Koroškovas na Madagaskarju, za kolesa vAfriki … lahko oddate v naši misijon-ski pisarni v Celovcu. Če želite, vampošljemo vplačilnice.

Naš misijonski konto je odprt pri Po-sojilnici Bank Klagenfurt/Celovec,bančna številka: 39100, številkakonta: 56.747. Za nakazilo iz tujineuporabite IBAN: AT10 3910 0000 00056747, BIC: VSGKAT2K

HVALAza VaŠe MiSiJonSKe DaroVe

Kdor rad deli, se mudobro v roki množi!DaroVi od 21. 3. 2017 do 19. 5. 2017

Mathew Kuttiyil.....DobrotniK: n. n.

yohannan KaraPPanaSSriMalayil.....DobrotniK: n. n.

Mathew PunaKulatto.....DobrotniK: n. n.

Semenišče: Archdiocese Delhi, India

Hvaležni smo ob novih mašah

NOVOMAŠNIKI

hVala VSeM, Ki Jih PoDPirate!

KoroŠKa Priloga

raVinDra DebbarMa.....

njihovo semenišče: Bishop´s house MIAO, Miao – 792 122, Dist. Changlang, Arunachal Pradesh, India

MiSiJonSKi bogoSloVCiNOVI

DobrotniK:Mož, Sele-CerKeV

thoMaS JoShy thayill.....DobrotniK:

neiMenoVani

raVinDra DebbarMa.....DobrotniK:

Mož, Sele-CerKeV

JuniJ2017.....

JuliJ2017.....

Splošni: državni voditeljiDa bi se državni voditelji odločno zavzeli za odpravo trgovinez orožjem, ki terja toliko nedolžnih žrtev.

Za evangelizacijo: oddaljeni kristjaniDa bi naši bratje in sestre, ki so se oddaljili od vere, po našihmolitvah in pričevanju za evangelij spet odkrili usmiljenoGospodovo bližino in lepoto krščanskega življenja.

MolitVeni naMeni

4

razmišljanje dveh prostovoljk,ki sta delovali v etiopiji

Luknjaste ceste, zelena narava,nasmejani obrazi, okusnakava, specifična kultura, pri-jazni dotiki, nalezljivo uži va -

nje in sijoče oči. Vse to in še večje Etiopija.

Moja Dilla. Že kar štiri mesece je minilood najine vrnitve z Etiopije. Štirje me-seci, v katerih sem se navadila na starživljenjski ritem, vseeno pa so to štirjemeseci, ki jih preživljam kot spremen-jena Barbara.

Vse skupaj se je začelo nekje maja 2016,ko sem zasledila objavo za prostovoljcev Etiopiji. Takoj sem vedela, da je to to,to je tisto, kar si želim početi poleti. Podogovorih s patrom Jožetom Andol -škom pa so se začele pojavljati manjšeovire. Skrb domačih, sploh mojih dvehstarih mam, zakaj grem tja, Etiopija jeres daleč, pa letalo in tako naprej, natose je pojavila ovira nakupa letalskih kart,pa ovira zelo slabega počutja pocepljenju in še kakšno bi lahko našla. Avse to se je počasi razrešilo, saj sem ve-dela, da je odhod v Etiopijo nekaj, na karme kliče On. Tako sem čutila in nobenaovira ni bla dovolj velika, da bi mojo potzaustavila.

V Etiopijo sem se, skupaj s še eno pro-stovoljko Uršo, odpravila konec avgustaza en mesec. Že ob prihodu tja ti jejasno, da si prišel v drug svet. AddisAbeba, glavno mesto, je ogromno mestoin morda še na nek način podobnonašim, a ne popolnoma. Šele ko glavnomesto zapustiš, pa res lahko začutišpravo Etiopijo. Najpomembnejši pa soseveda ljudje. Neverjetno, kako odprti inprijazni so. Vedno se ti na široko nasme-jijo in ti podajo roko, celo pokličejo tepo imenu, saj so naju misijonarji preds-tavili v cerkvi. Skoraj vsak te prosi tudiza denar, a še zdaleč niso vsiljivi. Etio-pijci so lenobni ljudje, ki se znajo družitiin uživati. Vsako popoldne se zbirajo vnjihovih kavarnah in debatirajo ob kavi,katere pitje je cel obred, ki lahko trajatudi do tri ure.

Kar pa me je v Etiopiji najbolj presene-tilo, je želja otrok po učenju, po izob-

razbi. Želijo si boljšega življenja in z ve-seljem pridejo v šolo. Z velikimi očmi teopazujejo in poslušajo, ko pripoveduješo svojem življenju, ali ko jih samo učišpredvideno učno snov. Skrivoma te opa-zujejo v cerkvi in ti podajo roko zapozdrav miru. Tam, v Etiopiji, sem šelezares začutila Njega. V teh majhnih si-jočih očeh, v molitvi starca, ki komajvstane in v petju, ploskanju in slavljenjuv cerkvi. Neprestano sem imela v mislihodlomek iz Svetega pisma, ki velja začisto vsakega: »Ti si moj ljubljeni sin,nad teboj imam veselje.« (Lk 3, 22).

Za izkušnjo obiska Etiopije sem neiz-merno hvaležna in čeprav ne vem, ali sebom kdaj vrnila tja, pa vem, da me bodospomini in spoznanja spremljali skozicelo življenje.

„Se naučiti dajatiin ne le prejemati“

Še sama ne vem, kako inkdaj točno sem začutilaklic po odhodu v Etiopijo.Verjetno se mi je na za -

četku to vse skupaj zdelaneka nora želja, za katero

sem mislila, da nikoli ne bom zbrala po-guma, da jo uresničim. Pa vendar: nekje

vmes mi je zmanjkalo izgovorov in šepreden sem se dobro zavedala, sem bilav načrtovanju odhoda. Čutila sem nemir,zadovoljstvo, tudi strah, a še toliko večjeje bilo pričakovanje. Čez celo potovanjenaju je spremljal pater Jože Andolšek spripravo v Celovcu in Ljubljani, z dobro-namernimi nasveti in bodrenjem.

Želela sem predvsem pobegniti stran odvsakdanjega življenja in rutine. A Etio-pija je bila veliko, veliko več kot to. Iz-kušnja je bila res enkratna in edinst -vena. Doživeti Etiopijo v vsej njeni pre-prostosti, spoznati izjemne ljudi žarečihoči in toplega dotika, se posvetiti pre-prostim otrokom, ki so željni znanja. Senaučiti dajati in ne le prejemati. Pred -vsem pa spoznati, da čeprav smo raz-lični, smo v svojem bistvu vseeno šetako podobni.

Življenje v Sloveniji sedaj teče dalje, v hi-trejšem tempu, še vedno pa me Etiopijaspremlja na vsakem koraku. Že samamisel mi nariše nasmeh na obrazu. Inčeprav je Afrika tako daleč, je v mojemsrcu zelo blizu.

PiŠebarbara

razborŠeK

PiŠeurŠa Klun

Čutiti njega

KoroŠKa Priloga

5

MISIJONSKA OBZORJA izdaja Misijon sko središče Slovenjie. GLAVNI UREDNIK: Jože Planinšek CM – odgovarja NARODNI VODITELJ MISIJONOV Matjaž Križnar – OBLIKOVALEC:Hanzi Tomažič – GRAfIčNA PRIPRAVA: Boris Jurca – TISK: Para d.o.o. Ljubljana – LEKTORICA: Tina Jež. – PRILOGA NEDELJE: UREDNIŠTVO: Jože Kopeinig, Mateja Rihter –OBLIKOVANJE: Hanzi Tomažič – GRAfIčNI PRELOM: Paula Supan – Slike so last avtorja prispevka ali iz arhiva Misijonske pisarne. Misijonska obzorja izhajajo šestkrat letno.Misijonska pisarna, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tel.: 0463/54 5 87, faks.: 0463/54 5 87-3109, e-mail: misijoni@dpu.at.

KoroŠKa Priloga

Koncem marca sva z Dolfijemimela čast, da pozdraviva na le-tališču v Celovcu misijonarja ddr.

Johna Paula. Z njim se poznavapreko rektorja Jožeta Kopeiniga in

njegovega misijonskega dela. Z misijo-narjem Johnom Pavlom sva se prvikratsrečala v Tinjah pred 21 leti. Takrat je za-nimivo pripovedoval o svojem misijon-kem delu, v od civilizacije odmaknjenihvaseh severne Indije, kjer je v treh letihkrstil 4000 ljudi.

V času svojega bivanja v Rimu, kjer jeopravil disertacijo iz komunikacije, jenaju nekajkrat obiskal in preživel svojdopust pri nas. Zdaj živi v Centralni In-diji, v dvanajstmilijonskem mestu In-dore. Tam vodi katoliški izobraževalnicenter, v katerem se izobražujejo v glav-nem mladi katoličani pa tudi hinduistiin pripadniki drugih verstev. Teme nji-hovega izobraževanja so: ples, petje,igranje inštrumentov, uprizarjanje iger,filmi ter vseh vrst medijske in komuni-kacijske dejavnosti.

V času njegovega bivanja pri nas - od26. marca do 20. aprila 2017 - smodoživeli najboljšo možno duhovno pre-novo ob njegovih pridigah in ob pridi-gah gospoda Kopeiniga v Tinjah, kjer stasomaševala v prelepi tinjski kapeli. Mi-

sijonar John Paul je maševal tudi v raz-nih župnijah južne Koroške: v Žitarivasi, Šentlipšu, Apačah, Galiciji, ŽelezniKapli (pri Bistričnikovi kapeli) in v žup-niji Solčava v Sloveniji ter seveda v našihišni kapelici. Ker je bil tukaj ravno predveliko nočjo, so mnogi opravili veliko-nočno spoved pri njem, predvsemmladi, ki ga poznajo že od prejšnjihobiskov. Vsi so bili zelo veseli, da jim jeJezus odpustil grehe, nekaterim po dol-

gih letih, in so po pogovoru z misijonar-jem srečni odšli na svoje domove.

Misijonarju Johnu Paulu želimo srečnopot nazaj v Indijo in čimprejšnjo vrnitevna Koroško, kjer se že dogaja njegovomisijonsko delo. Vsem se prav prisrčnozahvaljuje za topel sprejem in daroval-cem za finančno pomoč njegovemuredu - Styler misijonarjem, ki se imenu-jejo tudi SVD, to je oznanjevalci Božjebesede.

PiŠetazefKa in Dolfi

gliniK

V uvodniku vodja Misijonskepisarne razmišlja o tem, ali sodanes misijoni še aktualni inugotavlja, da so. Prav tako pa sespominja mnogih misijonark inmisijonarjev, ki so svoje živ lje -nje posvetili sočloveku. Edentakih je bil Irenej Friderik Ba-raga. Mohorjeva založba v Ce-lovcu je, v sodelovanju z Javno agencijoza knjigo in Institutom Urban Jarnik, onjem izdala novo knjigo, ki sta jo 27.aprila v Knjižnem centru Mohorjevepredstavila Matjaž Klemenčič in avto-rica Irena Marković. V imenu Mohor-

jeve je zbrane pozdravildirektor Karl Hren. Ba-raga je bil »misijonar inškof med Otavci in Očip-vejci« - takšen je tudinaslov knjige. Baraga seje hitro naučil jezika se-vernoameriških indi-

janskih plemen ter začel izdajatiknjige v njihovem jeziku. Pomembno je,da je imel posluh za domačine. Kako je doživela bivanje med kanads-kimi Indijanci, je ob fotografijah preds-tavila Sara Pan. Na predstavitvi je bilo poudarjeno, da je

knjiga Irene Marković o se-vernoameriških indijanskihplemenih, za katere je skrbelslovenski misijonar in škof Irenej Fride-rik Baraga, v slovenskem prostoru prvaknjiga, ki obravnava ta severnoameriškaindijanska plemena na znanstveninačin.Slomšek je leta 1830, ko je Baraga šel vAmeriko, objavil razglas, naj ga podpi-rajo, zato je Baraga dobro poznan tudiKorošcem. Leta 1869, samo eno leto po smrti Ire-neja Friderika Barage, pa je Mohorjevaže objavila njegov življenjepis.

PiŠeMateJa rihter

Mohorjeva je izdala novoknjigo o misijonarju baragi

imel je posluhza ljudi

na obisku je bil John Paul, misijonar iz indije