126

OBČINA MISLINJA ZBORNIK

Natančnih podatkov o začetku in koncu obra-tovanja steklarne v listinah ni. Več avtorjev iz raznih zgodovinskih obdobij pa omenja »Glažuto v Mislinjskem jarku«. Prvi jo omenja Ivan Slokar 1750–1780, v dokumentih tistega časa pa je ni zaslediti. Verjetno je obstajala, bila pa je ena manj pomembnih in je ni prisotne v takratnih davčnih zapisih. Z večjo gotovostjo se da trditi, da je obstajala v letih 1794–1834, kot navaja dr. Ivan Gams v knjigi Pohorsko Podravje.

Na celotnem področju Pohorja je, po ugotovi-tvah Franca Minoržika v knjigi Pohorske steklar-ne, delovalo 16 glažut ali steklarn, med temi je omenjena tudi mislinjska. Zakaj toliko, ni težko ugotoviti, vzrok je bilo neizmerno bogastvo lesa v nedotaknjenih pohorskih gozdovih. Večina veli-kih gozdnih veleposestnikov na Pohorju je posku-silo pridobiti čim več bogastva iz svojih gozdov, s tem da so odpirali steklarne. Za steklarne je bilo mogoče uporabiti vse vrste lesa, tudi razne

odpadke. Velike količine lesa so se uporabljale za pridobivanje pepelike in za taljenje ter ohlajanje stekla.

V Mislinjskem jarku o steklarni danes res ni nobenih ostankov, so pa stara ledinska imena, kot je Glažuta in Stara Glažuta. Ta imena so obstaja-la že leta 1830, ko je v zapisniku duš pri župniji Šentilj pod Turjakom zapisano, da živijo v Stari Glažuti Anton Leppner, Mihaelo Pungartnik in družine Pačnik, Hribernik, Medved in Sedelnik s številnimi otroki. Najbolj razširjena priimka v Mislinjskem jarku pa sta bila Seitl in Založnik.

Takrat steklarne že verjetno ni bilo več. Verjetno je tudi, da so bili steklarji priseljenci, ki se niso za stalno naselili, zato jih ni posebej vpisanih v cerkvene knjige – krstne, poročne ... V Komisiji je tedaj živelo 31 ljudi, nekaj se jih je preselilo v Staro Glažuto. Neizpodbitno je, da je v Križnem jarku in v Glažuti obstajala steklarna, verjetno dve, morda z večletnim presledkom. Ni

STEKLARNA

Gornja glažuta pod Arehom (edina upodobitev, ki prikazuje notranjost pohorske glažute)

127

ZBORNIK OBČINA MISLINJA

pa bila ta steklarna posebno pomembna. Nekateri stari Mislinjčani še vedo povedati, da so jim o Glažuti nekaj pripovedovali njihovi dedki, ki so ravno tako slišali od svojih dedkov, ti pa so jo še lahko videli. Nekateri ljudje imajo še kakšen star steklarski izdelek, za katerega trdijo, da je iz mislinjske glažute. Ti izdelki niso posebno moj-strske izdelave. So iz prozornega stekla, debeli, večji del so razne skodelice, plošče, okrasne kro-gle – obtežilniki itd.

RECEPTI STEKLARJA AVGUŠTINA ZINKEJA NA GORNJI GLAŽUTI POD AREHOM ZA PRIPRAVLJANJE STEKLA IN BARV

1. Medlo zeleno (Mattgrun): 10 funtov peska, 34 funtov pepelike, 20 funtov solitra, 3 funte žga-nih kosti, 13/4 funta kromovega oksida, 6 lotov bakrovega oksida.

2. Anino zelenje (Annaagrun): 100 funtov peska, 40 funtov pepelike, 10 funtov apna, 20 lotov kromovega oksida, 20 lotov bakrovega oksida.

3. Nova zelena barva (Neugrun): 100 fun-tov peska, 34 funtov pepelike, 1 funt minija, 1/2 funta solitra, 15 funtov apna, 2 funta uranovega oksida, 1/4 funta arzenika.

4. Sivkasto zeleno (morsko zeleno, Meergrun): 100 funtov peska, 38 funtov pepelike, 18 funtov apna, 2 funta bakrenega oksida, 1 funt železnih opilkov (Hammerschlag).

V receptih za steklo vidimo, da je glavna sesta-vina pesek. To je kremenčev pesek, ki so ga dobili z drobljenjem kremena ali kisa SiO2. Vzhodni del Črnega vrha, ob poti, ki nas vodi od Pastirskega stola do Ribniške koče, domačini še danes imenu-jejo Kis jama. Na terenu se vidi, da je bilo od tam odstranjenega zelo veliko materiala. Kremen je tudi sicer na Pohorju zelo razširjena kamnina.

Kaj je pepelika? To je neke vrste lug, ki so ga pridobivali iz pepela. Veliko pepela, ki so ga pri-dobivali iz najmanj kvalitetnega lesa so dali v velike kotle in kuhali. Potem so odlili lužno teko-čino in jo ponovno kuhali, tako da je izhlapela vsa voda, na dnu je ostala pepelika, približno 2 kg iz enega kubičnega metra lesa.

Marija Koprivnikar,predmetna učiteljica

Vir: Franc Minaržik Pohorske steklarne