Mladi in ob!ina, sodelovanje generacij

1

Mladi in ob!ina, sodelovanje generacij

KOLOFONMladi in ob!ina, sodelovanje generacijIzdajatelja: Mladinski svet Ljubljane in Mladinski svet Ajdov"!inaZa izdajatelja: Miha Mohorko in Helena HarejAvtorji: Tadej Beo!anin, Helena Harej, Vesna Koren, Andrej Lozar, Ana Tom"i!Lektura: Tanja #ketOblikovanje: Anita LozarLeto izida: 2010

Publikacija Mladi in ob!ina, sodelovanje generacij je objavljena pod 2. licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod istimi pogoji 2.5.Ta licenca dovoli uporabnikom avtorsko delo in njegove predelave reproducirati, dis-tribuirati, dajati v najem, priob!iti javnosti in predelovati samo pod pogojem, da navedejo avtorja, da ne gre za komercialno uporabo in da tudi oni naprej "irijo izvirna dela/prede-lave pod istimi pogoji.

Operacijo delno !nancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za "olstvo in "port. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja #love"kih virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: »Razvoj #love"kih virov in vse$ivljenjskega u#enja«, prednostne usmeritve: »Izbolj"anje kakovosti in u#inkovitosti sistema izobra$evanja in usposabljanja«.

CIP - Katalo$ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji$nica, Ljubljana

316.346.32-053.6(086.034.44)352:316.346.32-053.6(086.034.44)

MLADI in ob!ina, sodelovanje generacij [Elektronski vir] / avtorji Tadej Beo!anin ... [et al.]. - El. knjiga. - Ljubljana : Mladinski svet ; Ajdov"!ina : Mladinski svet, 2010

Na!in dostopa (URL): http://www.mgs-mreza.siNa!in dostopa (URL): http://www.rutka.net/

ISBN 978-961-269-321-31. Beo!anin, Tadej252749568

3Kazalo

Uvodnik

Sodelovanje mladih in lokalnih skupnosti

Primeri dobrih praks po slovenskih ob!inah

Ajdov"!ina: Ustanovitev in izgradnja

mladinskega centra

Brda: Posodobitev mladinskih klubov v Brdih

Ilirska Bistrica: Po!itni"ki avtobusni prevozi v

Mo"!eni"ko Drago

Izola: Zavod KT1 – Multimedijski prostor

Koper: Odlok o uresni!evanju interesov mladih

Ljubljana: Aktivna politika mladih

Ljubljana: Preureditev igri"!a PLATA

Ljubljana: Fotoorientacija

Piran: Kresovanje 2010

Ren!e-Vogrsko: Poletje v Bukowci

Se#ana: Posvet z mladimi za vzpostavitev trajnej"e

oblike dialoga med mladimi in lokalnimi oblastmi

Primeri dobrih praks na nacionalnem nivoju:

Aktivni-Reaktivni-Kreativni

Ustvarimo prilo#nosti!

Primeri dobrih praks na mednarodnem nivoju:

YOUp@ - Mladi, participativna demokracija in mediji

Nasveti za odrasle, ki delajo z mladimi

Nasveti za mlade, ki delajo z odraslimi

Dodatek: Revidirana evropska listina o vklju!evanju

mladih v lokalno in regionalno #ivljenje

3

4—5

6—7

10

10—11

12—13

14—15

16—17

18—19

20—21

22—23

24—25

26—27

28—29

30—31

32

32—33

34—35

36

36—37

38

39

40—48

UVODNIKPred vami je publikacija z naborom primerov dobrih praks sodelovanja med skupinami mladih, najve!krat zdru"enih v mladinskih organizacijah in dru#tvih, ter lokalnimi oblastmi. Publikacija je nastala v okviru projekta Mre"a medgenera-cijskega sodelovanja, ki ga vodi Zveza tabornikov Slovenije in katerega namen je razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko so"itje in sodelova-nje. Zveza tabornikov Slovenije, nacionalna skavtska organizacija, skupaj z ostalimi konzorcijskimi partnerji, mladinskimi organizacijami, dru#tvi, zavodi in #olami tvori mre"o projekta, katerega vizija je ustvarjati kulturo tolerance in spo#tovanja, vzpostavljati dialog in skrbeti za so"itje generacij ter aktivno prispevati k oblikovanju kakovostnej#ih in trajnostno naravnanih javnih politik in formalnih oblik vzgoje in izobra"evanja.

Publikacija, v kateri so zbrani primeri dobrih praks sodelovanja mladih in lokalnih skupnosti, je delo Mladinskega sveta Ajdov#!ina in Mladinskega sveta Ljubljane.

Ob primerih izvedbe skupnih projektov dveh generacij boste mladi in odlo!evalci na#li na!in, kako se lotiti skupnega projekta in ga tudi uspe#no izvesti. V knjigi so posamezni primeri sodelovanja opisani v shemi, ki prikazuje akterje, njihove prispevke k uspe#nosti projekta in kon!ne rezultate – uspehe sodelovanja.

V ve!ini opisanih primerov so bili pobudniki skupnih projektov ravno mladi, torej rek o pasivni in nezainteresirani mladini ne velja povsem. Mladi za aktivno participacijo velikokrat potrebujejo le spodbudo in prostor, kjer lahko uresni!ujejo svoje ideje. Mladinske organizacije in dru#tva so tista, ki nudijo mladim podporo in spodbudo za izra"anje svojega mnenja in uresni!evanje svojih potreb. Zdru"u-jejo mlade s podobnimi interesi, pod njihovim okriljem imajo mladi dovolj svobode in prostora, da lahko uresni!ujejo svoje "elje in s tem pomembno prispevajo k oblikovanju dru"be kot celote, se s tem razvijajo v aktivne, odgovorne dr"avljane in duhovno rastejo. Obenem se v mladinskih organizacijah nau!ijo sodelovanja, demokracije in odgovornosti do samega sebe in dru"be ter pridobijo moralne vrednote in osvojijo ve#!ine, kot so iznajdljivost ter zmo"nost hitrega in pravilnega reagiranja v nepredvidljivih situacijah, ki jih nimajo mo"nosti pridobiti nikjer drugje v formalnem procesu izobra"evanja. Zato je pomembno, da lokalne oblasti prepoznajo pomen mladinskega organiziranja za celotno lokalno skupnost in na lokalni ravni te organizacije podpirajo, spodbujajo njihov obstoj in jim nudijo tako $nan!no kot tudi tehni!no pomo! (prostor za delovanje, izposojo tehni!ne opreme, mo"nost svetovanja …), saj jih ve!ina deluje na bazi prostovolj-stva in entuziazma mladih posameznikov.

5

Gr!ki pesnik in pisatelj Heziod, ki je "ivel okoli 700 let pred na!im !tetjem v Askri v Beociji, je zapisal:‘’Nobenega upanja nimamo ve# v prihodnost na!ega ljudstva, #e bo to odvisno od dana!nje lahkomiselne mladine; zakaj ta mladina je brez dvoma neznosna, brezobzirna in premodra za svoja leta. Ko sem bil jaz !e mlad, so me u#ili lepega vedenja in spo!tovanja do star!ev, dana!nja mladina pa ho#e vse bolje vedeti, kakor vemo odrasli, in ho#e zmerom imeti prvo besedo.’’

Podobne besede, ki jih je mladina sli!ala "e 2700 let nazaj, preve#krat sli!i !e danes. Publikacija pred vami razbija stereotipe o nezmo"nosti sodelovanja med mladimi in starej!imi. S pravilnim pristopom, medsebojnim dialogom in z obojestranskim trudom za uresni#itev skupnega cilja je sodelovanje med mladimi in odraslimi lahko !e kako uspe!no in koristno. Mladim je potrebno le dati prilo"nost, da se izka"ejo, in jim nuditi podporo, jih poslu!ati ter spodbujati pri uresni#evanju njihovih idej.

V vsaki lokalni skupnosti mora obstajati interes po sodelovanju z mladinskimi organizacijami in dru!tvi, ki tam delujejo. Na ta na#in se razvija in oblikuje mladinska politika v skupnosti, mladim je tako omogo#ena aktivna participacija in s tem oblikovanje skupnosti, v kateri "ivijo. Mladim mora lokalna skupnost omogo#ati tudi soodlo#anje o politikah, ki se jih ti#ejo, in jih navajati na aktivne, samostojne, odgovorne dr"avljane, ki bodo v prihodnosti sposobni peljati dru"bo po bolj!i in uspe!nej!i poti, kot tava danes. Kombinacija izku!enj starej!ih in mladostne zagnanosti lahko prinese neverjetne rezultate, ki so deloma prikazani tudi v publikaciji pred vami.

!e govorimo o sodelovanju med generacijama mladih in odraslih, govorimo o primerih, ko podjetni"ki tim, sestavljenih iz dveh novope#enih diplomantov in treh starih ma#kov, razvije nov produkt in ga po"lje na trg; ko mlad voznik odpelje sosedovo babico v nakupovalni center; ko dijak nau#i o#eta uporabljati elektronsko po"to in taisti o#e sina prepleskati stanovanje; ko … v "ali re#eno celo tedaj, ko mladi preplezajo ograjo, ki so jo zgradili starej"i, da bi bili vsaj malo sami. To je le nekaj preprostih primerov tistega klasi#nega medgenera-cijskega sodelovanja, ki ga sre#amo vsak dan in o njem ne gre izgubljati prav veliko besed.

!e pa govorimo o sodelovanju mladih in ob#inske politike (ki, roko na srce, razen nekaj svetlih izjem ne vkl-ju#uje mladih), govorimo o medgeneracijskem sodelovanju posebne vrste. O takem, o katerem gre izgubiti #im ve# besed, ker je v Sloveniji izjemno redko. To sodelovanje zaradi svoje redkosti ponuja izziv, ki ga danes "e lahko poimenujemo participacija mladih (sodelovanje mladih).

Participacija mladih. Kaj $e?

Participacijo mladih v ob#inah najla$je opredelimo kot vklju#e-vanje mladih v odgovorne in izzi-valne procese in odlo#itve, ki sle-dijo iz splo"nih potreb v ob#ini, pri #emer mladim omogo#imo n#r-tovanje in/ali odlo#anje o zadevah, ki vplivajo na druge ob#ane: torej v aktivnostih, katerih vpliv prese-ga udele$ene mlade in ima posle-dice za "ir"o skupnost.

Participacija (angl.: participation): 1. sodelovanje, (so)udele$ba. 2. sodelovanje dr$avljanov pri odlo-#anju in pri vseh dejavnostih dru$benega $ivljenja; sodelovanje zaposlenih pri odlo#anju ipd.

Participacija mladih. Zakaj $e?

Revidirana evropska listina o vkl-ju#evanju mladih v lokalno in regi-onalno $ivljenje v preambuli opre-deli, da je »sodelovanje mladih pri odlo#itvah in dejavnostih na lokal-ni ravni klju#nega pomena, #e ho-#emo zgraditi bolj demokrati#no, vklju#ujo#o in uspe"no dru$bo. Sodelovanje v demokrati#nem $i-vljenju skupnosti je ve# kot le ude-le$ba (aktivna ali pasivna) na vo-litvah, #eprav je to pomemben sestavni del. Bistvo udele$be v dru$bi in aktivnega dr$avljanstva je, da ima" mo$nost, prostor in podporo, da lahko sodeluje" pri odlo#anju in vpliva" na odlo#itve ter se vklju#uje" v razli#ne dejav-nosti in s tem prispeva" h graditvi bolj"e dru$be.«

Najpogostej"e razloge za sodelo-vanje mladih in lokalnih skupnos-ti lahko strnemo v naslednje ugo-tovitve: - mladi imajo pravico, da so vklju-#eni in da je njihov glas sli"an v odlo#itvah, ki jih zadevajo, - participacija dr$avljanov je nujna za zdravo demokrati#no dru$bo, - programom, projektom in ukre-pom za mlade in druge ob#ane z vklju#enostjo mladih pove#amo pomembnost in u#inkovitost ter sploh kredibilnost, - spodbujamo ob#utek so-last-

Sodelovanje mladih in lokalnih skupnosti medgeneracijsko sodelovanje posebne vrste

ni"tva med mladimi in odraslimi v projektih ali programih, - krepimo sposobnosti vodenja med mladimi, - omogo#imo bolj"e medsebojno razumevanje in prepoznavanje vrednosti dela enih in drugih, - omogo#imo spoznavanje sposob-nosti in izku"enj mladih pri od-raslih ter obratno in - ustvarimo zavezni"tva med mla-dimi in odraslimi.

7Participacija mladih. Kje !e?

Lokalne in regionalne oblasti so mladim najbli!je, zato imajo po-membno vlogo pri spodbujanju njihovega sodelovanja. Lokalne in regionalne oblasti morajo zagoto-viti, da se mladi ne le u"ijo o de-mokraciji in poslu#ajo o njej, tem-ve" imajo tudi mo!nost, da jo uporabljajo. Udele!ba mladih ni zgolj razvoj aktivnega dr!avljan-stva in graditev demokracije za prihodnost. Vklju"enost je po-membna za mladino !e zdaj. Tudi ko so #e mladi, morajo imeti vpliv pri odlo"itvah in oblikovanju de-javnosti, ne le pozneje v !ivljenju.

Participacija mladih. Koliko !e?

Analizo procesa vklju"evanja mla-dih v projekte lahko opravimo s pomo"jo modela lestve participa-cije, ki ga je razvil Roger Hart. Mo-del lahko uporabimo v katerikoli fazi projekta, pripravi, izvedbi ali vrednotenju in prikazuje, v kolik#-ni meri so mladi vklju"eni v sood-lo"anje ali izvajanje nekega pro-jekta. Model postavlja osem stopenj oziroma na"inov, kako so mladi vklju"eni v projekt. Hart postavlja osem stopenj:

1. stopnja (najni!ja): manipulaci-ja. Pri manipulaciji odrasli upo-rabljajo mlade za podporo in se pretvarjajo, da so mladi navdihnili njihov projekt ali odlo"itev. Pri-mer te stopnje bi bili mladi, ki no-sijo maj"ke z napisi, pa vendar nimajo ni" s temi napisi in niti ne vedo, kaj sploh pomenijo. Napisi proti novi obvoznici, "e# da je pre-nevarna za otroke in mladostnike, na tej stopnji skrivajo kampanjo za ohranjanje vrednosti nepremi"-nin v kraju.

2. stopnja: dekoracija. Kot !e samo ime pove, so mladi tukaj uporabljeni v postranski vlogi kot pomo" ali podpora neki odlo"itvi, vendar pa se odrasli ne pretvarja-jo, da je izvedba ali ideja pri#la od mladih. Primer dekoracije bi bil no#enje transparentov na shodu proti novi elektrarni, pri "emer mladi ne razumejo, zakaj v resnici gre.

3. stopnja: !etoni. Gre za stopnjo, kjer se zdi, da imajo mladi mo!-nosti soodlo"anja, a imajo v resni-ci le malo ali sploh ni" izbire o tem, kar naredijo ali kako sodelu-jejo. Pomen imena te pre"ke na lestvi se skriva v tem, da mladi od odraslih prejmejo neko #tevilo !etonov, ki jih za to"no dolo"en namen uporabijo ob dolo"enem "asu. Primer te stopnje je debata, kjer dajo odrasli besedo #e mla-dim, "eprav jih njihovo mnenje sploh ne zanima.

4. stopnja: dolo"anje in informi-ranje. Odrasli mladim dolo"ijo neko vlogo v projektu, a jih obnem seznanijo z razlogi in na"nom vpe-tosti v projekt in njihovo vlogo. Na tej stopnji lahko prvi" govormo o participaciji mladih.

5. stopnja: posvetovanje in info-miranje. Na tej stopnji si odrasli zamislijo in tudi vodijo projekt, mladi pa jim dajejo nasvete, pri "emer se zavedajo, kako bodo nji-hova mnenja upo#tevana v odlo-"itvah, ki jih sprejmejo odrasli.

6. stopnja: deljene odlo"itve v projektih odraslih. Iniciativo za projekte ali programe podajo oras-li, odlo"evalski proces pa delijo z mladimi. Mladi morajo za vsako odlo"itev, pri kateri sodelujejo ali jo oblikujejo sami, vedeti, zakaj in na kak#en na"in bo uporabljena.

7. stopnja: mladi usmerjajo svoje projekte. Na tej stopnji podajo iniciativo za projekt ali program mladi in ga sami tudi vodijo, orasli pa jim slu!ijo kot podpora, ko jih ti potrebujejo.

8. stopnja (najvi#ja): deljene od-lo"itve v projektih mladih. Pro-jekti ali programi so na tej stopnji ideja mladih, odlo"evalski proces pa je razdeljen med mladimi in odraslimi. Tak#ni projekti dajejo mo" mladim, poleg tega pa jim omogo"ajo dostop do izku#enj in znanja starej#ih.

1. manipulacija

2. dekoracija

3. !etoni O participaciji mladih ne moremo govoriti.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

O participaciji mladih ne moremo govoriti.

O participaciji mladih ne moremo govoriti.

4. dolo"anje in informiranje

5. posvetovanje in informiranje

6. deljene odlo"itve v projektih odraslih

7. mladi usmerjajo svoje projekte

8. deljene odlo"itve v projektih mladih

9Participacija mladih. Kako !e?

Da bi lahko uresni"ili "im vi#jo stopnjo sodelovanja z mladimi, morajo lokalne oblasti v sodelo-vanju z mladinskimi organizacija-mi vpeljati ustrezne strukture, ki mladim omogo"ajo sodelovanje pri odlo"itvah in razpravah, ki se nana#ajo nanje. Sprva gre lahko za neformalne strukture, ki pa poz-neje vsekakor prerasejo neformal-ni okvir in se v Sloveniji najpogos-teje oblikujejo kot: - mladinski sveti lokalnih skup-nosti, -komisije za mladinska vpra#anja ali - odbori za mladino.

Mladinski svet lokalne skupnosti se po zakonu ustanovi z zdru!evanjem aktivnih oblik mladinskega organiziranja v ob"i-ni. Njegova naloga je zastopanje interesov mladih v ob"ini. Mladin-ski sveti lokalnih skupnosti so nosilci mladinskega dela in mla-dinske politike na lokalni ravni ter predstavljajo osnovo za sodelo-vanje mladih v lokalnih skup-nostih. Mladinski sveti lokalnih skupnosti zastopajo interese mla-dih pri lokalnih (ob"inskih) ob-lasteh in se z njimi ve"inoma do-govarjajo o aktivnostih, sredstvih ter infrastrukturi, namenjeni mla-dim. Prav tako imajo v skladu z zakonom pravico in moralno obve-zo do dajanja mnenj v vseh zade-vah, obravnavanih na ob"inskih organih, ki zadevajo mlade. S svo-jim delovanjem spodbujajo dejav-nosti mladinskih organizacij ter skrbijo za informiranje njihovega "lanstva in #ir#e javnosti o politiki lokalne skupnosti predvsem na podro"jih, ki zadevajo mlade.

Komisijo za mladinska vpra!anja imenuje !upan s skle-pom kot svoje posvetovalno telo za prou"evanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Komisija sprejema sklepe ter daje predloge in pobude !upanu.

Odbor za mladino ob"inskega sveta v okviru svojega delovnega podro"ja obravnava tematiko iz pristojnosti ob"inskega sveta in daje ob"inskemu svetu mnenja in predloge. Odbor lahko predlaga ob"inskemu svetu v sprejem odlo-ke in druge akte iz njegove pristoj-nosti. V Sloveniji odborov za mla-dino praviloma nimamo, njihove naloge opravlja odbor za dru!bene dejavnosti.

Te strukture omogo"ajo partner-stvo med mladimi in lokalnimi skupnostmi, saj: - so forum za svobodno izra!anje mladih o njihovi zaskrbljenosti, povezani med drugim s predlogi in politikami oblasti; - mladim omogo"ajo, da dajejo predloge lokalnim in regionalnim oblastem; - omogo"ajo oblastem, da se po-svetujejo z mladimi o posebnih vpra#anjih; - so forum, kjer se razvijajo, nad-zorujejo in ocenjujejo projekti, v katere so vklju"eni mladi; - so forum, ki omogo"a posveto-vanje z mladinskimi organizacija-mi in zvezami ter - omogo"ajo sodelovanje mladih z drugimi posvetovalnimi organi lokalnih in regionalnih oblasti.

Partnerstvo mladih in lokalne skupnosti Resni"no partnerstvo med mladi-mi in ob"ino ni le kontrolni seznam zadol!itev, ki mu sledijo mladi oziroma oblasti. Je ve" kot osebni odnos (kot na primer med najstnikom in stricem), saj se ter-min uporablja izklju"no na profe+-sionalni ravni, kar ga od osebnega odnosa lo"i, ker: - upo#teva realne (z)mo!nosti in sposobnosti mladih ter izku#nje in modrost starej#ih, - omogo"a obema generacijama, da dajeta predloge in sklepata od-lo"itve, - priznava in ceni prispevek obeh generacij ter - omogo"a mladim in odraslim, da v projektih in programih sodeluje-jo celovito, tako pri razvoju, izved-bi in vrednotenju.

Deliti mo" sprejemanja odlo"itev z mladimi pomeni, da predstavniki lokalne skupnosti spo#tujejo in zaupajo mnenju mladih. Pomeni, da starej#i priznavajo vlo!ke mla-dih in razumejo, kaj lahko mladi k partnerstvu prispevajo, in so za to mladim pripravljeni nuditi tudi pomo", ko jo ti potrebujejo. Deliti to mo" pomeni omogo"iti ob"ini tudi projekte, ki jih najdete v na-daljevanju te publikacije.

1. manipulacija

2. dekoracija

3. !etoni O participaciji mladih ne moremo govoriti.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

Participacija mladih.

O participaciji mladih ne moremo govoriti.

O participaciji mladih ne moremo govoriti.

4. dolo"anje in informiranje

5. posvetovanje in informiranje

6. deljene odlo"itve v projektih odraslih

7. mladi usmerjajo svoje projekte

8. deljene odlo"itve v projektih mladih

»Projekt, ki smo ga pripravili, bo mladim v Ajdov!"ini omogo"al razvoj in kontinuiteto delovanja. S projektom smo zagotovili streho nad glavo ajdovskim mladinskim organizacijam za vsaj prihajajo"ega "etrt stoletja. Po pravici povedano, ni bilo enostavno: veliko energije smo porabili za prepri"e-vanje prepri"anih, pogajanja in lobiranje. Skoraj toliko, da nam je je zmanjkalo za delo na projektu, pa vendar je bila #elja po objektu dovolj velika, da smo s sodelovanjem med mladimi in z ob"ino uspeli realizirati ta neskon"no potreben projekt v na!i ob"ini.«Tadej Beo"anin, takratni predsednik Mladinskega sveta Ajdov!"ina

Rezultat in u!inki projektaV Ajdov!"ini je javnemu zavodu za !port priklju"en Mladinski center Hi!a mladih Ajdov!"ina. Ta javni zavod bo upravljal z objektom za mlade, velikim dobrih 1.400 m#, ki je tudi rezultat projekta in bo naslednjim generacijam mladih omo-go"il stalno streho nad glavo.

Skupni prispevek obeh akterjevVe"ina zadev, ki so jih Ajdovci pripravili in izvedli za zagotavljanje prostorskih pogojev za naslednje generacije mladih, so plod skupnega dela mladih in ob"ine:- Odlok o spremembi Odloka o ustano-vitvi Javnega zavoda Zavod za !port Ajdov!"ina (odlok o priklju"itvi mladinskega centra javnemu zavodu).- Zagotovitev 800.000 EUR evropskih sredstev za izgradnjo Mladinskega centra in Hotela Ajdov!"ina.

Ustanovitev in izgradnja

Ajdov!"ina:

mladinskega centra

Mladi so bili ves "as gonilna sila projekta: dali so pobudo za ustanovi-tev Mladinskega centra in izgradnjo objekta za mlade, pripravili so analizo potreb, programski na"rt za mladinski center, strategijo tr$enja mladinskega hotela, idr. Veliko energije so namenili tudi lobiranju za projekt v ob"ini in !ir!e.

Mladinski svet Ajdov!"ina

11

Ob!ina Ajdov"!ina prvi! v svoji znani zgodovini gradi prostore za mlade. #eli si, da bi prostori dobro slu$ili svojemu namenu, da bi mladi, ki bodo tukaj pre$ivljali svoj prosti !as ali po!itnice, tu pridobili nove izku"nje, dobili nove vrednote, od tod odnesli nova znanja ter stkali nove prijateljske vezi.Mladi so na"a prihodnost, zanje gradimo, da bodo gradili naprej, da bodo svoje poslanstvo lahko izpolnili "e bolje. Marjan Polj"ak, $upan

Nasvet mladim za nadaljnje deloMladi Ajdovci svetujejo predvsem vztrajnost, argumentiranost in veliko energije za izvedbo sorodnih projektov po Sloveniji. Lokalne skupnosti spo"tujejo mnenja mladih, pa !eprav niso vedno upo"tevana. Priporo!ajo sistemati!en pristop k delu ter tesno povezavo s strokovno slu$bo in ob!insko politiko.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloMladim je potrebno dati mo$nost, da pri projektih, ki jih zadevajo, aktivno sodelujejo. Imajo ideje in znanje, predvsem pa najbolj poznajo delovanje in potrebe mladine v lokalnem okolju.

Ob!inska uprava in politika je projekt spodbujala. Ob!ina je zagotovila "nan!ni vlo#ek v vi$ini 550.000 EUR, v projektu je sodelo-vala s strokovnimi slu#bami pri pripravi dokumentacije, zagotovila je vse formalnosti za za!etek izvaja-nja projekta in ga preko javnega zavoda tudi izpeljala.

Ob!ina Ajdov"!ina

Opis projektaNamen projekta ustanovitve in izgradnje Mladinskega centra Ajdo-v"!ina je zagotoviti stalno streho nad glavo ajdovskim mladinskim organiza-cijam. Te so v Ajdov"!ini sicer ve!insko domovale v Hi"i mladih, stari voja"nici, vendar ni bil objekt nikoli dolgoro!no namenjen mladinskim dejavnostim. Kot ustrezna dolgoro!na re"itev se je izkazal razpis za izgradnjo mladinske turisti!ne infrastrukture. Edini upravi!en prijavitelj na razpisu je bil javni zavod Mladinski center, ki pa ga Ajdovci niso imeli. Tako je bil prvi od ciljev, ki so jih morali dose!i, ustanovi-tev javnega zavoda Mladinski center. %eprav so si mladi najprej prizadevali za ustanovitev samostojnega javnega

zavoda, so se kon!no strinjali, da se ta javni zavod priklju!i obstoje!emu – Zavodu za "port Ajdov"!ina. Odlok, s katerim so mladim zagotovili !lana sveta zavoda in dva !lana strokovnega sveta, je Center mladinskih dejavnosti (deloval je v okviru CSD) prestrukturi-ral v Mladinski center Hi"a mladih Ajdov"!ina, ob!insko javno slu$bo, ki je prevzela tudi nekaj aktivnosti Mladin-skega sveta Ajdov"!ina, ki jih sicer izvajajo mladinski centri in ne mladin-ski sveti.Po uspe"no ustanovljenem Mladinskem centru je mlade in ob!ino !akal "e velik podvig – pridobitev evropskih sredstev za izgradnjo Mladinskega centra in Hotela Ajdov"!ina. V procesu priprave

vloge so bili Ajdovci pri!a pravemu partnerstvu med mladimi in ob!ino, saj so vsi delali za isti cilj. Tako mladi kot ob!ina so svoje znanje in delo usmerili v uspe"no oddajo razpisne dokumenta-cije, sodelovanje z arhitekti in skupne na!rte o mladinskem centru. To partnerstvo je botrovalo uspe"ni prijavi, ki je zagotovila 800.000 EUR evropskih sredstev. Danes (avgust 2010) v stari voja"nici v Palah raste Mladinski center in Hotel Ajdov"!ina, ki bo s svojo infrastrukturo, predvsem pa programi in sr!nostjo tam bivajo!ih mladih zagotovo privabljal mlade tako iz Vipavske doline kot tudi "ir"e Slovenije in Evrope.

Projekt posodobitve mladinskih klubov v Brdih je zelo ugodno vplival na splo!no vzdu!je med mladimi. Pridobili smo prostore in mo"nost izvajanja programov, ki jih potrebujemo in si jih "elimo. Treba bo !e veliko dela, vendar imamo sedaj vsaj osnovo za nadaljnje delovanje. Jernej Mikulin, Klub Streli!#e

Rezultat in u!inki projektaU!inki projekta so bili vidni pri izpeljavi nekaterih mladinskih projektov. Rezul-tat le-teh je tehni!na opremljenost (ra!unalni"ka pokritost, internet ipd.) klubov v Brdih in pestrost programov namenjenih mladim (delavnice, "portna sre!anja, koncerti). Obenem so se vod-stva razli!nih klubov nau!ila, kako se prijaviti na razpise. Kon!ni rezultat se ka#e tudi preko ustanovljenega zavoda v Ob!ini Brda, ki bo profesionalno pokri-val mladinsko problematiko in povezoval vse mladinske klube in dru-"tva na podro!ju te ob!ine. V tem !asu sta bila ustanovljena dva nova mladin-ska kluba.

Posodobitev mladinskih klubov v Brdih

Brda:

Mladi so morali sami pridobiti najmanj 30% sredstev za izvedbo prijavljenih projektov. V veliki ve!ini primerov so mladi vlo#ili tudi veliko prostovoljnega dela. Seveda so morali projekte tudi v celoti izvesti, sicer naslednje leto niso bili upravi-!eni do sredstev iz ob!inskega prora!una.

Raznoliki mladinski akterji: Klub Streli!"e, M-KUD, KUD Hrast, KBM#, MK Vrhovlje, MK Neblo, MK Cerovo, MK Kozana, MK Mladi za Brda

13

Dialog z mladimi je obrodil sadove in dokazal, da se z medsebojnim sodelo-vanjem veliko dose!e. Pokazalo se je, da so mladi sposobni in ustvarjalni. "e jim tisti, ki so na oblasti, ponudijo osnovno pomo#, lahko pri#akujemo pestro paleto raznolikih dejavnosti in posle-di#no kak$no razbito okno manj. Franjo Polanc, Komisija za mladino v Ob#ini Brda

Nasvet mladim za nadaljnje deloMladi naj ugotovijo, kaj resni#no potrebujejo v svojem kraju in na kak$en na#in bi to lahko re$ili. Sesta-vijo naj skupino kompetentnih in zainteresiranih predstavnikov ter pristopijo do ob#inskega vodstva. Z !eljami in re$itvami je smiselno seznaniti vse „vplivne“ ljudi v ob#ini – svetnike, predstavnike razli#nih dru!beno-politi#nih organizacij. Projekti bodo imeli ve#ji uspeh, #e bodo izkazovali veliko mero anga!iranosti predlagateljev.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloLokalnim skupnostim lahko predlagam predvsem to, da mlade poslu$ajo in jih poskusijo razumeti. Zanimive projekte naj podprejo, saj se na tak na#in lahko izognejo nekaterim problemom, ki jih „brezperspektivna“ mladina prina$a. %e vedno velja, da na mladih svet stoji.

Lokalna skupnost je vlo!ila do 70% sredstev potrebnih za izvedbo mladinskega projekta in nudila mladim svetovanje s strani "lanov komisije za mladino.

Ob!ina Brda, Komisija za mladino

Opis projektaNamen projekta je bil pripraviti mlade za samoorganizirano delovanje ter ustvarjanje primernih pogojev za ustvarjalno pre!ivljanje prostega #asa. Glede na razpr$enost in $tevil#nost mladinskih klubov v Ob#ini Brda smo !eleli le te med seboj zdru!iti ter jih tako narediti mo#nej$e in bolje organi-zirane. Po drugi strani pa je bil projekt usmerjen tudi v !eljo po samostojni skrbi mladih na podro#ju &nanciranja in kontinuiranih dejavnosti, ki se odvijajo v klubih. Osrednja aktivnost projekta je bila tehni#na in prostorska posodobitev mladinskih klubov v Brdih. V okviru projekta je bilo izvedenih tudi nekaj raznolikih dejavnosti za mlade, organizirali smo okroglo mizo na temo

mladinske problematike v Ob#ini Brda ter na osnovi le te analizirali stanje, poleg tega so #lani Komisije izvedli nekaj obiskov po mladinskih klubih. V projekt so bili vklju#eni mladi, ki prebivajo v Ob#ini Brda in Komisija za mladino v Ob#ini Brda. Dialog med mladimi in lokalno skupnostjo je potekal teko#e in a!urno, kar je glede na majhnost ob#ine la!je dosegljivo, poleg tega pa se vklju#eni akterji med seboj poznamo in smo v tedenskih stikih. "lani Komisije so mladim nudili pomo# pri izpolnjevanju obrazcev za razpise, jih spodbujali z nasveti in podobno. Uspe$nost vzpostavljenega sodelovanja med mladinskimi klubi se ka!e z medsebojno pomo#jo in delom.

Prevoz v Mo!"eni!ko Drago se izvaja #e ve" kot 10 let in je res zelo uspe!en, tudi odziv "lanov kluba je zelo velik. V dveh mesecih z na!o podporo obi!"e Mo!"e-ni!ko Drago do 80% na!ih "lanov, poleg subvencije s strani ob"ine so dele#ni tudi dodatne ugodnosti s strani kluba. Andreja Kuret

Rezultat in u!inki projektaVeliko ob!anov si je !ez poletje privo-"!ilo dnevni obisk pla#e v Mo"!eni"ki Dragi. Projekt z leti pridobiva na prepo-znavnosti, tako da je ve!krat potrebno dnevno zagotoviti tudi do 3 avtobuse. Vedno ve! ob!anov vseh generacij se odlo!a za to obliko pre#ivljanja poletnih dni.

Nasvet mladim za nadaljnje deloOrganizirani projekti s strani Ob"ine so zanimivi za mladinske organizacije, ker s svojimi subvencijami dodamo dogodku vrednost in tudi raz!irimo ciljno populacijo na vse generacije.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloLokalne skupnosti naj mladim omogo-"ijo "im ve" izto"nic in $nan"ne pomo"i za projekte, ki so dobri za celotno lokalno skupnost.

Po!itni"ki avtobusni prevozi

Ilirska Bistrica:

v Mo"!eni"ko Drago

Mladinski akter je pri projektu sodeloval na dveh podro!jih, in sicer preko ogla"evanja in dodatne subvencije za !lane njihovega kluba.

Klub !tudentov Ilirska Bistrica

15

Pobuda za organizacijo in subvencioni-ranje po!itni"kega kopali"kega avtobusa podanega s strani mladih se je v ve!letni praksi razvila v na!in pre#ivljanja po!itni"kih dni velikega "tevila na"ih ob!anov. Poleg $nan!no in organizacijsko ugodne popestritve poletnih dni predstavlja projekt tudi na!in dru#enja, s katerim se utrjujejo vezi med vsemi generacijami, saj se organiziranega prevoza poslu#ujejo ob!ani vseh starostnih skupin, od najmlaj"ih, dijakov, "tudentov pa do upokojencev. Preko izvedbe navede-nega projekta se mladi "e bolj aktivno vklju!ujejo v #ivljenje lokalne skupno-sti.Zdenka Toma#i!, Ob!ina Ilirska Bistrica

Nasvet mladim za nadaljnje deloSodelovanje med mladimi in lokalno skupnostjo mora potekati konstantno. %e je sodelovanje ute!eno, potem tudi izpeljava novih projektov in idej ni vpra"ljiva.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloMedsebojno sodelovanje naj poteka na vseh podro!jih #ivljenja in dela v lokalnem okolju. Idejam mladih je potrebno prisluhniti ter s skupnimi mo!mi poiskati primerne na!ine za njihovo uresni!itev, ki naj bo usmer-jena v dobrobit vseh ob!anov.

Skupni prispevek obeh akterjevOba akterja skupaj sta trikrat na teden napolnila po dva avtobusa in omogo-!ila ugoden prevoz 300 ljudem na teden.

Javni akter je k projektu prispeval z zagotovljenimi !nan"nimi sredstvi (subvencija prevozov), uredil je naro-"ilo za izbor najugodnej#ega ponudnika prevozov in skrbel za kvaliteto izvedenih prevozov ter ob"ane obve#"al o mo$nostih prevoza v ob"inskem glasilu.

Ob!ina Ilirska Bistrica

Opis projektaNamen skupnega projekta je ob!anom Ilirske Bistrice v poletnih mesecih preko ugodnega prevoza omogo!iti mo#nost dnevnega kopanja v Mo"!eni"ki Dragi. Projekt vklju!uje vse generacije, saj prevoz subvencionira vsem zainteresi-ranim ob!anom. Na tak"en na!in je projektu dodana komponenta medge-neracijskega dru#enja in za nekatere morda edina mo#nost pre#ivljanja poletnih po!itnic v drugem kraju. %lani Kluba "tudentov Ilirska Bistrica imajo prevoz "e dodatno subvencioniran. Odhod iz Ilirske Bistrice je ob 8. uri zjutraj, povratek iz Mo"!eni"ke Drage pa ob 17. uri.

Predlog za organizacijo kopali"kega avtobusa je bil podan s strani mladih. Lokalna skupnost je z vklju!itvijo projekta v prora!un ter organizacijo izvedbe poskrbela za realizacijo le tega. Usklajevanje med mladimi in lokalno skupnostjo je potekalo v obliki sre!anj in posvetov, zdaj ko je projekt #e ute!en, pa sprotna komunikacija poteka predvsem v elektronski obliki. Mo#nost subvencioniranega prevoza ogla"ujeta oba vklju!ena akterja po svojih poteh (lokalni !asopis, internetna stran, sms, radio ipd.).

V prvi vrsti si morajo mladi !eleti nekaj ustvariti. "e je ta !elja in potreba dovolj velika, se zagotovo z delom in trudom mladih ter ob posluhu in pomo#i lokalnih oblasti tudi uresni#i. Mladi naj dr!ijo skupaj in se ne delijo. Opa!am, da smo mladi veliko bolj kot drugi prilagodljivi in pripravljeni delati skupaj, da dose!emo cilje, ki smo si jih zadali.Bojan Dobnik, mladinski akter

Rezultat in u!inki projektaLeta 2004 se je ustanovil zasebni Zavod KT1 – Multimedijski prostor, ki je v lasti ustanovitelja Mladinskega sveta Izola in je kot tak popolnoma avtonomen. !e vedno deluje in slu"i svojemu namenu.Ob#ina Izola je prispevala in prenovila ter opremila prostor. Pravno formalno ob#ina nima nobene mo"nosti vpliva na samo delovanje Zavoda. Dejansko je nekajkrat dobronamerno posegla v njegovo delovanje in dvakrat "e pokrila izgubo, ki jo je s svojim delovanjem ustvaril, in ga tako re$ila pred zaprtjem.Preko projekta so si mladi zamislili, oblikovali in zgradili svoj model za zagota-vljanje finan#ne avtonomnosti mladih in postavili temelje za la"je financiranje in izvajanje drugih mladinskih projektov. Danes, skoraj po petih letih vzponov in padcev, opa"amo, da bi bilo mogo#e bolje, da bi ob#ina vseeno imela malo ve#ji pregled nad delovanjem Zavoda – v smislu bolj$e predstave, kaj se v njem dogaja in kako funkcionira. S tak$nim pregledom bi se izognili prehitrim zaklju#kom in posplo$evanjem, da je vse, s #imer se ukvarjajo mladi, na nek na#in slabo, proble-mati#no in avtomatsko pade pod to#ko: kr$enje javnega reda in miru.

Nasvet mladim za nadaljnje deloPredvsem bi mladim svetovali, naj bodo vztrajni in naj bodo v dobrih odnosih z lokalnimi oblastmi. Na#eloma so vsi pripravljeni poslu$ati mlade in jim tudi dati prilo!nosti in mo!nosti, da se izka!ejo. Z dobro voljo se da narediti marsikaj. Toda preden za#nejo delati karkoli, naj predhodno zelo dobro premislijo, kako se bodo stvari %nanci-rale in vzdr!evale, kajti preve#krat pride do nekih projektov, ki se dobro obnesejo na papirju, toda v realnosti ne za!ivijo tako, kot bi morali. V bistvu bi najbolj izpostavil raz#lenjeni %nan#ni vidik projekta, s tem mislim predvsem na to, da se dobro premisli, kako bo projekt v prihodnosti tudi !ivel in ne samo !ivotaril.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloLokalni skupnostim bi svetoval, da naj vedno poslu$ajo mlade, ker imajo mladi ponavadi bolj odprte in bolj inovativne ideje, ki v lokalno okolje prina$ajo dolo#eno sve!ino in nekatere stvari lahko spremenijo tudi na bolj$e. Poleg tega lokalne skupnosti ne smejo nikoli pozabiti na mlade, ampak morajo v vseh svojih programih in v svojih idejah vedno imeti v mislih nanje. Ne samo na na#in, da lokalna oblast sama naredi nekaj za mlade, ampak da lokalna skupnost skupaj z mladimi oz. da mladim samim mo!nost, da naredijo nekaj zase, za svoje generacije. Naj se vedno najprej vpra$a mlade, kak$ne so njihove potrebe, saj mladi najbolje sami vedo o svojih potrebah in !eljah.

Zavod KT1 – Multimedijski prostorIzola:

Celoten projekt je bil v celoti idejno razvit in narejen na Mladinskem svetu Izola. Celotna dokumentacija je bila izdelana interno na mladin-skem svetu.

Mladinski svet Izola

17

Zagotovo rek »na mladih svet stoji« ni brez pomena, saj so ravno mladi tisti, ki bodo v prihodnosti prevzeli odgovornost za vzdr!en in celovit razvoj dru!be. Prav je, da jim z institucionalno podporo omogo"imo uresni"itev njihovih ciljev in !elja, obenem pa ne zanemarjamo pomena odgovornosti njihovih dejanj in aktivnosti. Ravno zaradi tega smo v Ob"ini Izola vpeljali poseben model komuniciranja z mladimi, ki temelji na na"elu avtonomnosti mladinskega organiziranja. #elel bi, da se v ta model vklju"i "im ve" mladih ljudi, ki so pripravljeni storiti nekaj ve" tako zase kot za sam kraj. Tomislav Kloko"ovnik, Ob"ina Izola

Nasvet mladim za nadaljnje deloDandanes postajajo mladi vse bolj apati"ni in nezainteresirani za soobliko-vanje skupnega vsakdana. Nasvet ob"ine gre predvsem v smeri anga!irane in odgovorne mladine, ki bo u"inkovito sodelovala z lokalnimi oblastmi ter tako postopoma prevzemala odgovornosti za ustvarjanje bolj$e prihodnosti.

Skupni prispevek obeh akterjevNa podlagi skupne izvedbe projekta je nastal Zavod KT1 – Multimedijski prostor z namenom organizacije in izvajanja mladinskih interesnih dejavno-sti s podro"ja kulture, $porta, mladinskega turizma, izobra!evanja, mednarodnega sodelovanja, javnega obve$"anja. Posve"a se tudi delu z mladimi in manj mladimi. Prav zaradi takega obsega svojih dejavnosti !e nekaj let opravlja tudi funkcijo mladinskega centra.

Ob!ina Izola je dala na razpolago prostor (lokacijo), "nancirala njegovo prenovo in prostor pri-merno opremila po #eljah mladih ter ga dala v upravljanje mladim. V bistvu ne prostor ne oprema nista od zavoda, ampak so last ob!ine, Zavod je najemnik. V preteklosti najemnine ni bilo, zadnje leto in pol pa se pla!uje polna komercialna najemnina.

Ob!ina Izola

Opis projektaPobuda za projekt je pri$la s strani izolske mladine, predvsem tiste, ki se je organizi-rala v Mladinski svet Izola. Od ideje do dejanske realizacije je preteklo 5 let, tako da je projekt za!ivel v letu 2005, ko je Mladinski svet Izola ustanovil Zavod KT1 – multimedijski prostor. Namen Zavoda je ustvariti prostor za mlade z dodano vrednostjo (prostor za dru!enje, ustvarja-nje in aktivno pre!ivljanje prostega "asa mladih), ki bo samozadosten (gostinski lokal kot pro%tna dejavnost) in bo z dobrim poslovanjem omogo"il izvajanje tudi drugih mladinskih nepro%tnih projektov.Zavod KT1 – multimedijski prostor po petih letih delovanja $e vedno ostaja zasebni zavod, ki svoj obstoj in vse svoje dodatne projekte in programe za mlade %nancira izklju"no iz svoje gostinske oz. barske dejavnosti. Svoj prvotni okvir prostora za aktivno pre!ivljanje prostega "asa mladih je nadgradil in v tem "asu dobili status mladinskega centra ter s tem pove"al obseg svojih aktivnosti. Mladi

imajo radi ta prostor. Radi vanj zahajajo in se tam dru!ijo. V lokalu imajo mladi in drugi mo!nost dostopa do ra"unalnika in interneta ter mo!nost printanja in kopiranja, lahko tudi koristijo ugodnosti Kluba izolskih $tudentov in dijakov. Imajo mo!nost igranja namiznega nogometa ter dru!abnih iger. V petih letih se je izvedlo ve" razli"nih aktivnosti: razstava slik oz. fotogra%j mladih neuveljavljenih umetnikov, zabavni ve"eri oz. glasbene prireditve zve"er, potopisna predavanja, tematska predavanja, delavnice, turnirji.Problem, ki se je pojavil tekom izvajanja projekta, je upravljanje z Zavodom. Morda so bile na samem za"etku stvari zastavljene preve" ambiciozno, zato Zavod ni vedno funkcioniral, kot bi moral. V teh petih letih se je zaradi slabega upravljanja Zavod !e dvakrat zna$el v %nan"nih te!avah, vendar je v dobro Zavoda ob"ina dobronamerno pokrila nastala minusa in tako Zavodu dala novo mo!nost, da za!ivi. Po drugi

strani pa je ob menjavi ob"inske oblasti le-ta sama preko mehanizmov, ki jih je vzpostavila (npr. zmanj$evanje obratoval-nega "asa do enajste ure zve"er, kar onemogo"a izvedbo ve"ernih glasbenih prireditev, drugi na"ini nadzora), omejila delovanje Zavoda v obsegu, da je ta !e tretji" za$el v dolgove. Trenutno je cilj re$iti Zavod, ki je zopet v %nan"nih te!avah, vendar ima ogromen potencial in je preve" pomemben za izolsko mladino. Na podlagi dosedanjih izku$enj si mladi !elimo, da bi se dogovorili o neki obliki dolgoro"ne strategije, ki bi bila sklenjena med mladimi oz. Mladinskim svetom Izola in Ob"ino Izolo.Na za"etku je bil cilj projekta pridobitev in vzpostavitev prostora za mlade. Danes pa je na$ cilj, da z reorganizacijo poslova-nja delovanje Zavoda optimiziramo tako, da bo Zavod lahko dejansko za!ivel in ponudil $e ve" dodane mladinske vsebine.

Nasvet lokalnim skupnostim za nadaljnje deloZ dobro idejo lahko okrepimo prenos idej, znanja in potreb med mladimi in izvr$evalci oblasti. Pogosto zaposta-vljeno razmerje lahko prinese veliko dodane vrednosti za celotno okolje.

Skozi proces nastanka in vzpostavitve Odloka o uresni!evanju interesov mladih smo v Mestni ob!ini Koper pokazali, da obstaja konkretna mo"nost za dialog med nevladnim sektorjem in lokalno oblastjo. Skozi ta dialog smo uspeli kristalizirati klju!ne te"ave mladinskega sektorja in poiskali nekaj izredno dobrih sistemskih re#itev zanje. Sam proces nam je tudi ponudil vpogled v na!in delovanja lokalne oblasti, kar nam je pomagalo, da razumemo vzorce razmi#ljanja in delno temu prilagodimo delovanje mladinskega sektorja. Vsem udele"encem procesa nastanka Odloka je bilo jasno, da lahko skupni cilj pozitivno vpliva na odnose med nevla-dnim sektorjem in oblastjo. $eprav velikokrat zagovarjamo nasprotujo!a si stali#!a, je konstruktiven dialog, ki vklju!uje tudi poslu#anje, mo"en in je edina pot za dosego zastavljenih ciljev, ki upo#tevajo dobrobit vseh !lanov dru"be.Borut Jerman, predstavnik mladih

Rezultat in u!inki projektaU!inki se ka"ejo preko seznanitve lokalne skupnosti z "eljami s strani sek-torja mladinskih organizacij in preko sistemati!ne ureditve tega podro!ja. V sklopu projekta je nastal in bil v Mestni ob!ini Koper sprejet Odlok o uresni!eva-nju interesov mladih. Gre za prvi odlok v Sloveniji, ki celostno ureja to podro!je. #al je po sprejetju odloka Mladinski svet Mestne ob!ine Koper zamrl in se odlok ni nikoli implementiral.

Skupni prispevek obeh akterjevSkupaj smo sestavili odlok, ki prvi v Sloveniji sistemati!no in celovito ureja podro!je mladine.

Odlok o uresni!evanju

Koper:

interesov mladih

Mladinski akter je izoblikoval potrebe in pripravil predlog, ki je slu"il za izhodi$!e.

Mladinski svet Mestne ob!ine Koper

19

Kot vodja skupine, ki je pripravljala Odlok uresni!evanju mladih v MOK, in jo je imenoval "upan, moram re!i, da smo zelo tvorno in korektno sodelovali s predstavniki mladih v lokalni skupnosti. Pri sestavi skupine za pripravo Odloka smo "eleli, da strokovno izdelavo Odloka vodimo mi, vsebino pa smo hoteli pridobiti od mladih samih. Zato smo pozvali razli!ne organizacije, ki zastopajo mlade, naj v delovno skupino imenujejo svoje predstavnike (Mladinski svet, Dru#tvo prijateljev zmernega napredka, predstav-nike #tudentov…). Tako sestavljena skupina je zelo konstruktivno delovala na skupnih sestankih in se medsebojno informirala. Pohvaliti moram delovno skupino mladih, ki se je dela lotila zelo strokovno, zavzeto in je pripomogla k temu, da je nastal Odlok, ki resni!no pokriva interese mladih v lokalni skupnosti. Problem je nastal pri implementaciji tega Odloka. V Odloku je namre! zapisano, da bodo mladi na svojih volitvah volili svoje predstav-nike v komisijo za uresni!evanje potreb mladih v lokalni skupnosti. $al do teh volitev kljub na#im naporom in spodbudam ni pri#lo. Je pa nastanek Odloka zelo pozitiven primer sodelovanja mladih, odgovornih ljudi in lokalne skupnosti.Mirjam Lemut, Mestna ob!ina Koper

Nasvet mladim za nadaljnje deloMladim bi svetovali, da naj vzpostavijo korekten in konkreten dialog s svojo lokalno skupnostjo, kajti te"ave so jasne in le skupaj jih lahko re#imo.Mladi naj se pove"ejo s posameznim predstavnikom lokalne skupnosti. Za tak dokument morajo pridobiti sodelovanje s strani lokalne skupnosti. To je lahko sam "upan ali pa vodja oddelka za dru"bene dejavnosti, v kolikor ob!inska uprava nima oddelka za mlade. Seveda morajo imeti mladi izdelano vizijo in cilj svojega predloga, da lahko prepri!ajo ''politiko'', da pristopi k izdelavi pomembnega dokumenta, ki lahko nastane samo ob naklonjenosti lokalne politike.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloMenimo, da naj tako kot Mestna ob!ina Koper tudi druge lokalne skupnosti prisluhnejo predlogom in te"avam ljudi in organizacij, ki "e vrsto let delujejo na mladinskem podro!ju.Predvsem se morajo otresti stereotipa, da se z mladimi ne da delati in da le-ti nimajo izdelane vizije. Potem pa je potrebno poiskati prave predstavnike, tako med mladimi kot med uradniki, ki obvladajo timsko delati in ki so za tako delo dovolj motivirani. Tak dokument lahko izdela tudi ob!inska uprava sama, ampak ne bo nikoli odraz potreb mladih.

Javni akter je prisluhnil potrebam mladinskega akterja.

Mestna ob!ina Koper (MOK), Urad za dru"bene dejavnosti in razvoj

Opis projektaPisanja odloka o uresni!evanju intere-sov mladih v Mestni ob!ini Koper so se lotili predstavniki Mladinskega sveta Mestne ob!ine Koper, predstavniki pomembnej#ih mladinskih organizacij in predstavniki lokalne skupnosti MOK. Ciljna skupina, katere se odlok ti!e, so naj#ir#i mladi v MOK, mladin-ske organizacije in organizacije, ki delajo za mlade. Namen projekta je bil sestaviti odlok, ki bo dolo!il politi!ne prioritete lokalne skupnosti na bistvenih podro!jih mladinske politike (re#evanje stano-vanjske problematike, politike zaposlovanja, socialno varstvo mladine,

izobra"evalne politike, odnos do vpra#anj povezanih z zasvojenostmi in drugimi pere!imi problemi lokalne skupnosti).Cilji odloka so bili #e bolj neposredno usmerjeni na podro!ja mladinskega dela, ki bi jih lokalna skupnost podpi-rala in %nancirala, npr. mladinsko informiranje in svetovanje, preventiva in svetovanje za mlade, razvoj in delovanje nepro%tnih organizacij na podro!ju mladinskega dela, mednaro-dne aktivnosti lokalnih mladinskih organizacij, mobilnost, sodelovanje in aktivna participacija mladih v dru"bi, sodobni mediji kot aktivno in kreativno

orodje v informacijski dru"bi, razvojne aplikativne raziskave kot odgovor in klju!ne re#itve za re#evanje problemov.Izvedbe odloka se je najprej lotila skupina Mladinskega sveta MOK, ki je pripravila predlog odloka, le ta je nastal na podlagi izku#enj, sektorja in dejanskih te"av, s katerimi so se sre!evale mladinske organizacije pri svojem delu. V sodelovanju z ob!ino je nova skupina ljudi ta predlog pregledala in pripravila novi predlog odloka, ki je bil sprejet na Ob!inskem svetu MOK. Odlok je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 21. oktobra 2005.

Projekt »Aktivna politika mladih« smo v !D !martno Tacen zastavili zelo resno in optimisti"no. Priznati moram, da sem se kljub rednim mladinskim sejam, na katerih je bilo vedno pestro, osebno najbolj veselil sej Svetov "etrtnih skupnosti, ki sem se jih zato tudi redno udele#eval. Iz teh sej smo "rpali ve"ino idej za na$e mladinske seje, predvsem pa smo lahko videli, kako in v kolik$ni meri lahko "lan %S vpliva na priho-dnost in razvoj svoje %S. Ugotovil sem, da krajani od Sveta %S pri"akujejo ogromno, medtem ko ima Svet %S izjemno skromne pristojnosti v primerjavi z ostalimi organi. Poslu#uje se lahko le manj$ih ukrepov, za izvedbo katerih je potrebno nesorazmerno veliko napora (npr. postavitev prome-tnih znakov, postavitev t. i. le#e"ih

Skupni prispevek obeh akterjevPrisotnost in sodelovanje na rednih in izrednih sejah Sveta %S.

Aktivna politika mladih

Mladinski akter je organiziral in povezal ve!je "tevilo mladih v skupno jedro. Udele#enci projekta so vodili mladinske seje po zgledu sej Sveta !etrtnih skupnosti, ki sta se jih kot predstavnika mladih udele#evala predsednik in podpredsednik. Z drugimi udele#enimi dru"tvi so udele#enci izmenjevali pridobljene izku"nje preko spleta in na sre!anjih.

!portno dru"tvo !martno Tacen

policajev ipd.). Pri ostalih ve"jih problemih je najve", kar lahko Svet %S naredi, da problem in predlog o re$itvi posreduje vi$jemu organu. Sam sem to opazil #e kmalu po tem, ko sem se za"el udele#evati sej Svetov %S. Maja letos (2010) pa sem se udele#il konference Okolje in "lovekove pravice, ki jo je organiziral Varuh "lovekovih pravic. V zadnjem delu omenjene konference se je eden izmed udele#encev dotaknil prav te teme. %e si dovolim sposoditi si njegove ostre besede: »%S bi morale imeti veliko ve"jo pristojnost, saj si najbolj prizadevajo za svoje "lane in za okolje svoje %S. %e se jim v prihodnosti ne bo dodelilo ve"je pristojnosti, bi jih morali ukiniti«. Z mo"nimi besedami se je ve"ina prisotnih »za"uda« strinjala, $e posebej z delom o pove"anju pristojno-

Ljubljana:

sti. Tudi sam si upam trditi, da bi bila pove"ana pristojnost Svetov %S velik korak naprej. Dokaz, koliko ljudje pri"akujejo od svojega Sveta %S, sem dobil tudi na odprti seji Sveta %S !marna gora. Udele#ilo se je je ogromno krajanov in prav vsi so od Sveta %S pri"akovali velike spremembe in izbolj$anje razmer. Postalo mi je jasno, da se krajani ne zavedajo, kako omejen je v resnici Svet %S tako &nan"no kot tudi glede pristojnosti.Na sejah sem spoznal del organizacije lokalne samouprave in to je bil tudi moj glavni namen, ko sem se odlo"il za sodelovanje pri projektu. Seznanjen z realnim stanjem bom sedaj la#je spremljal razvoj lokalne samouprave v Sloveniji.Gregor Grbec, udele#enec projekta

21

Rezultat in u!inki projektaU!inki projekta so bili sprva skromni, saj lokalni politi!ni odlo!evalci niso poznali projektnega sodelovanja. Poja-vljala sta se dvom in negotovost. "ele ko smo projekt predstavili dovolj celovito in kompleksno, smo bili enakovredno sprejeti v njihov krog, kar nam je omo-go!alo spoznati njihovo delo in pridobiti #ir#i pogled na aktualne politi!ne dogodke.

Nasvet mladim za nadaljnje deloPred oddajo prijavnice za projekt na!rtujte in izvedite predhodni obisk vseh sodelujo!ih partnerjev, predvsem pa nave"ite kontakte s predstavniki lokalnih skupnosti. V primeru neodo-bravanja sodelovanja s strani va#ega partnerja in nestrinjanja s potekom projekta postane vpra#ljiva celotna realizacija projekta.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloMenimo, da so si lokalne skupnosti med seboj zelo razli!ne in se na tovrstna sodelovanja odzovejo razli!no. Zato nimamo nobenega predloga.

Javni akter je mladim udele$encem projekta omogo!il prisostvovanje na rednih in izrednih sejah Sveta !etrtne skupnosti. S tem so dali mladim dober zgled za izvedbo mladinskih sej, ki so jih oblikovali sami.

Mestna ob!ina Ljubljana, "etrtna skupnost #marna gora in "etrtna skupnost #entvid

Opis projektaNamen projekta Aktivna politika mladih, ki je $nan!no podprt s strani programa Mladi v akciji in so$nanciran s strani Urada za mladino MOL, je vzpostaviti komunikacijski most in trajen strukturiran dialog med mladimi in lokalnimi politi!nimi odlocevalci.Projekt poudarja predvsem aktivno participacijo mladih pri sprejemanju politi!nih konsenzov na lokalni ravni in opozarjanje lokalnih politi!nih odlo!e-valcev na ranljivost mladih pri oblikah prve zaposlitve v lokalni skupnosti. V projekt smo vklju!ili zainteresirane mlade do 30. leta starosti, ki prihajajo iz %etrtne skupnosti &marna gora in %etrtne skupnosti &entvid, ki sta hkrati glavna javna akterja projekta. K projektu smo dodali #e transnacionalno razse"nost, zato v aktivnostih participi-rajo tudi mladi iz Gorice.Aktivnosti projekta potekajo vzpore-dno na obeh straneh meja na tri na!ine. Prvi sklop aktivnosti je namenjen izklju!no mladim (udele"encem in ostalim zainteresiranim mladim iz lokalnega okolja). Drugi sklop je preko izvoljenega predstavnika mladih usmerjen v aktivno participacijo mladih na rednih in izrednih sejah Sveta !etrtnih skupnosti. V okviru tretjega sklopa pa gre za izmenjavo mladinskih politi!nih izku#enj s partnerji iz Italije. S tak#nim ve!pla-stnim dialogom "elimo opozarjati na probleme, ki zadevajo mlade, in posledi!no tudi prispevati k u!inkovi-tej#emu re#evanju le-teh.Predstavnik mladih je bil med vsemi mladimi udele"enci projekta demokra-ti!no izvoljen in se je v imenu mladih udele"eval lokalnih rednih in izrednih sej Sveta !etrtnih skupnosti in zagovar-jal interese oziroma pobude mladih. Vsebino sre!anj je nato na rednih mladinskih sejah posredoval preostalim udele"encem in drugim zainteresiranim mladim ter na tak#en na!in informiral mlade o aktualnih lokalnih politi!nih odlo!itvah.

Rezultat in u!inki projektaNajbolj o!iten rezultat projekta se ka"e v prenovljenem igri-#!u. Mladostniki so bili aktivno vklju!eni v projekt skozi vse faze dela, preko !esar so se med drugim nau!ili, kako se tako velik projekt pripravi in izpelje. Akcija je povezala mlado-stnike s koordinatorkama $MC Zalog, z EVS prostovoljcema in z osnovno #olo. Zaradi lastnega dela ter vlo"enega !asa in truda mladostnikov je vsa na novo postavljena infrastruktura tudi po dveh letih nepo#kodovana.

Preureditev igri"!a PLATA

Mladi so podali zamisel za prenovo igri#!a in predstavili idejo, kaj po njihovem mnenju igri#!e potrebuje. Pomagali so pri iskanju sponzorjev in vlo"ili veliko %zi!nega napora v kopanje, grajenje, barvanje in sestavljanje novih pridobitev.

!etrtni mladinski center Zalog in Mladinski svet Ljubljane

Opis projektaPrvotni namen projekta je bil usmerjen na na!in, kako mlade vklju!iti v neko aktivnost. Po pogovorih z mladostniki smo pri"li do ideje, da je potrebno prenoviti edino igri"!e v Zalogu, saj le-to predstavlja center dogajanja. Ideja je bila mladostnikom zelo zanimiva in pozitivno sprejeta. Tako so se cilji pove!ali na preureditev igri"!a (postavi-tev mre#e za gol, postavitev klopce/tribune, ko"ev za smeti, narisati nove !rte, napeljati vodo do igri"!a ipd.), katerega bi mladostniki preuredili sami, na"li sponzorje in ponudnike in si uredili Plato po svojih #eljah in potre-bah. Koordinatorji $MC Zalog smo prevzeli koordinacijsko vlogo projekta ter ves !as sodelovali z vsemi vklju!e-nimi akterji, predvsem pa podpirali njihove mlade.Ker je bil projekt mladinske pobude s strani MvA zavrnjen, smo morali iskati drug na!in %nanciranja. Ker se je kazala

volja in #elja mladih, da bi resni!no sami pripomogli k preureditvi igri"!a, jih nismo #eleli pustiti na cedilu. Iskali smo sponzorje in donatorje, a odgovori niso bili pozitivni. S pro"njo po pomo!i smo se obrnili "e na Osnovno "olo Zalog, kjer smo kon!no na"li podporo. Ravnateljica Karmen Cunder je bila ideji naklonjena in je #elela pri projektu sodelovati. Skupaj smo postavili in preuredili igri"!e; po ve! mesecih dela ima igri"!e mre#e za gole, 8 klopi, ko"e za smeti, nove !rte in na novo pobar-vane gole. Pri nekaterih delih so nam pomagali profesionalci, veliko dela pa so opravili mladi sami. Mladinski svet Ljubljane se je na koncu prvega dela projekta ponovno vklju!il s %nancira-njem barvanja !rt na igri"!u.V projekt so bili vklju!eni ve!inoma tisti mladostniki, ki obiskujejo $MC Zalog. Najbolj so bili anga#irani fantje (stari med 10 in 21 let), saj nogometno

in ko"arka"ko igri"!e uporabljajo predvsem oni. Koordinatorji smo imeli z mladimi veliko sestankov, kjer smo iskali ideje in mo#nosti izvedbe. Delovne akcije so vedno potekale v skupini, saj je bila motivacija mladih ve!inoma kratkotrajna in pogojena z motivacijo ostalih. Le izdelava klopi v hi"nikovi delavnici je potekala v manj"i skupinici. K sodelovanju smo povabili vse prisotne, mlade smo motivirali po principu uli!nega dela in tako pridobili tiste, ki so bili takrat v parku, na igri"!u in v okolici. Sodelovalo je veliko zalo"ke mladine, nekaj je bilo tudi takih, ki ne prihajajo v $MC. Projekt smo promovi-rali na "oli, predvsem ustno pa smo seznanjali tudi preostale mladostnike Zaloga.

Ljubljana:

23

V na!e zadovoljstvo ugotavljamo, da nam je s skupnim sodelovanjem ponovno uspelo razveseliti otroke v Zalogu. Na !olskem igri!"u O# Zalog smo pripravili igri!"e tako, da je na njem mo$na tudi igra nogometa (postavili smo ograjo za goli in tri-buno) , za kar so se zavzemali predvsem otroci, ki so celo sami (v okviru %MC) zelo zavzeto sodelovali pri uresni"itvi tega projekta. Tako imajo otroci v "asu !ole in po njej vsak dan mo$nost !portno pre$iveti svoj prosti "as. S tem sledimo tudi $upano-vim besedam, kako pomembno je, da ima mladina svoj prostor za !portno udejstvovanje.

Mojca Kitek Rupar"i", predstavnica MOL

O# Zalog je z odprtjem %etrtnega mladinskega centra najbr$ pridobila !e najve" od vseh ljubljanskih "etrtnih skupnosti, kjer ti centri delujejo. Sodelovanje s centrom nam omogo"a ohranjanje stika z mladimi, tudi s tistimi, ki so !olo $e zapustili. Zalog je bil namre" znan po !tevilnih uni"evalnih akcijah mladih, pri "emer je bilo razbijanje !ip, za$iganje kontejnerjev, uni"evanje golov in ko!ev na igri!"u itd. vsakodnevni pojav. Leta 2006 sta bila tako !olski park kot !olsko igri!"e dokaj zanemarjena, posledi"no je bil tudi odnos mladih do okolja uni"evalen. &e prvo jesen smo se z mladimi dogovorili, da so s pomo"jo hi!nika naredili nekaj klopi v parku, naslednje leto pa smo se skupaj lotili !e urejanja !olskega igri!"a. Na novo smo prebarvali igri!"a in s skupno vztrajnostjo pridobili manjkajo"o ograjo za goli. Sedaj urejanje igri!" zaradi pomanjkanja sredstev nekoliko stoji, vendar pri"akujem, da bomo v naslednjem letu lahko ponovno skupaj uredili del igri!"a, saj na njem potrebujemo vsaj eno streho ter pipo z vodo. Na igri!"u %etrtni mladinski center vsako leto pripravi nekaj prireditev in upam, da bo s tem tudi nadaljeval. Na koncu naj izpostavim le !e to, da prav zaradi sodelovanja z mladimi oziroma %etrtnim mladinskim centrom pri urejanju igri!"a dandanes ne opa$amo ve" tako uni"evalnega obna!anja, saj je najve", kar lahko zasledimo, smetenje, ko so ko!i za smeti polni. Upam, da bomo to sodelovanje z mladinskim "etrtnim centrom obdr$ali tudi v prihodnje.Karmen Cunder, ravnateljica O# Zalog

Javni akter je pripomogel s !nan"-nim vlo#kom za izvedbo projekta in hitro pripravljenostjo za sodelova-nje.

Osnovna !ola Zalog, Oddelek za pred!olsko vzgojo in izobra"evanje MOLNasvet mladim za nadaljnje delo

Velike stvari potrebujejo svoj "as, da se realizirajo. Pri prenavljanju igri!"a smo za celotno izvedbo potrebovali skoraj eno leto, a smo vztrajali. %e se zdi, da se je projekt na neki to"ki zaustavil ('nance, motivacija, ipd.), morate pri zadanem cilju vztrajati, saj se prej ali slej najde ustrezna re!itev. Vsekakor pa ne zaradi ene ali dveh ovir odnehati. Poleg tega je pomembno imeti zave-znika lokalne skupnosti (npr. osnovna !ola), saj lahko z njegovo pomo"jo la$je pridete do predstavnika mestne oblasti, kateri odlo"a.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloV kolikor urejate okolje, ki je name-njeno mladim, jim prisluhnite, saj imajo najbolj!e ideje, ker vedo, kaj potrebujejo in kako bi prostor najbolje izkoristili. V kolikor jih vklju"ite v proces dela, bodo vse narejeno bolj spo!tovali in ne bo nepotrebnega uni"evanja.

»Fotoorientacija je bila res nekaj posebnega, ker sem se je prvi! udele"ila s popolno ekipo Mestne zveze taborni-kov Ljubljana. Cel dopoldan smo se s kolegi taborniki sprehajali po sicer de"evnem ljubljanskem mestnem jedru ter re#evali zanimive naloge na razli!-nih kontrolnih to!kah. Kljub temu, da sem "e celo "ivljenje Ljubljan!anka, so me nekatera nova znanja presenetila; npr. koliko pesmi imamo na temo Ljubljane in njenih lastnosti ter da ne poznam niti deset imen ljubljanskih "upanov na pamet! Ker so bile kon-trolne to!ke raztresene po vsem centru, je bila na#a pot pestra: obiskali smo grad z novo vzpenja!o, peli pri vodnjaku na ulici Komenskega, se sprehajali po nabre"ju Ljubljanice v Trnovem in se kon!no vrnili k dvema "abicama na novem Bregu, kjer smo skoraj zasedli 1. mesto! Fotoorientacija je kul!«Zarja Klun

Rezultat in u!inki projektaZ izvedbo Fotoorientacije smo dosegli vse cilje, ki smo si jih zastavili na za!etku projekta. Pripravili smo zani-mivo progo z desetimi kontrolnimi to!kami, na cilju pa se je izvedlo "e pet-najst dodatnih aktivnosti. Pri!akovanja glede same udele#be so bila prese#ena, saj se je akcije udele#ilo ve! kot 300 mla-dih in starej"ih. Poleg tabornikov in ostalih prebivalcev Ljubljane se je akcije udele#ilo tudi nekaj tabornikov in mimoido!ih iz drugih koncev Slovenije. Na delavnicah smo udele#ence zabavali, u!ili in osve"!ali.

Skupni prispevek obeh akterjevFotoorientacija omogo!a udele"bo pri aktivnosti, udele"enci iz mladinskih organizacij ter mimoido!i – med drugim tudi ob!ani Ljubljane – pa pripomorejo k uspe#ni izvedbi in doseganja zadanih ciljev.Fotoorientacija

Ljubljana:

Projekt je zasnovalo 30 mladih prostovoljcev, ki so v izpeljavo aktivnosti vlo#ili okoli 400 ur prostovoljnega dela.

Mestna zveza tabornikov Ljubljana

25Nasvet mladim za nadaljnje deloFotoorientacija je odli!na »strate"ka igra«, ki udele#encem vseh generacij omogo!a zanimivo odkrivanje in spoznavanje Ljubljane.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloSama akcija mo!no poudarja vzgojni in izobra#evalni vidik. Vsi udele#enci, naj bodo mladi ali starej"i, se na zabaven na!in nau!ijo novih znanj, hkrati pa se spoznavajo s trenutno pomembnimi in pere!imi vpra"anji, ki vse bolj vplivajo na na"e vsakdanje #ivljenje doma in po svetu; fotoorientacija daje poudarek na ekologiji in enakopravno-sti. Sam program na neformalen na!in propagira dru#enje, spoznavanje novih ljudi, spo"tovanje druga!nosti, razvoj motorike in "portno udejstvovanje in predstavlja zdrav na!in #ivljenja. Tovrstna oblika aktivnosti je zato odli!en na!in promocije organizacije, prostovoljstva, Ljubljane oz. mesta ter osve"!anja zgoraj omenjenih podro!ij.

Opis projektaFotoorientacija je kontinuirana aktivnost, ki se v mestnem okolju Ljubljane izvaja #e ve! let. Organizirana je bila s strani enega od ljubljanskih taborni"kih rodov, zadnje !ase je organizacijo in izvedbo prevzela Mestna zveza tabornikov. K dopoldan-ski aktivnosti se lahko priklju!ijo ne le taborniki, ampak tudi vsi naklju!no mimoido!i, medgeneracijska udele#ba je za#elena.Namen Fotoorientacije je aktivno in kakovostno pre#ivljanje prostega !asa, spoznavanje Ljubljane in njenih skritih koti!kov, poleg tega projekt spodbuja neformalno izobra#evanje na razli!nih podro!jih, razvijanje ob!utka za odgovornost in dru#enje ter skrbi za promocijo prostovoljstva. Fotoorientacija se odvija na soboto, po navadi med 10:00 in 15:00. Udele#enci se prijavijo na zbirnem mestu, dobijo potrebno dokumentacijo in navodila ter se odpravijo na pot po Ljubljani.

Udele#enci i"!ejo razli!ne bolj ali manj znane to!ke v Ljubljani na podlagi podanih fotogra$j. Na to!kah opravijo "e razli!ne prakti!ne, ustvarjalne, izobra#evalne ali "portne naloge. Vsaka Fotoorientacija ima vnaprej dolo!eno temo, v letu 2009 je bila to voda, torej so udele#enci Ljubljano spoznavali preko z vodo povezanih znamenitosti. Po prihodu na cilj so se udele#enci glede na lasten interes lahko udele#ili "e dodatnega sklopa petnajstih delavnic. Naloge na kontrolnih to!kah in aktivnosti, ki so se izvajale na cilju, so se dotikale razli!nih podro!ij, npr. zgodovine, kulture, ustvarjalnosti, pre#ivetja v naravi, okoljevarstva, enakopravnosti ter "portnih aktivnosti.S prireditvijo Fotoorientacija smo mladim in starej"im ponudili mo#nost kvalitetnega pre#ivljanja prostega !asa v sredi"!u mesta, neformalnega izobra#evanja in jim omogo!ili dru#enje s sovrstniki iz cele Slovenije. Ve! kot

zadovoljni smo bili s prizadevnostjo mladih, ki so pokazali veliko ob!utka za odgovornost in u!enje. Osebje na delavnicah, kjer so se izvajale aktivno-sti, jih je pri tem "e spodbujalo in soustvarjalo skupinski duh, tako da je akcija tudi iz vzgojnega vidika dosegla svoj namen. S pomo!jo propagandnega materiala, letakov, plakatov ter tudi medijev, smo poskrbeli tudi za promo-cijo mladinskega prostovoljnega dela.

Fotogra!je: ALJA" GABER#EK

Na predve!er 1. maja, praznika dela, po vsej dr"avi "e vrsto let potekajo tradicionalna prvomajska kresovanja. Prav zaradi tega smo si v leto#njem letu zamislili tudi kresovanje v na#i ob!ini. Vsi sodelujo!i smo mnenja, da so ob!ani ter bli"nji krajani pogre#ali ta tradicionalni ve!er za dru"enje ob ognju, katerega je olep#ala prijetna glasba. Dogodek smo namenili tako mlaj#i kot tudi starej#i generaciji. V popoldanskih urah so se na samem prizori#!u s svojimi dejavnostmi na stojnicah predstavila obalna dru#tva in ostale obalne organizacije, v ve!ernih urah pa so dogajanje ob ognju pope-strili tudi razni glasbeni izvajalci. Borut Bubola, KD Coolturistra

Rezultat in u!inki projektaIzvedba kresovanja v Ob!ini Piran. Zabava in sprostitev ob prijetni glasbi in pri"igu tradicionalnega kresa. Predstavi-tev obalnih dru#tev in organizacij.

Nasvet mladim za nadaljnje deloMenimo, da se da tak#ne projekte izpeljati, !e ima ekipa "eljo in voljo za izvedbo. Poglavitno je, da se ekipa projekta loti dovolj zgodaj in vklju!i dosedanje izku#nje ter je pri na!rtovanju natan!na in predvidi !im ve! elemen-tov procesa.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloPomembno je vedeti, da je razvoj mladinskih organizacij in ustvarjalnega mladinskega dela zagotovo v interesu vsake lokalne oblasti. Iz tega vidika je ob!ina lahko dober svetovalec in tudi mentor pri uresni!evanju mladinskega programa, zato pri na!rtovanju projektov svetujemo, da mladi vklju!ite v proces izvedbe vse subjekte, za katere menite, da bi vam lahko kakorkoli nudili podporo.

Skupni prispevek obeh akterjevSkupna izvedba dogodka.

Kresovanje 2010

Piran:

KD Coolturistra je v celoti izpeljala projekt Kresovanja.

Kulturno dru!tvo Coolturistra

27

V Ob!ini Piran "e vrsto let uspe#no sodelujemo z mladinskimi skupinami in organizacijami. $e veliko dobrih praks je bilo v preteklosti ustvarjenih preko javnih mladinskih prireditev. Z izvedbo prvomajske prireditve Kreso-vanje v letu 2010 smo pri!a uspe#nemu sodelovanju Ob!ine Piran s Kulturnim dru#tvom Coolturistra. Ta projekt je #e ena med mnogimi pridobitvami, ki bogatijo medgeneracijski kulturni prostor v na#i ob!ini.Lada Tancer, Ob!ina Piran

Nasvet mladim za nadaljnje deloZa mladinske organizacije je klju!nega pomena podpora s strani lokalne skupnosti. Dogaja se, da projektna ekipa ali posamezniki nimajo dovolj izku#enj s samim potekom urejevanja in na!rtovanja projekta. Brez podpore in naklonjenosti lokalne skupnosti pa je ta pot lahko veliko bolj zahtevna in zapletena.

Ob!ina Piran je "nan!no podprla projekt na podlagi ob!inskega javnega razpisa v letu 2010, iz namenskih sredstev za so"nancira-nje promocijskih projektov v ob!ini Piran. Ob!ina je sodelovala pri pripravah na prireditev, npr. mladim organizatorjem so svetovali pri izbiri najustreznej#e lokacije za postavitev prizori#!a dogodka.

Ob!ina Piran, Urad za dru"bene dejavnosti

Opis projektaOsrednja aktivnost projekta je bila izvedba kresovanja na predve!er slovenskega praznika ob 1. Maju. Namen same prireditve je bil sprostitev in zabava ob!anov in ostalih obiskoval-cev. %eprav so bili "elena ciljna publika prebivalci na#e ob!ine, so se prireditve udele"ili tudi mimoido!i in turisti. Prireditev se je za!ela odvijati "e popoldne, ko so se na prizori#!u s svojimi dejavnostmi predstavila obalna dru#tva in druge obalne organizacije. Poleg tega je bila v tem !asu izvedena tudi tombola ter druga!ni na!ini animacije udele"encev za aktivno dru"enje. Ve!erni program kresovanja

je vklju!eval glasbene nastope lokalnega pevca Slavka Ivan!i&a, istrijanskega Igorja Mikoli!a (Al Picone) in mladega, perspektivnega harmonika#a Simona Ru#njaka. Ve!er je popestrila #e plesna skupina Metulj, glavno to!ko kresova-nja pa je predstavljal senzacionalen pri"ig kresa s plesno-akrobatsko to!ko bruhalcev ognja.Najprej so si mladi iz kulturnega dru#tva sami zastavili cilje in "elje ter pripravili okviren program prireditve, nato pa so na sestanku s predstojnico Urada za dru"bene dejavnosti Ob!ine Piran predstavili svojo zamisel. Skupaj so izdelali 'nan!ni na!rt in potek dela ter med seboj za potrebe izvedbe

prireditve komunicirali preko sodobnih medijev. Organizatorji so poskrbeli tudi za ve!stransko promocijo prireditve, poslu"ili so se spleta, radijskih oglasov in plakatov.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloVsaka ob!ina ima interes za razvijanje mladinske dejavnosti. %e zaznavajo pomanjkanje mladinskih pobud, naj se mladi obrnejo na lokalne mladinske strukture in jih pozovejo k sodelova-nju. %e te v lokalnem prostoru ne delujejo, naj se pove"ejo z obstoje!imi strukturami ali posamezniki, ki na mla-dinskem podro!ju izvajajo kakr#nekoli aktivnosti. Mladinske organizacije lahko javno pozovejo, da predlo"ijo letne programe za pridobitev rednega 'nanciranja ali pa razpi#ejo ob!inska sredstva za mladinske projekte.Obstaja ve! mo"nosti za razvoj in motiviranost mladinskih struktur, pomembno je poiskati razmeram najustreznej#i na!in za delovanje in povezovanje zainteresiranih akterjev.

Prireditev Poletje v Bukowci je bila uspe!na predvsem zaradi delavne mladine v ob"ini ter seveda zaradi zado-voljnih obiskovalcev, zato smo se odlo"ili, da jo letos spet ponovimo in nadgradimo. #elimo si, da bi postala tradicionalna ve"dnevna prireditev v na!i ob"ini. Spo!tovane bralke in bralci, mi se bomo potrudili po na!ih najbolj-!ih mo"eh, a le skupaj z Vami lahko ustvarimo nekaj "arobnega – torej vidimo se v Bukowci. Predsednik Dru!tva Mladi Ren"e-Vogr-sko Alan Milatovi"

Rezultat in u!inki projektaCelotna izvedba projekta s !tevilnimi prireditvami. Udele"ba 5000 obiskoval-cev. Glede na dejstvo, da so bili ob koncu projekta obiskovalci zadovoljni, ocenju-jemo, da so bili u#inki projekta pozitivni.

Poletje v Bukowci

Ren!e-Vogrsko:

Dru!tvo Mladi Ren#e-Vogrsko je opravilo najve#ji del naloge, saj je izvedlo celotno prireditev, kar je med drugim vklju#evalo dogovarjanje z nastopajo#imi, organizacijo !portnih turnirjev, skrb za varnost, pija#o, promocijo in vse ostalo. Celoten projekt je bil uspe!no izpeljan.

Dru"tvo Mladi Ren!e-Vogrsko

29

Projekt Poletje v Bukowci je bil uspe!no izpeljan in dobro obiskan. Obiskovalci so odhajali domov nasme-jani in zadovoljni, saj je v pestrem programu vsakdo na!el nekaj zase. Menim, da so se "lani Dru!tva Mladi Ren"e-Vogrsko zelo dobro odrezali, saj so z nekaj podpore in spodbude izpeljali celoten projekt.Ale! Bucik, #upan Ob"ine Ren"e-Vogr-sko

Nasvet mladim za nadaljnje deloMladim bi svetovali, naj bodo vztrajni in naj sledijo svojim sanjam in #eljam po ustvarjalnosti, naj vlo#ijo vso energijo in naj se ne ustra!ijo zavrni-tve, saj prva zavrnitev !e ne pomeni poraza. Z dobro voljo, pozitivno energijo, mladostno zagnanostjo in upo!tevanjem nasvetov izku!enej!ih lahko dose#ejo vrh vsake gore.Za#eleli bi jim !e sre"o in jim povedali, naj se bodo pripravljeni marsi"emu odre"i, s timskim delom in vztrajnostjo ter z malo dobre volje pa jim bo uspelo uresni"iti sanje.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloLokalnim skupnostim svetujemo, naj prisluhnejo in naj bodo dovzetne tudi za ideje mladih, saj lahko s skupnimi mo"mi dose#ejo marsikaj, kar bi sicer te#ko dosegli ali pa sploh ne bi. Navsezadnje bo ta mladina neko" vodila na!o dr#avo, zakaj ne bi za"eli sodelovati #e danes; nekateri imajo izku!nje, drugi mladostno zagnanost, kombinacija obojega pa lahko prinese neverjetne rezultate.

Lokalna skupnost je pomagala urejati vsa potrebna dovoljenja in soglasja, pri promociji je kopirala letake in vabila za prireditev ter sklenila dogovor s Po!to Slovenije za brezpla"en stro!ek po!iljanja. Pla"ala je tudi mivko za odbojkarsko igri!"e ter pomagala dru!tvu tudi s #nan"nimi sredstvi.Krajevna skupnost Bukovica je dru!tvu dovolila brezpla"no uporabo prostorov za prireditev in pomagala s #nan"nimi sredstvi.

Ob!ina Ren!e-Vogrsko in Krajevna skupnost Bukovica-Vol!ja Draga

Opis projektaNamen projekta »Poletje v Bukowci« je bila organizacija razli"nih prireditev za prijetno pre#ivljanje prostega "asa vseh generacij v na!i ob"ini. Projekt se je odvijal med 14. 8. 2009 in 4. 9. 2009, prireditve pa so bile kulturno, !portno, zabavno, izobra#evalno in medgenera-cijsko obarvane. S tak!nim programom smo #eleli na!im ob"ankam in ob"anom popestriti dru#beno #ivljenje in ponuditi ve" razli"nih mo#nosti za prijetno pre#ivljanje poletnih dni. Ciljna skupina projekta so bili vsi ob"ani ter tudi ostali mimoido"i, saj je

bila pestrost programa in medgeneracij-sko obarvana vsebina razlog, da je privabila prav vse, od najmlaj!ih do najstarej!ih.Delo je potekalo predvsem timsko, "lani dru!tva so si razdelili delo po razli"nih podro"jih. Vsak je vodil svoje podro"je, a so mu ostali pri tem tudi pomagali. Komunikacija med organizatorji je potekala dnevno. Dialogi med dru-!tvom in ob"ino so ve"inoma potekali v obliki telefonskih pogovorov, bilo pa je tudi nekaj sre"anj oziroma sestankov. Dan pred pri"etkom programa so se "lani dru!tva tudi dobili in postavili

prizori!"e, ki so ga po kon"anem projektu tudi pospravili.Ocenjujemo, da je bil projekt uspe!no izpeljan, saj so bili udele#enci po na!em mnenju zadovoljni. S strani Mladin-skega sveta Slovenije smo tudi dobili nagrado za najbolj!i mladinski prosto-voljni projekt v Sloveniji. Izro"il nam jo je predsednik dr#ave dr. Danilo Türk.Nagrada nam predstavlja potrditev uspe!nega dela in !e dodatno motiva-cijo za dobro delo v prihodnosti.

Mladi in ob!ine premalo sodelujejo, zato je vzpostavitev vseh sistemov, ki komuniciranje laj"ajo, nujna. V Se#ani smo sicer nek dialog z ob!ino vzposta-vili, vendar so ti stiki vezani na posamezne akterje in obi!ajno niso trajnostni. Komisija za mladinska vpra"anja je trajnostna oblika komuni-kacije predstavnikov mladih z ob!ino, poleg tega pa preko sodelovanja v Komisiji le ta povezuje tudi !lane razli!nih mladinskih organizacij lokalnega okolja. Klju!nega pomena za vzpostavitev potrebnih struktur za komunikacijo mladih z ob!ino je vklju!itev mladih #e na za!etku procesa. Tako vemo, da smo vklju!eni in sli"ani, ne pa da se le vzpostavlja neke struk-ture, ker se pri!akuje, da jih ima neka ob!ina vzpostavljene.Mojca Vojska Godni!, K$S

Rezultat in u!inki projektaUspe!na izvedba posveta za vzpostavi-tev trajnej!e oblike dialoga med mladimi in lokalnimi skupnosti, sklep katerega je oblikovanje Mladinskega sveta in Komi-sije za mladinska vpra!anja, po potrebi se sestavi tudi Odbor za mladino v Ob"ini Se#ana.

Skupni prispevek obeh akterjevSkupna izvedba projekta.

Prva priprava posveta z mladimi

Se!ana:

za vzpostavitev trajnej"e oblike dialoga

med mladimi in lokalnimi oblastmi

K$ Se#ana je pomagal pri pripravi vsebine posveta, organizaciji in izvedbi projekta ter pri promociji samega dogodka.

Klub "tudentov Se!ana

31

Mladi glede na raziskave in dogodke v bli!nji preteklosti izgubljajo zaupanje v obstoje"e sisteme odlo"anja ter ka!ejo nezadovoljstvo s tradicionalnimi oblikami participacije v javnem !ivljenju. Nekateri mladi menijo, da ustanove oblasti ne izra!ajo vedno njihovih interesov, ker te ustanove starej#i snujejo zase. Ve"ina pa jih !eli vplivati na usmeritve, vendar za to niso na#li ustreznega na"ina. Verjamem, da ustrezne na"ine lahko najdemo le skupaj! Dejstvo je, da je potrebno z mladimi najti stik na njim primeren

Nasvet mladim za nadaljnje deloKlju"na za u"inkovito sodelovanje med mladimi in lokalnimi skupnostmi je oseba ob"inske uprave, ki je mlade oz. predstavnike pripravljena poslu#ati, se z njimi posvetovati in z njimi sodelo-vati. V kolikor tak#ne osebe na strani ob"ine ni, je potrebna ve"ja samoinicia-tivnost s strani mladih.Predlagamo, da naj se mladinske organizacije v lokalnem okolju najprej pove!ejo med seboj ter skupaj prou"ijo mo!ne oblike dialoga z lokalnimi oblastmi, nato pa organizirajo posvet z mladimi, na katerega so vabljeni tudi predstavniki dolo"evalcev. Potrebno se je zavedati, da projekt ne te"e vedno gladko in po zami#ljenih korakih, predvsem sta za premike v ob"inah potrebna vztrajnost in "as, vendar je delo na koncu popla"ano z dose!ki.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloVsekakor je nujno sodelovanje in dopolnjevanje z obeh strani. Predla-gamo, da se mlade "im bolj vklju"i v projekt. Na za"etku projekta je dobro oblikovati #ir#i vpogled o mo!nostih in interesu sodelovanja mladih.

Pobudo za sodelovanje mladih v lokalni skupnosti je podala Ob!ina Se"ana, ki je mladim predstavila razli!ne na!ine sodelovanja pri soodlo!anju na ob!inski ravni.

Ob!ina Se"ana

Opis projektaPosvet Mladinska politika v Ob"ini Se!ana je potekal 7. novembra 2008. Glavni namen posveta je bil ureditev mladinskega podro"ja v Ob"ini Se!ana ter izbolj#anje partnerskega odnosa in vzpostavitev trajnej#e oblike dialoga med mladimi in lokalnimi oblastmi. Ciljna skupina posveta so bili mladi, mladinske organizacije, predstavniki #ol in krajevnih skupnosti ter preostali posamezniki, aktivni na podro"ju mladinskega dela.Posvet se je pri"el z nagovorom !upana, Davorina Ter"ona in pod!upana, Bo!a Marinaca. Sledila je predstavitev raziskave Mladi v "ezmejnem prostoru, ki sta jo podala "lana projektne skupine Mejni dogodki (Devan Jagodic in Mojca Vojska Godni"). Strokovna sodelavka ob"ine, Nina Ukmar je pripravila predstavitev o mo!nostih za participa-cijo mladih pri soodlo"anju na ob"inski ravni ter s tem poskusila poiskati nove mo!nosti povezovanja in sodelovanja za doseganje bolj#ih u"inkov pri projektih in programih, ki vklju"ujejo

mlade. Predstavila je tudi ukrepe, ki jih nameravajo na ob"ini uresni"iti. Za zagotavljanje bolj#ih sistemskih pogojev za mladinsko delo bi radi sprejeli Odlok o mladini v Ob"ini Se!ana. Novost pa predstavlja tudi predlog o postavki za mladinske pobude in akcije, ki naj bi ga umestili v Prora"un za leti 2009 in 2010. Na podlagi izku#enj in poznavanja mladin-skega dela sta Nata#a Pust in Tadej Beo"anin predstavila primere dobrih praks. Posvet se je zaklju"il s sprejetjem nekaterih sklepov za nadaljnje delo in sodelovanje.Na posvetu je bilo prisotnih pribli!no 40 udele!encev iz vseh ciljnih skupin. Udele!enci posveta so podali mnenja k vsem predstavljenim oblikam sodelova-nja mladih z lokalnimi oblastmi (Mladinski svet lokalne skupnosti, Komisija za mladinska vpra#anja, Odbor za mladino, $upan mladih idr.) in na koncu soglasno izbrali Komisijo za mladinska vpra#anja kot najbolj primerno obliko medsebojnega sodelovanja za Ob"ino Se!ana.

na"in. Obenem to pomeni vlo!iti trud, ki predstavlja 'tek na dolge proge,' in se zavedati, da bo ta trud potrebno vlagati redno in vsaki" znova. Kajti jutri bodo na njihovo mesto pri#li drugi mladi, ki bodo morda pristopili z novim pristopom, ni pa nujno, da jim bodo zdaj#nji predali pridobljeno znanje in izku#nje. Zato je potrebno vzpostaviti trajne oblike medsebojnega sodelovanje in komuniciranja. Mladi nam imajo veliko povedati; konec koncev ravno nanje mo"no vplivajo gospodarske spremembe, demografska neuravnote!enost, migracije, globaliza-cija ali kulturna raznolikost. V "asu vedno novih negotovosti se od mladih obenem tudi veliko pri"akuje: da bodo oblikovali nove dru!bene odnose, druga"ne na"ine izra!anja solidarnosti ali znali premo#"ati razlike ter poiskali nove na"ine za bogatenje dru!benih odnosov. Mi pa jim moramo omogo"iti, da bodo postali aktivni ob"ani, dr!avljani in svetovljani.Nina Ukmar, Ob"ina Se!ana

- »Na seminarju sem resni!no pridobila ob!utek, da lahko nekaj storim, nekaj spremenim.«- »"irili smo obzorja v razli!nosti in raznolikosti.«- »Pridobila sem veliko idej za svoje nadaljnje delo.«- »Poleg u!enja o ostalih stvareh sem se nau!ila tudi nekaj o sebi.«- »Na seminarju sem se nau!ila veliko novih stvari; vsak udele#enec mi je predstavljal izziv, zlasti pri vzpostavlja-nju odnosov in sprejemanju ljudi tak$nih kot so.«- »Mladi smo kljub raznolikosti okolij, iz katerih prihajamo, lahko zelo enotni in slo#ni.«- »Na seminarju sem se zaljubil v eno od udele#enk.«- »S seminarjem sem nekoliko spremenila pogled na delo na$ih politikov, saj sem videla, da ni tako eno-stavno oblikovati posamezen predlog v stranki, kaj $ele ga potrditi v parlamentu.« Izjave udele#encev nacionalnega seminarja

Rezultat in u!inki projektaIzpeljan strukturiran dialog med mladimi in politi!nimi odlo!evalci o pomembnih temah za mlade. Udele"enci so pridobili nova znanja in zavedanje, kateri na!ini so jim na voljo za aktivno dru"beno participa-cijo. Projekt je krepil mladinsko zdru"evanje ter omogo!al izbolj#anje kvalitete "ivljenja v lokalnih okoljih. Uspe#no izvedena regijska sre!anja so ugodno vplivala na prepoznav-nost lokalnega mladinskega sveta v lokalni skupnosti. Rezultat nacionalnega sre!anja je oblikovana Resolucija o aktivnem, reaktivnem in kreativnem sodelovanju mladih pri soustvarjanju dru"bene realnosti, ki so jo spoznali tudi politi!ni odlo!evalci.Izdelava dvojezi!ne, slovensko-angle#ke promocijske bro#ure v obliki akcijskega na!rtovalnika mladih oz. univerzalnega koledarja.

Aktivni-Reaktivni-KreativniNacionalni projekt:

Mladi so bili snovalci projekta, organizatorji, izvajalci ter udele"enci vseh dogodkov.

Mladinski svet Slovenije

33

»Mladi morajo soodlo!ati v lokalni politiki ne le o vpra"anjih mladih, pa! pa o celotnem razvoju lokalne skupnosti. Prilo#nosti za to so organizacije in dru"tva, v katerih aktivno sodelujejo, ter podmladki politi!nih strank. Bogato razvito dru"tveno #ivljenje na podro!ju kulture in "porta, humanitarnih in prosto!asnih dejavnosti, v katerega je vklju!ene veliko dom#alske mladine, Ob!ina Dom#ale pa ga izdatno $nan!no omogo!a, ter javni zavod Center za mlade Dom#ale so primerna okolja, kjer se pobude in ideje oblikujejo in uresni!ujejo. Mladinski svet Dom#ale je povezovalna in spodbujevalna to!ka, za prepoznavnost in u!inkovi-tej"o uresni!itev problemov pa bi ga radi nadgradili z ustanovitvijo Odbora za mladino pri Ob!inskem svetu.«Andreja Poga!nik Jarc, Ob!ina Dom#ale

Nasvet mladim za nadaljnje deloMladinski akter bi izpostavil naslednje elemente:- za la#je doseganje odlo!evalcev je klju!en partner v dolo!enem lokalnem okolju, ki po mo#nosti #e sodeluje z lokalnimi javnimi akterji in preko katerega odlo!evalce tudi vabimo na dogodek,- proces naj bo dobro premi"ljen in voden s strani izku"enih in dobro pripravljenih trenerjev,- cilji naj bodo jasno postavljeni – le tako jih lahko dosledno dose#emo,- zelo za#eleno je, da so tako udele#enci kot gostje (strokovnjaki, odlo!evalci) podrobno seznanjeni s potekom in predvsem vsebino dogodka ter infor-mirani o tem, kaj natanko se na dogodku od njih pri!akuje,- medije je najla#e pritegniti, !e je na dogodku prisotna pomembna in poznana oseba.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloLokalne skupnosti naj v svojem okolju prepoznajo najbolj kompetentnega sogovornika glede mladinske tematike in z njim vzpostavijo komunikacijo tudi sicer, ne le za namen projekta. V nekaterih ob!inah imamo lokalne mladinske svete, ki so v tem primeru najbolj"i sogovorniki in predstavniki mladih.

Politi!ni odlo!evalci so bili v projekt vklju!eni tako preko udele"be na regionalnih sre!anjih kot tudi na nacionalnem seminarju. Na regionalnih sre!anjih so se mladim pridru"ili predstavniki lokalnih politi!nih oblasti (ve!inoma ob!inski svetniki ali zaposleni v ob!inskih upravah, tudi pod/"upan). Na nacionalnem seminarju so politi!ni odlo!evalci sodelovali na zaklju!ni plenarni seji.

Razli!ni politi!ni odlo!evalci in predstavniki lokalnih oblasti

Opis projektaGlavni namen projekta je bil vzpostaviti strukturiran dialog med mladimi in politi!nimi odlo!evalci, preko katerega so mladi dobili prilo#nost za izra#anje svojega mnenja in predlogov, ter s tem prispevati k osve"!enosti odlo!evalcev o pomembnih temah za mlade in posledi!no uvrstiti slednje na politi!no agendo. Na ta na!in smo pri mladih #eleli vzpodbuditi aktivno udele#bo v dru#benih procesih, reagiranje na odlo!itve avtoritet ter kreativno sooblikovanje dru#benega prostora. Ciljno skupino so predstavljali mladi z manj prilo#nostmi in mladi, aktivni v mladinski oz. civilnodru#beni sferi. Skupina mladih je bila po nekaterih lastnostih (starost, status, kraj bivanja, interesi, vrednote) zelo raznolika.Osrednji sklop projekta je zajemal izvedbo regionalnih sre!anj mladih in predstavnikov lokalnih oblasti ter

izvedbo nacionalnega seminarja. Regionalna sre!anja smo organizirali s pomo!jo lokalnih mladinskih svetov. Na njih so se mladim pridru#ili pred-stavniki lokalnih politi!nih oblasti, katerim so udele#enci predstavili svoja mnenja in interese glede izbolj"anja trenutnega stanja na podro!ju mladin-skega dela in razvoja mladinskih politik v lokalnem okolju ter z njimi razpra-vljali o mo#nostih sprememb. Izsledki regionalnih sre!anj so nam nadalje slu#ili kot osnova za vsebino nacional-nega seminarja; udele#enci le-tega pa so s pomo!jo in podporo strokovnjakov oblikovali Resolucijo o aktivnem, reaktivnem in kreativnem sodelovanju mladih v soustvarjanju dru#bene realnosti. Le-to so zadnji dan na zaklju!ni plenarni seji predstavili dr. Igorju Luk"i!u, ministru za "olstvo in "port, Lojzetu Peterletu in Romani Jordan Cizelj, evropskima poslancema,

ter Dejanu Levani!u, poslancu Dr#av-nega zbora RS.Delo na sre!anjih je potekalo na razli!ne na!ine, saj so mladinski trenerji uporabili raznolike metode in tehnike neformalnega u!enja, na primer metodo odprtega prostora in svetovne kavarne, delo v projektnih skupinah za doseganje soglasja, motivacijske in spoznavne igre. Poleg tega so #eleli z uporabo simulacije mladim pribli#ati delovanje parlamenta in postopke demokrati!nega odlo!anja. Ob koncu projekta smo zasnovali dvojezi!no promocijsko bro"uro v obliki akcijskega na!rtovalnika mladih – univerzalnega koledarja, s pomo!jo katerega si je mogo!e izdelati celoleten na!rt odzivanja na aktualna dogajanja, aktivnega vklju!evanja v dru#bene strukture in razvijanja svoje ustvarjalnosti.

»Seminar v Velenju je vsekakor prispe-val k razbijanju tabujev in spoznavanju razli!nih skupin mladih. Tovrstni seminarji mladim nudijo prostor, kjer lahko spregovorijo in so sli"ani. Menim pa, da je v Sloveniji nujno potrebno zakonsko urediti podro!je mladine in tudi tako prispevati k zmanj"anju razlik med vrstni"kimi skupinami«.Mateja A. Kegel

»V"e! mi je bilo delo v skupinah, ker sem tako spoznal veliko novih prijate-ljev in izvedel veliko novih stvari. Zaradi invalidnosti tudi sam spadam med mlade z manj prilo#nostmi, saj zelo te#ko najdem zaposlitev. Seminarji, ki obravnavajo tovrstno tematiko, so ve! kot potrebni, saj mladi tako dobijo koristne informacije za nadaljevanje #ivljenjske poti«.Marko Hirtl

Rezultat in u!inki projektaIzvedba lokalnih sre!anj in naci-onalnega seminarja. Oblikovanje re"itev, ki bi izbolj"ale stanje na podro!ju mladih z manj prilo-#nostmi v Sloveniji. Izdana bro"ura o nacionalnem semi-narju. Posredovanje rezultatov seminarja ustreznim vladnim in drugim institucijam. Prispevek na Velenjski televiziji VTV ter na lokalni radijski postaji v oddaji »Mladi za mlade«.

Skupni prispevek obeh akterjevOblikovanje strukturnega dialoga med mladinskim in politi!nim akterjem.

Ustvarimo prilo"nosti!Nacionalni projekt:

Organizacija projekta na vseh nivojih. Izvedba sre!anj na lokalnih ravneh, izvedba nacionalnega seminarja, kontakt z lokalnim oz. politi!nim akterjem.

Mladinski svet Slovenije

35

Za zagotovitev strukturiranega dialoga smo na samem seminarju gostili predstavnika lokalne oblasti ter !lanico Evropskega parlamenta, nato smo rezultate projekta posre-dovali ustreznim vladnim institucijam.

Lokalni predstavniki Slovenije ter !lanica Evropskega parlamenta

Opis projektaV za!etku aprila 2008 je Mladinski svet Slovenije v Velenju organiziral seminar, na katerem je 72 mladih razpravljalo o mladih z manj prilo"nostmi. Seminar je bil osrednji del projekta z naslovom »Ustvarimo prilo"nosti!«, ki poteka v okviru programa Mladi v akciji. Pri projektu smo sodelovali tudi z Mladin-sko mre"o MaMa, in sicer predvsem v za!etnem delu projekta, ko smo po razli!nih krajih v Sloveniji pripravili 11 sre!anj, na katerih so tamkaj#nji mladi tematiko mladih z manj prilo"nostmi umestili v svoje lokalno okolje. Raz-pravo smo nato nadaljevali na nacionalnem nivoju.Namen projekta je skozi mehanizme strukturiranega dialoga postaviti tematiko mladih z manj prilo"nostmi na dnevni red ustreznih institucij. Na tak#en na!in "elimo pove!ati udele"bo mladih z manj prilo"nostmi v dru"be-no-politi!nih procesih ter izbolj#ati

razumevanje politi!nih odlo!evalcev in organizirane mladine. Cilji projekta so seznaniti mlade z manj prilo"nostmi o njihovih pravicah, mo"nostih ter prilo"nostih za izbolj#anje socialnega statusa v Sloveniji in EU, identi$cirati klju!ne probleme teh mladih ter poiskati re#itve zanje, informirati mlade, ki sodelujejo v procesih soobli-kovanja mladinskih politik o problemih, s katerimi se na vsakodnevni ravni spopadajo mladi z manj prilo"nostmi, ter oceniti stanje in aktivnosti na podro!ju oblikovanja in izvajanja politik, povezanih z mladimi z manj prilo"nostmi. Poudarek je bil tudi na predstavitvi programa MLADI V AKCIJI. Za doseganje ciljev smo na nacionalnem seminarju uporabili metodo odprtega prostora, kjer so udele"enci sami predlagali zanje relevantne teme, pri !emer smo obravnavali naslednje teme: samoreali-

zacija, dru"beno vklju!evanje, osamosvajanje, participacija, znanje – informiranost in izobra"evanje. Delavnice so pokazale na pomanjkanje individualnosti in svobode pri mladih z manj prilo"nostmi, njihovo diskrimina-cijo pri iskanju slu"be, te"je vklju!evanje v dru"bo zaradi druga!no-sti, medtem ko so udele"enci zaznali tudi apati!nost in pomanjkanje motivacije mladih za dru"beno vklju!e-vanje. Na koncu smo oblikovali re#itve v obliki projektov, ki bi izbolj#ali stanje mladih z manj prilo"nostmi v Sloveniji. Ob koncu seminarja so organizatorji z zainteresiranimi udele"enci oblikovali uredni#tvo, ki je pripravilo bro#uro o izvedenem seminarju. Evalvacija je potekala sproti na vseh stopnjah ter vklju!evala tudi neformalne pogovore trenerjev z udele"enci.

Mladi pri projektih predstavljajo in spoznavajo nove poglede o tematikah, ki jih obravnavajo, aktivno sodelujejo v delovnih procesih, spoznavajo kulturno raznolikost, spoznavajo ljudi iz razli!-nih kulturnih in socialnih krogov, aktivno uporabljajo tuje jezike in tako pridobijo "tevilne izku"nje, ki jim koristijo pri izobra#evanju, osebnem in delovnem razvoju.

Rezultat in u!inki projektaMladinski akterji so bili aktivno vklju!eni v mehanizme predstavni"ke demokracije. S projektom se je mlade neposredno spodbudilo, da premi-slijo o stvarnosti in re"itvah, povezanih s predstavni"ko demokracijo, in o vlogi, ki jo imajo pri tem oni sami in sodobni mediji. Zaklju!ni dokument skup"!ine mladih udele#encev bi lahko imel u!inek na lokalne/javne akterje, saj vklju!uje raznolike argumente in ideje, ki so jih izrazili mladi udele#enci in aktivni obiskovalci spletnega portala YOUp@ projekta, hkrati pa mladi sami #e ponujajo re"itve, ki bi lahko vplivale na ve!jo udele#bo mladih v demokrati!ne procese.Snemalna ekipa je tudi posnela dokumentarni film o tednu parlamen-tarne simulacije.

Skupni prispevek obeh akterjevMentorji so skupaj z vodjo javnega akterja predstavili izhodi"!a projekta in skrbeli za nemoten potek dela.

YOUp@ - Mladi, participativna

Mednarodni projekt:

demokracija in mediji

KID KIBLA je pri projektu sodelovalo kot partner. Na parlamentarno sre!anje smo poslali dva mentorja in "est mladih udele#encev. Mentorji so pomagali pri nekaterih organizacij-skih zadevah pred in na samem sre!anju. Udele#enci so pred sre!a-njem dodajali vsebine na spletno stran projekta, na sre!anju pa so sodelovali v parlamentu in pri nastajanju dokumentarnega $lma.

Kulturno izobra!evalno dru"tvo Kibla (Slovenija)

37

Nasvet mladim za nadaljnje deloTako mladim udele!encem kot tudi lokalnim skupnostim svetujemo, da somladi udele!enci vklju"eni v projekt od samega za"etka poteka projekta kot aktivni udele!enci pri organizaciji in vsebinskem delu projekta(raziskave, organizacija dogodkov, priprave vsebinskih izhodi#" ...).Tovrstni projekti so za mlade udele-!ence koristni iz ve" vidikov: pridobivanje izku#enj za njihovo nadaljnje delo in #tudij, aktivno vklju"evanje v dru!bene procese, spoznavanje mehanizmov in mo!nosti za mlade v drugih evropskih dr!avah ter primerjanje le-teh z mo!nostmi v Sloveniji ter posledi"no vplivanje naoblikovanje mladinske politike preko relevantnih mladinskih organizacij.

Nasvet lokalnim skupnostim za nad-aljnje deloTak#ni projekti so za lokalne skupnosti koristni predvsem z vidikaaktivne vklju"enosti mladih v dru!-bene in kulturne procese na lokalni inmednarodni ravni, bogatenja dru!be-nega in kulturnega !ivljenja na lokalni ravniter spodbujanja aktivnosti na podro"ju medgeneracijskega dialoga.

Javni akter EMF European Multime-dia Forum je prevzel vse organizacijske zadeve za izvedbo parlamentarne simulacije (vsebina in potek, logistika, organizacija projekta).

EMF European Multi-media Forum, Bruselj (Belgija)

Ostali sodelujo!i:Mirovni In"titut (Slovenija),Institute for Con#ict Research - ICR (Velika Britanija), Kultur Arteko Ekintza Berria - KAEBNAI ($panija), Asociacion Sociocultural - FAHZ ($panija)

Opis projektaProjekt YOUp@ je potekal v sklopu programa Mladi v akciji. Pri njem je sodelovalo 24 mladih iz Slovenije, $panije in Velike Britanije ter njihovi mentorji. Partnerji so preko vsakodnev-nih stikov z mladimi zaznali velikost razkoraka, ki mlaj#e generacije lo"uje od poznavanja demokrati"nega procesa. To se ka!e v vse manj#i participaciji mladih na volitvah na vseh nivojih. Projekt je bil podprt s spletno platformo 2.0 (www.youpa-project.eu), kjer so imeli vsi uporabniki medmre!ja prilo!nost prispevati nove ideje, mnenja ali z drugimi deliti svoje izku#nje.Jedro projekta je bil teden parlamen-tarne simulacije, kjer je 24 mladih sodelovalo v simulaciji parlamentarnih obravnav, razprav, glasovanj, skupin-skega pripravljanja dokumentacije in razvijanja re#itev v skladu z dejanskimi postopki v demokrati"nem parlamentu. Cilj projekta je bil, da mladi predlagajo re#itve, s katerimi se bodo po"utili vklju"ene v dru!bo in demokrati"ne procese. Mladi so bili razdeljeni v #tiri odbore oz. delovne skupine. Vsak odbor je obravnaval svoje delovno podro"je:

vzroki za neanga!iranost mladih, anga!iranje mladih pri udejanjanju svojih pravic, novi na"ini participacije mladih in mo!nosti, ki jih ponujajo novi mediji. V odborih so udele!enci opredelili probleme, o njih diskutirali in predlagali mo!ne re#itve. Vsak odbor je predstavil svoje delo #e »parlamentu«, kjer se je razprava nadaljevala. Pro-blemi, predlogi in mo!ne re#itve obravnavanih tem so predstavljeni v Zaklju"nem dokumentu skup#"ine mladih udele!encev. Poleg tega je celoten proces spremljala snemalna ekipa, ki je posnela dokumentarni %lm.Poleg osrednje aktivnosti so se udele-!enci sre"ali z !upanom mesta Eibar, ki se je tako seznanil s tematiko projekta, in prisostvovali na tiskovni konferenci, poleg tega so bili povabljeni tudi v baskovski parlament, kjer so se sre"ali s

poslanci. Udele!enci so tako direktno predstavili prej obravnavane te!ave mladih, poslancem postavili #tevilna vpra#anja in jim predlagali nekatere mo!ne re#itve.Vloga mentorjev je bila nekoliko omejena in predvsem opazovalne narave. V okviru projekta so predstavili izhodi#"a in cilje ter vsak dan predsta-vili tematiko, ki so jo mladi obravnavali v odborih. Vodenje, organizacijo in potek dela v »parlamentu« so prepustili udele!encem. Na ta na"in so sku#ali "im manj vplivati na delo in potek diskusij v odborih in »parlamentu«.Pomemben del projekta je bila tudi medkulturna izmenjava mladih in mentorjev, le-ta se je izra!ala z dru!e-njem, spoznavanjem, izmenjavo mnenj in organiziranimi ogledi lokalnih znamenitosti.

1. Bodite odprti in razumevajo!i do pogledov in predlogov, ki jih izra"ajo mladi. Dajte jim vedeti, da je njihovo sodelovanje pomembno.

2. Izkoristite strokovno znanje in izku#nje, ki jih mladi imajo in so jih pripravljeni deliti z vami. Mladi poznajo potrebe lokalne skupnosti, v kateri "ivijo, sploh sovrstnikov. Potrebno bi jih bilo spodbuditi, da se v delovanje svoje skupnosti aktivneje vklju!ijo. Odrasli, pohvalite ta njihov trud.

3. Zagotovite koristnost in pomembnost sodelovanja mladih. Mladi bi morali biti vklju!eni v procese odlo!anje od samega za!etka projekta. Aktivno jih prosite za njihova mnenja.

4. Bodite odkriti in jasni glede pri!akovanj, ki jih imate za dolo!en projekt. To!no dolo!ite prispevek mladih oziro-ma na!in sodelovanja z mladimi v projektu. Dobro pretehtajte koristi, ki jih pri!akujete od sodelovanja z mladimi. Ne pri!akujte od mlade osebe ve! kot pri!akujete od odraslega !loveka. Bodite realni v svojih pri!akovanjih. Naj mladi sledijo va#im pri!akovanjem. Ne bodite pokroviteljski do mladih, tako da zni"ujete svoja pri!akovanja.

5. Vklju!ujte mlade v skupinsko in skupno delo. Na!rtujte sre!anja z mladimi tako, da se jih bodo mladi lahko udele"ili. Najdite njim primerne !asovne termine na njim dostopnih lokacijah. Naj bodo mladi obve#!eni o poteku dela kot tudi o to!nih urah sestankov.

6. Ravnajte z mladimi kot s posamezniki. Ne posplo#ujte. Posamezna mlada oseba ne izra"a pogledov in mnenj preostalih mladih. Zagotovite mladi osebi, s katero se ukvarjate, da vas zanima samo njeno osebno mnenje. Ne pri!akujete, da bo ta mlada oseba govorila v imenu celotne populacije mladih.

7. Bodite "e veliko v naprej pripravljeni, da ponudite mladim osebam podporo. Razmislite predvsem o tistih vrstah podpore ($nan!ni, logisti!ni, izobra"evanje, !ustveni, itd), ki bodo pripomogle k ve!ji vklju!itvi mladih v projekt, kot tudi o tem, kdo bo odgovoren za nudenje oz. zagotavljanje te podpore.

8. Naj bo delo interaktivno, zabavno in dragoceno. Tako kot to velja za odrasle, se bodo tudi mladi veliko raje vklju!evali in ostali aktivni v tistih projektih, ki jim bodo zanimivi in jih bodo izpolnjevali.

9. Veliko mladih se po!uti prestra#ene v komuniciranju z odraslimi, saj niso navajeni na sodelovanje v skupnih razpravah z odraslimi. Zato sta za te mlade ljudi potrebna !as in predanost odraslih, da bodo izgubili strah in bodo sposobni svobodno izra"ati svoje poglede. Pri svojem delu z mladimi bodite pozorni tudi na ta dejavnik in delajte na tem, da ga premagate.

10. Ne sklepajte prehitro o tem, kak#ni so posamezni mladi ljudje.

11. Ne ukrepajte prehitro. Kot prvo razvijte zaupanje in zgradite odnos z mladimi. Vzemite si potreben !as za pojasnila o razlogih za sprejetje dolo!enih ukrepov. Mladi si lahko delovanje odraslega, ki je osoren in prenagljen, razlagajo, kot da se ne zanima za njihovo sodelovanje.

12. Zavedajte se, da pridejo tudi !asi, ko morajo mladi re!i “Ne.” Imajo #tevilne zadol"itve, ki jih je potrebno uskla-jevati med dru"ino, #olo in skupnostjo.

Nasveti za odrasle, ki delajo z mladimi

39

1. Ve!ina odraslih ima dobre namene. Zavedajte se, da enostavno niso navajeni partnerstva z mladimi.

2. Kritika ne pomeni nujno nevljudnosti ali tega, da odrasla oseba ne ceni va"ega dela. To lahko pomeni samo to, da se odrasla oseba do vas obna"a na enak na!in kot bi se do odraslega kolega. Zavedajte se, da so odrasli navajeni kriti!no presojati svoje delo in delo drugih odraslih ter na ta na!in priti do konstruktivnih idej za izbolj"anje pro-jekta. Dejstvo, da se odrasla oseba ne strinja z nekom, "e ne pomeni, da ne spo"tuje te druge osebe.

3. Odrasli se ne zavedajo najbolje sposobnosti mladih. Lahko se jih ve!krat ustno opozori na to, da so mladi zreli za dolo!ene odlo!itve in naloge. Toda najbolj"i na!in, da se odraslim to prenese, je, da jim mladi svoje sposobnosti poka#ejo tako, da so aktivni v projektih, v skupnosti.

4. Odrasli se pogosto !utijo odgovorne za uspeh ali neuspeh projekta. Prav zato neradi delijo odgovornost z drugimi. Potrebujejo zagotovila, da ste mladi pripravljeni deliti odgovornost z njimi takrat, ko so uspehi, in tudi takrat, ko pride do neuspehov.

5. Odrasli so pogosto prav tako negotovi, kot so negotovi mladi. Z leti so se svoje negotovosti nau!ili samo bolje prikrivati.

6. V!asih odrasli uporabljajo besedne zveze in izraze, zavestno ali ne, ki ka#ejo na to, da mladih ne obravnavajo kot sodelavce/partnerje. Bodite pripravljeni, da odrasle opozorite na tako uporabo jezika (npr. uporaba besed kot so “otroci” za opis mladih).

7. Ne bojte se vpra"ati za pojasnilo. Odrasli pogosto uporabljajo besede, besedne zveze in kratice, ki jih mladi mogo!e ne razumejo. Velika verjetnost je, da jih ne bodo razumeli niti tisti odrasli, ki na novo sodelujejo v pro-gramu.

8. Ne bojte se re!i “Ne.” Odrasli bodo razumeli, da imate druge pomembne obveznosti, kot so va"e izobra#evanje, dru#ina, prijatelji, hobiji in "port.

9. Pogosto so odrasli strokovnjaki in pri govoru uporabljajo tehni!ni #argon. V!asih se lahko zdi ta “teoreti!en” okvir nepotreben, toda !e jih prosi" za razlago z bolj poljudnimi izrazi, se izka#e, da ima vse veliko smisla.

Nasveti za mlade, ki delajo z odraslimi

(Listina nima statusa konvencije)

Sprejel jo je Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope (10. seja 21. maja 2003, odgovor na priporo!ilo 128).

Uvod

Oblikovanje revidirane Evropske listine o vklju!evanju mladih v lokalno in regionalno "ivljenje se je za!elo na dveh konferencah o mla-dinski politiki. Prva je bila organ-izirana v okviru Stalne konference lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope v Luizianu junija 1988, druga pa v Llangollenu septembra 1991. Revidirana Evropska listina o vklju!evanju mladih v lokalno in regionalno "ivljenje je bila sprejeta na Stalni konferenci marca 1992 z resolucijo 237 (!len 22).

Ob praznovanju 10. obletnice Ev-ropske listine o vklju!evanju mladih v lokalno in regionalno "ivljenje sta Kongres lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope pri Svetu Evrope ter Direktorat Sveta Evrope za mladino in #port organizirala kon-ferenco z naslovom »Mladi – akterji v svojem mestu in regiji« (»Young People - Actors in their Towns and Regions«). Glavni namen konfer-ence, ki je potekala v Krakovu 7. in 8. marca 2002, je bil presoditi napredek pri udele"bi mladih v desetih letih od sprejetja listine do danes in poiskati nove poti za spodbujanje vklju!evanja mladih, med drugim tudi s predstavitvijo “dobre prakse”. Na konferenci so sprejeli Krakovsko deklaracijo, v kateri so potrdili, da so mladi tako kot druge starostne skupine dr"avljani lokalnih skupnosti in regij, v katerih "ivijo, torej morajo

imeti dostop do vseh oblik udele"be v dru"bi. Deklaracija potrjuje in spodbuja vlogo mladih pri razvoju demokrati!ne dru"be, #e posebej v lokalnem in regionalnem javnem "ivljenju. Konferenca prispeva tudi k povezovalnemu projektu Sveta Evrope »Delovanje demokrati!nih in#titucij« (»Making Democratic Institutions Work«).

Sodelujo!i na konferenci so za-htevali odgovor na nove izzive, s katerimi se spoprijemajo mladi v sodobni dru"bi. Tako so zahtevali od Kongresa lokalnih in regionalnih skupnosti Evrope in Svetovalnega odbora Sveta Evrope za mladinska vpra#anja, da pooblastita stroko-vnjake, ki bodo pripravili predl-oge sprememb Evropske listine o vklju!evanju mladih v lokalno in regionalno "ivljenje, da bi bila pripravljena na nove izzive 21. stoletja, kot sta na primer informa-cijska dru"ba in urbana nevarnost.

Delovna sre!anja so bila sklicana konec leta 2002 in v za!etku 2003. Njihov namen je bil oblikovati okvire za novo razli!ico listine, ki so jo razdelili na tri dele. V prvem delu so lokalnim in regionalnim oblastem dani napotki, kako naj uresni!ujejo politike na #tevilnih podro!jih, povezanih z mladimi. V drugem delu so navedeni na!ini, kako dose!i ve!jo vklju!enost mla-dih, v tretjem delu pa nasveti, kako zagotoviti institucionalne mo"nosti za udele"bo mladih.

Preambula

Dejavno sodelovanje mladih pri odlo!itvah in dejavnostih na lokalni in regionalni ravni je klju!nega pomena, !e ho!emo zgraditi bolj demokrati!no, vklju!ujo!o in uspe#no dru"bo. Sodelovanje v demokrati!nem "ivljenju skupnosti je ve! kot le udele"ba (aktivna ali pasivna) na volitvah, !eprav je to pomemben sestavni del. Bistvo udele"be v dru"bi in aktivnega dr"avljanstva je, da ima# mo"nost, prostor in podporo, da lahko sodeluje# pri odlo!anju in vpliva# na odlo!itve ter se vklju!uje# v razli!ne dejavnosti in s tem prispeva# h graditvi bolj#e dru"be.

Lokalne in regionalne oblasti so mladim najbli"je, zato imajo pomembno vlogo pri spodbujanju njihovega sodelovanja. Lokalne in regionalne oblasti morajo zago-toviti, da se mladi ne le u!ijo o demokraciji in poslu#ajo o njej, temve! imajo tudi mo"nost, da jo uporabljajo. Udele"ba mladih ni zgolj razvoj aktivnega dr"avljanstva in graditev demokracije za prihod-nost. Vklju!enost je pomembna za mladino "e zdaj. Tudi ko so #e mla-di, morajo imeti vpliv pri odlo!itvah in oblikovanju dejavnosti, ne le pozneje v "ivljenju.

$e lokalne in regionalne ob-lasti podpirajo in spodbujajo vklju!evanje mladih, s tem prispe-vajo tudi k njihovi vklju!enosti v dru"bo. Pomagajo jim, da se la"je spoprijemajo z izzivi in pritiski mladosti ter sodobne dru"be, v kateri prevladujeta avtonom-nost in individualnost. $e naj bo vklju!evanje mladih v lokalno in regionalno "ivljenje uspe#no, trajno

Dodatek: REVIDIRANA EVROPSKA LISTINA O VKLJU!EVANJU MLADIH V LOKALNO IN REGIONALNO "IVLJENJE

41

in pomembno, potrebujemo ve! kot zgolj razvoj/prestrukturiranje politi!nih in/ali upravnih sistemov. Vsaka politika ali delovanje, zasno-vano za spodbujanje vklju!evanja mladih, mora potekati v takem kul-turnem okolju, ki spo"tuje mlade in upo"teva njihove razli!ne potrebe, polo#aj in te#nje. Vklju!evati mora tudi prvine zabave in u#itka.

Na!ela

1. Vklju!evanje mladih v lokalno in regionalno #ivljenje mora biti del celovite politike udele#be dr#avljanov v javnem #ivljenju, kot je #e zapisano v Priporo!ilu Od-bora ministrov dr#avam !lanicam o udele#bi dr#avljanov v lokalnem javnem #ivljenju, Priporo!ilo (2001) 19.

2. Lokalne in regionalne oblasti so prepri!ane, da morajo vse podro!ne politike zajemati tudi razse#nost mladih. Zato so pripravljene upo"tevati dolo!ila te listine in sprejeti razli!ne oblike udele#be mladih, ki bodo oblikovane ob pos-vetovanju in sodelovanju z mladimi in njihovimi predstavniki.

3. Na!ela in oblike udele#be mladih, ki jih zagovarjamo v tej listini, se nana"ajo na vse mlade brez zapos-tavljanja. Zato moramo posebno pozornost posvetiti spodbujanju vklju!evanja mladih iz odrinjenih delov dru#be ter etni!nih, narodnih, socialnih, spolnih, kulturnih, ver-skih in jezikovnih manj"in v lokalno in regionalno #ivljenje.

Prvi del: Podro!ne politike

Politika pre"ivljanja prostega !asa in dru"beno-kulturnih dejavnosti

4. Lokalne in regionalne ob-lasti bodo podpirale organiziranje razli!nih dru#beno-kulturnih dejavnosti, ki jih pripravljajo mladinske organizacije in zveze /servisne organizacije za mlade/, mladinske skupine in mladinski centri ter skupaj z dru#ino, "olo in delom pomenijo enega od stebrov dru#benega sozvo!ja v lokalni skupnosti ali regiji; ostajajo idealna pot za dejavno vklju!evanje mladih in uresni!evanje mladinske politike na razli!nih podro!jih, kot so "port, kultura, obrt in trgovina, glasbena ustvarjalnost in izra#anje, gledali"!e in umetnost, ter na "ir"em dru#benem podro!ju.

5. Da bi razvile lokalni in regionalni sektor mladinskih organizacij, se lokalne in regionalne oblasti zave-zujejo, da bodo s pomo!jo ustreznih ukrepov podpirale organizacije, ki usposabljajo vodje mladinskih klubov in organizacij kot tudi so-cialne delavce ter igrajo pomembno vlogo v lokalnem in regionalnem #ivljenju.

6. Lokalne in regionalne oblasti morajo spodbujati vse organizacije, da bodo podpirale dejavno udele#bo mladih tudi v njihovih organih.

Politika spodbujanja zaposlovanja mladih in zni#evanja stopnje nji-hove brezposelnosti

7. Ekonomske in socialne razmere, s katerimi se spoprijemajo mladi, omejujejo njihovo zmo#nost in

pripravljenost za sodelovanje v lokalni skupnosti. $e so mladi brez-poselni ali #ivijo v rev"!ini, imajo manj volje, sredstev in dru#bene podpore za dejavno udele#bo v lokalnem in regionalnem #ivljenju. Mladi, ki so brezposelni, imajo ve! mo#nosti, da so izklju!eni iz dru#be. Zato morajo lokalne in region-alne oblasti oblikovati politiko za zmanj"evanje njihove brezposel-nosti.

8. Lokalne in regionalne oblasti morajo:

ob posvetovanju z mladimi (vklju!no s tistimi, ki so brez-poselni ali tvegajo, da to postanejo), lokalnimi delodajalci, trgovinskimi zvezami, izobra#evalnimi ustano-vami, zavodi za zaposlovanje ter z mladinskimi organizacijami razviti politike in programe z namenom ugotoviti vzroke za brezposelnost mladih in spodbujati zaposlitvene mo#nosti mladih;

ustanoviti lokalne centre za za-poslovanje, ki bi zagotovili posebno pomo! in podporo pri iskanju ust-rezne in stalne zaposlitve za mlade. Mladi brezposelni imajo pravico, da sodelujejo pri upravljanju teh centrov, !e tako #elijo;

podpirati mlade pri ustanavljanju lastnih podjetij s so%nanciranjem in drugimi oblikami podpore (z dovoljenji, opremo, usposabljanjem, strokovnimi nasveti, …);

spodbujati eksperimentiranje mla-dih na podro!ju dru#bene ekonom-ije, njihove pobude za samopomo! ali kooperative v okviru skupnosti.

Stanovanjska politika in politika varovanja okolja ter ureditve prometnih povezav

9. Lokalne in regionalne oblasti se skupaj s predstavniki mladinskih organizacij zavezujejo, da bodo ustvarile razmere za razvoj politike urbanega okolja, ki bo temeljila na bolj povezanem in manj razdrob-ljenem !ivljenjskem okolju ter bo spodbujala razvoj socialne interak-cije in visoko kakovostnih javnih prostorov.

10. Lokalne in regionalne oblasti morajo dati prednost tistim stano-vanjskim politikam in politikam ur-banega okolja, ki vklju"ujejo mlade ter zdru!ujejo lokalno in regionalno izvoljene predstavnike, #nan"nike, vodje zvez/organizacij in arhitekte. Njihova naloga je:

sestaviti programe za bivanje v bolj harmoni"nem okolju, ki bodo dobro vplivali na osebnostni razvoj in razvoj resni"ne medgeneracijske solidarnosti;

razviti konkretno politiko urbanega okolja, ki bo upo$tevala dru!beno in kulturno so!itje prebivalcev pri (pre)oblikovanju stanovanjskih programov.

11. Lokalne in regionalne oblasti se zavezujejo, da bodo (v tesnem sodelovanju s predstavniki mla-dinskih organizacij, organizaci-jami najemnikov in potro$nikov, nepridobitnimi stanovanjskimi organizacijami in socialnimi de-lavci) pospe$evale razvoj obstoje"ih struktur socialne pomo"i:

lokalnih informacijskih centrov za re$evanje stanovanjskih vpra$anj mladih;

lokalnih shem (posojila z nizkimi obrestnimi merami ipd.), ki bi mladim omogo"ile la!ji dostop do

stanovanja.

12. Lahek dostop do javnih prevoznih sredstev, katerih glavni uporabniki so mladi, omogo"a nji-hovo mobilnost. Ta je nepogre$ljiva za vklju"evanje mladih v dru!beno !ivljenje in njihovo u!ivanje pol-nega dr!avljanstva.

13. Mladi morajo torej sodelovati pri organizaciji javnega prevoza na lokalni in regionalni ravni. Najbolj ogro!enim mladim morajo biti namenjeni posebni popusti.

14. Na pode!elju sta mobilnost in prevoz nujno potrebna za kakovostno !ivljenje, ne le za zagotovitev udele!be v javnem !ivljenju. Zato morajo lokalne in regionalne oblasti podpirati pobude za prevozne storitve (zasebne in javne, posamezne in kolektivne) ter pove"ati mobilnost na pode!elju za skupine, kot so mladi, ki nimajo drugih prevoznih sredstev.

Politika izobra!evanja in usposabljanja, ki spodbuja vklju"evanje mladih

15. %ola ni le ustanova, v kateri mladi pre!ivijo velik del svojega !ivljenja in pridobijo formalno izobrazbo, temve" tudi prostor, kjer se oblikujejo njihovi !ivljenjski nazori in perspektive. Nujno je, da se mladi !e med $olanjem u"ijo o udele!bi v javnem !ivljenju in demokraciji ter da so predavanja o demokraciji, udele!bi v javnem !ivljenju in dr!avljanstvu dostopna in primerno porazdeljena. %ole morajo biti prostor, kjer mladi izkusijo dejansko demokracijo in je njihovo sodelovanje pri odlo"anju spodbujano, za!eleno in uspe$no. Zato morajo:

lokalne in regionalne oblasti de-javno podpreti vklju"enost mla-dih v $olsko !ivljenje. Zagotoviti

morajo #nan"na in druga sredstva, kot so prostori za sestanke, ki mladim omogo"ajo ustanovitev demokrati"nih $olskih organizacij. Te organizacije naj bodo neodvisne in samoupravne. &e tako !elijo, naj imajo skupaj z u"itelji in $olskimi oblastmi pravico do sodelovanja pri sprejemanju odlo"itev, ki se nana$ajo na upravljanje $ole;

"e so lokalne in regionalne oblasti odgovorne za $olski u"ni program, se morajo pri njegovem oblikovanju vedno posvetovati s $tudenti in $tudentskimi zvezami/organiza-cijami. Prav tako morajo zago-toviti, da sta civilno in politi"no izobra!evanje vklju"eni v $olski u"ni program ter so jima znotraj izobra!evalnega programa za vse u"ence namenjena potrebna sred-stva in pozornost.

Politika mobilnosti in izmenjav

16. Lokalne in regionalne oblasti morajo podpirati tiste organizacije in skupine, ki spodbujajo mobil-nost mladih (delavcev, $tudentov, prostovoljcev, …) s politiko iz-menjav. Razviti morajo mre!o politik in zavedanja o “evropskem dr!avljanstvu”.

17. Lokalne in regionalne oblasti naj spodbujajo mlade, njihove or-ganizacije in $ole, da dejavno sode-lujejo pri skupnih mednarodnih dejavnostih, vseh oblikah izmen-jav in evropskih mre!ah. Oblasti morajo biti pripravljene #nan"no podpirati te projekte in tako spod-bujati u"enje jezikov, medkulturno spoznavanje in izmenjavo izku$enj.

18. Mlade in/ali njihove pred-stavnike morajo vklju"iti v skupne odbore in druge organe, ki so odgovorni za te izmenjave.

Zdravstvena politika

4319. Da bi spodbujali razvoj in izvajanje projektov, ki jih razvijajo mladi, ter s tem razvoj celostne za-snove zdravstvenega varstva in di-namiko !ivljenja lokalne skupnosti, morajo lokalne in regionalne oblasti oblikovati institucionalno struk-turo, ki bi omogo"ala posvetovanje med mladinskimi organizacijami, izvoljenimi predstavniki ter vsemi dru!benimi in poklicnimi skupi-nami, ki se ukvarjajo z razvojem dru!bene blaginje in zdravstvenim varstvom.

20. Zasvojenost med mladimi s tobakom, alkoholom in drogami je vse pogostej#a. Zato morajo lokalne in regionalne oblasti skupaj s pred-stavniki mladinskih organizacij, centri za obve#"anje in svetovanje mladim ter zdravstvenimi slu!bami sprejeti in predstaviti lokalne in-formacijske politike ter prostore za svetovanje. Uvesti morajo posebno izobra!evanje za mlade socialne delavce, prostovoljce in vodje organizacij, ki se ukvarjajo z razvo-jem ali spodbujanjem preventivnih ukrepov in strategij za rehabilitacijo prizadetih ljudi.

21. $tevilo spolno prenosljivih bolezni stalno raste. Zato se lokalne in regionalne oblasti zavezujejo, da bodo okrepile informacijske dejavnosti in preventivne ukrepe za mlade. S tem bodo okrepile duh solidarnosti in spodbujale medse-bojne odnose, v katerih ni prostora za moralne obsodbe in dru!beno izklju"enost posameznika. Mladi, predstavniki lokalnih mladin-skih organizacij in predstavniki zdravstvenih slu!b naj tesno sode-lujejo pri oblikovanju in izvajanju teh informacijskih dejavnosti in programov.

Politika enakih mo!nosti

22. Za zagotovitev najbolj#ih mo!nosti za enakopravno zasto-

panost mo#kih in !ensk v lokalnih in regionalnih zadevah morajo lokalne in regionalne oblasti spre-jeti potrebne ukrepe za la!ji dostop mladih mo#kih in !ensk do pomem-bnih polo!ajev v poklicnem !ivljenju ter v lokalni in regionalni politiki.

23. V skladu s svojimi pristojnostmi morajo lokalne in regionalne oblasti spodbujati izobra!evalno politiko enakosti med mo#kimi in !enskami vse od zgodnjega otro#tva.

24. Za spodbujanje enakosti med !enskami in mo#kimi morajo lokalne in regionalne oblasti:

oblikovati srednjero"ni na"rt, katerega cilj je preseganje neenako-sti med mladimi mo#ki in mladimi !enskami;

sprejeti in oceniti ukrepe, ki spod-bujajo enake mo!nosti za dekleta in mlade !enske.

25. Za dosego tega cilja mora ta politika omogo"iti dekletom in mladim !enskam: da pridobijo informacije o izobra!evanju za pridobitev poklic-nih kvali%kacij;

da se s pomo"jo posebnih #tipendij in izobra!evalnih te"ajev nau"ijo poklicnih ve#"in tudi za podro"ja, ki so tradicionalno namenjena mo#kim;

da se na podlagi !enskih kvot us-posabljajo za vodenje javnih zadev, tako da so jim zaupane odgovor-nosti na najvi#ji ravni;

da predstavijo %nan"ne ukrepe za socialne storitve, ki pomagajo dek-letom in mladim !enskam.

Posebna politika za pode!elje

26. Ob upo#tevanju druga"nih

potreb mladih na pode!elju pri razvoju in oblikovanju razli"nih dejavnosti za spodbujanje udele!be mladih morajo lokalne in region-alne oblasti:

zagotoviti izobra!evalno, zapos-litveno, stanovanjsko, prometno in druge podro"ne politike, ki se nana#ajo na posebne potrebe mla-dih, ki !ivijo na pode!elju. Ti mladi ne bi smeli imeti ali pri"akovati ni!je ravni socialnih storitev kot tisti mladi, ki !ivijo v urbanih sredi#"ih;

mladinskim in drugim lokalnim organizacijam na pode!elju zago-toviti %nan"no in drugo podporo. Te organizacije lahko spodbujajo dru!beno in kulturno !ivljenje v pode!elskih skupnostih in so lahko za mlade pomemben socialni de-javnik. Mladinske in druge organ-izacije ne igrajo pomembne vloge le pri spodbujanju udele!be mladih, ampak tudi pripomorejo h kakov-osti !ivljenja in pri spoprijemanju z vpra#anji, kot je na primer izolacija na pode!elju.

Posebna kulturna politika

27. Umetnost in kultura obstajata v oblikah, ki so raznovrstne in se stalno spreminjajo glede na okus, kraj in "as. Sta del pretekle, sedanje in prihodnje osebne in skupne dedi#"ine, h kateri prispevajo uspe#ne generacije. Sta zrcalo vsake dru!be. Pri tem kulturnem razvoju mladi s svojo kulturo in sposob-nostjo za pobude, raziskovanje in novosti igrajo pomembno vlogo. Pomembno je, da jim omogo"imo dostop do kulture v vseh njenih oblikah in da spodbujamo mo!nosti za ustvarjalnost tudi na novih podro"jih.

28. Lokalne in regionalne oblasti morajo v sodelovanju z mladimi in njihovimi organizacijami sprejeti

take politike, ki jim bodo dovoljev-ale, da postanejo kulturni akterji z dostopom do znanja, dostopom do prakti!ne kulture in ustvarjalnih dejavnosti, s prostori in uporab-nimi metodami, oblikovanimi v ta namen.

Politika uravnote!enega raz-voja in okolja

29. Ker se lokalne in regionalne oblasti spoprijemajo z vedno ve!jim onesna"evanjem okolja, morajo #nan!no podpirati izobra"evalne projekte v $olah in organizacijah, da bi pove!ale zavedanje o okoljskih problemih.

30. Okoljevarstvena vpra$anja zadevajo predvsem mlade, saj se bodo v prihodnosti spopadali s pos-ledicami preteklih zmot. Lokalne in regionalne oblasti morajo podpirati dejavnosti in projekte, ki spodbu-jajo uravnote"en razvoj in varov-anje okolja ter vklju!ujejo mlade in njihove organizacije.

Politika boja proti nasilju in kriminalu

31. Zavedati se moramo, da so mladi pogosto "rtve kriminala in nasilja. Spoznati moramo, da je nu-jno, da najdemo ustrezen odgovor na nasilje in kriminal v sodobni dru"bi ter da mlade neposredno vklju!ujemo v ta boj.

32. Lokalne in regionalne oblasti morajo:

vklju!iti mlade v odbore za prepre!evanje kriminala tam, kjer obstajajo;

sodelovati z mladimi, $e posebej tistimi, ki so bili "e vklju!eni v kriminal ali tvegajo, da bodo vanj vklju!eni;

z vsemi sredstvi boriti se proti

rasisti!nemu nasilju; boriti se proti vsakr$nemu nasilju v $olah v sodelovanju z vsemi pomembnimi akterji, kot so $olske oblasti in policija, u!itelji, star$i in sami mladi;

prispevati k oblikovanju mre" or-ganizacij in projektov, ki podpirajo nenasilje in strpnost v $oli in zunaj nje;

narediti vse, kar lahko, da za$!itijo mlade pred spolnimi zlorabami in drugimi oblikami trpin!enja ter da zagotovijo ustrezne strukture za du$evno in materialno podporo ter zaupno svetovanje "rtvam.

33. Z upo$tevanjem omenjenega bodo lokalne in regionalne oblasti prispevale h graditvi okolja zaupan-ja in spo$tovanja med mladimi in javnimi oblastmi, kot je na primer policija.

Politika nezapostavljanja

34. Lokalne in regionalne ob-lasti morajo dejavno spodbujati !lovekove pravice in ukrepe proti zapostavljanju manj$in (vklju!no z njihovimi mladimi !lani) ali mladih z okvarami in drugih skupin, ki so lahko "rtve zapostavljanja. Spod-bujati morajo razvoj ve!kulturne skupnosti z vklju!evanjem manj$in ob upo$tevanju njihovih druga!nih potreb in navad, kulture in "ivljenjskega sloga.

35. V skladu s tem morajo lokalne in regionalne oblasti:

sprejeti ali ponovno uveljaviti protidiskriminacijsko zakonodajo in zagotoviti vsem dr"avljanom dostop do javnih mest, poklicnega usposabljanja, $olanja, stanovanja, kulturnih dejavnosti in drugih podro!ij "ivljenja. Uspeh bi moral biti nadzorovan in zagotovljen s skupnimi organi, ki jih sestavljajo predstavniki lokalnih vlad ter pred-

stavniki manj$in in mladih;

spodbujati medverski dialog, ve!kulturnost, protirasisti!no in protidiskriminacijsko izobra"evanje kot del $olskega u!nega programa

Politika spolnosti

36. V prehodu iz otro$tva, ko so odvisni od star$ev, $ole, verske skupnosti in drugih “oblasti”, v sa-mostojno odraslo "ivljenje se mladi sre!ujejo z razli!nimi vpra$anji o svojih zasebnih razmerjih (znotraj dru"ine ali ozkega kroga, z vrstniki, prijatelji ali partnerji). V zvezi z njihovo spolnostjo jim ni vedno lahko, tudi !e tega niso pripravljeni priznati. Nenehno se tudi sre!ujejo z brezbri"nostjo do vpra$anj, povezanih s spolnim zdravjem, in nezaupanjem do dolo!enih oblik spolnega obna$anja.

37. Da bi mladim pomagali najti njihovo pot k zdravemu in polnemu "ivljenju na tem podro!ju, morajo lokalne in regionalne oblasti skupaj z star$i, $olo in posebnimi organiza-cijami spodbujati in podpirati:

posredno spolno izobra"evanje v $olah;

organizacije in slu"be, ki zagotavlja-jo informacije o razmerjih, spolnih metodah in na!rtovanju dru"ine:

skupinsko delo vrstnikov na tem podro!ju.

38. Mladi morajo biti dejavno vklju!eni v na!rtovanje, izvajanje in ocenjevanje informacijskih in drugih slu"b, ki delujejo na tem podro!ju.

Politika dostopa do pravic in zakonov

39. Dru"be temeljijo na pravilih, ki jih morajo vsi spo$tovati, !e ho!emo

45!iveti skupaj. V demokrati"nih dru!bah jih obravnavajo in spre-jemajo predstavniki, ki jih izvolijo dr!avljani. Ta pravila so konkretno izra!ena zlasti v dokumentih, ki obravnavajo pravice in dol!nosti vseh.

40. #tevilo takih dokumentov nara$"a in vse te!je je, da jih posameznik pozna, spo$tuje in de-luje v skladu z njimi, kar povzro"a neenakosti med dr!avljani. To najbolj prizadeva prav mlade.

41. Lokalne in regionalne oblasti morajo zagotoviti mladim dostop do njihovih pravic:

z razvojem njihovega znanja skozi $irjenje informacij v $olah, skupi-nah vrstnikov in informacijskih slu!bah;

s sklicevanjem na njihove pravice ob pomo"i slu!b, ustanovljenih prav za delo z mladimi, ki to !elijo;

z dovoljevanjem mladim, da sodelu-jejo pri oblikovanju novih pravil.

Drugi del: Instrumenti za udele!bo mladih

42. Da bi resni"no zagotovili sodelovanje mladih, je bila mladim predlagana vrsta instrumentov. To vklju"uje usposabljanje za udele!bo mladih, njihovo izobra!evanje, zagotavljanje sredstev za komu-niciranje, podpiranje njihovih projektov, priznavanje ve"jega pomena predanosti mladih skup-nim zadevam in prostovoljnemu delu. Udele!ba mladih je pomem-bna le tam, kjer je vloga mladih v politi"nih strankah, sindikatih in organizacijah cenjena ter kjer si pri-zadevajo za spodbujanje mladinskih organizacij med mladimi.

Usposabljanje za udele!bo mladih

43. Lokalne in regionalne oblasti morajo ob upo$tevanju pomembne vloge $ol zagotoviti $olsko okolje, ki podpira in usposablja za udele!bo mladih, ki izobra!uje o "lovekovih pravicah in spodbuja neformalno u"enje v $olah. Zagotoviti morajo tudi usposabljanje in podporo za sodelovanje mladih pri organizaci-jah in v lokalni skupnosti s spodbu-janjem:

poklicnega usposabljanja u"iteljev in mladinskih delavcev za sodelovanje z mladimi;

vseh oblik sodelovanja ljudi v $olah;

programov civilnega izobra!evanja v $olah;

vrstni$kega izobra!evanja, zago-tavljanjem primernih prostorov in sredstev ter s podpiranjem izmen-jave “dobrih praks”.

Obve"#anje mladih

44. Obve$"anje je pogosto klju"no za udele!bo in mladi imajo pravi-co do dostopa do informacij o mo!nostih in zadevah, povezanih z njimi. Ta pravica se v uradnih ev-ropskih in nacionalnih dokumentih vse bolj priznava in ne le v lokalnem in regionalnem !ivljenju.

45. Da bi sodelovali v dejavnostih in !ivljenju v svojih skupnostih ali imeli koristi od slu!b, namenjenih njim, in prilo!nosti, jih morajo mladi poznati. Sodelovanje pri dejavnostih in projektih, ki so v njihovem interesu in jih sami organizirajo, so pogosto koraki pri spodbujanju ve"je vklju"enosti v skupnost, tudi v njeno politi"no !ivljenje.

46. Lokalne in regionalne oblasti morajo podpirati in izbolj$evati obstoje"e informacije in svetovalne center za mlade, da bi zagotovile ustrezno kakovost, ki jo zaht-evajo mladi. Kjer takih centrov ni, morajo lokalne in regionalne oblasti spodbujati nastanek in ustrezno pomagati pri ustanovitvi informacijskih centrov za mlade s pomo"jo obstoje"e strukture, kot so na primer $ole, mladinske slu!be in knji!nice. Izpeljani morajo biti posebni ukrepi, da bi zadovoljili potrebe po informacijah pri tistih skupinah mladih, ki imajo te!ave pri dostopu do informacij (jez-ikovne ovire, nimajo dostopa do medmre!ja, …).

47. Informacijski centri za mlade morajo prilagoditi dolo"ene pok-licne standarde in na"ela. Javne ob-lasti morajo zagotoviti te standarde in spodbujati njihov nenehni razvoj, kadar je to mogo"e, v skladu s spre-jetimi nacionalnimi (regionalnimi) kakovostnimi merili in standardi. Mladi morajo imeti mo!nost, da sodelujejo pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju teh dejavnosti in dela mladinskih informacijskih centrov, in so predstavljeni v njihovih vlad-nih organih.

Spodbujanje udele!be mladih z informacijsko in komunikaci-jsko tehnologijo

48. Informacijska in komunikaci-jska tehnologija lahko daje nove prilo!nosti za obve"#anje mladih in omogo#a njihovo sodelovanje. Uporablja se lahko za izmenjavo razli#nih informacij in zaradi svoje interaktivnosti spodbuja vklju#enost mladih. Lokalne in regionalne oblasti morajo to tehnologijo uporabljati pri svojih informacijskih politikah in poli-tikah udele!be, s tem da je dostop do nje omogo#en vsem mladim, s #imer so mi"ljeni dostopni prostori in usposabljanje za uporabo teh novih orodij.

Spodbujanje vklju"enosti mla-dih v medijih

49. Medtem ko so mladi ve#inski uporabniki medijev, so lahko tudi akterji na tem podro#ju, s tem ko se ve#ajo mo!nosti, ki so jim dane za njihovo izra!anje in sodelovanje pri oblikovanju informacij, ki nasta-jajo v medijih. Ko na svoj na#in obravnavajo razli#na vpra"anja, omogo#ajo oblikovanje razli#nih in velikokrat bolj dosegljivih informa-cij za svoje vrstnike. To sodelovanje mladim tudi omogo#a, da razumejo sestavo informacij in razvijejo potrebno kriti#nost.

50. Lokalne in regionalne oblasti morajo torej podpirati oblikovanje in delovanje medijev (radio, televiz-ija, pisni in elektronski #asopisi, …), ki jih razvijajo mladi in so namen-jeni mladim, kot tudi ustrezne programe usposabljanja.

Spodbujanje mladih za prosto-voljno delo in predanost skup-nim vpra#anjem

51. Mladi morajo imeti podporo za sodelovanje pri prostovoljnih

dejavnostih. V #asu, ko so mladi vse bolj pod pritiskom, da jim kot posameznikom uspe pri izobra!evanju in delu, je pomem-bno, da je prostovoljstvo primerno priznano. Lokalne in regionalne oblasti morajo:

podpirati ustanavljanje prosto-voljnih centrov in spodbujanje razvoja, ki podpira in spodbuja vklju#enost mladih v prostovoljne dejavnosti, kot so na primer infor-macijske in predstavitvene kam-panje;

v sodelovanju z mladimi, pros-tovoljnimi organizacijami, izobra!evalnimi in zaposlitvenimi ustanovami razviti sistem, ki priznava in ceni prostovoljno delo tudi v sistemu formalnega izobra!evanja in pri zaposlovanju.

Podpiranje mladinskih projek-tov in pobud

52. Mladi s svojimi upi in !eljami izra!ajo zamisli, preoblikovane v projekte in dejavnosti, ki prina"ajo koristi za vse. $e tem projektom namenimo dovolj podpore, lahko njihova uspe"nost in neuspe"nost mladim med odra"#anjem pomaga-ta razviti ob#utek za odgovornost in samostojnost. Lokalne in region-alne oblasti morajo zagotoviti izva-janje teh projektov, tako malih kot velikih. Omogo#iti morajo, da pri njihovem izvajanju mladi sodelujejo s profesionalci ter imajo dostop do %nan#ne, materialne in tehni#ne podpore.

Spodbujanje mladinskih or-ganizacij

53. Mladinske organizacije so svo-jevrstne, saj je njihov glavni namen, da predstavljajo poglede mladih in so namenjene njihovim potrebam in interesom. So prostor, kjer se lahko mladi skupaj s sovrstniki

u#ijo o udele!bi v javnem !ivljenju ter si pridobivajo izku"nje o njenih mo!nostih in izzivih pri odlo#itvah in dejavnostih. To so lahko for-malne organizacije ali neformalne skupine mladih ljudi. Pomembno je, da imajo mladi mo!nost, da se po lastni izbiri vklju#ijo v mladinske organizacije v svoji skupnosti. Prav tako morajo imeti mo!nost, da us-tanovijo svojo organizacijo, #e tako !elijo. Zato:

morajo imeti lokalne in regionalne oblasti poseben prora#un, namen-jen izklju#no podpiranju mladin-skih zvez, ki organizirajo dejavnosti mladih, jim zagotavljajo storitve, so glas mladih v skupnosti ali delujejo v njihovem imenu. Prednost morajo imeti organizacije, ki jih upravljajo mladi, so namenjene mladim in/ali uvajajo politike in sisteme za zagotovitev dejavnega vklju#evanja mladih;

morajo lokalne in regionalne oblasti v sodelovanju z mladimi in mla-dinskimi organizacijami oblikovati na#ela in sisteme odlo#anja Sveta Evrope na politi#nih podro#jih, pomembnih za mlade. Kadar je tako sovodenje vpeljano, morajo biti mladi in mladinske organiza-cije spo"tovani in obravnavani kot polnopravni partnerji. Imeti morajo tudi mo!nost, da ne sodelujejo.

Udele!ba mladih v nevladnih organizacijah in politi"nih strankah

54. Vpliven, neodvisen in dejaven nevladni sektor je nujni sestavni del vsake resni#no demokrati#ne dru!be. Pomembno je, da so tudi drugi deli civilne dru!be, kot so politi#ne stranke, mo#ni in dejavni na lokalni in regionalni ravni. Vklju#enost v demokrati#no !ivljenje vsake dr!ave, regije ali lokalne skupnosti pomeni ve# kot le udele!bo na volitvah.

47Sodelovanje pri nevladnih organ-izacijah in politi!nih strankah pomaga dr"avljanom, da stalno dejavno sodelujejo ter imajo vpliv pri odlo!itvah in dejavnostih. Mladi morajo imeti podporo pri vklju!evanju v razli!ne organizacije v svojih skupnostih.

55. Lokalne in regionalne oblasti morajo nevladnim organizacijam, ki spodbujajo udele"bo mladih pri nji-hovem delovanju in demokrati!nem sprejemanju odlo!itev, zagotoviti #nan!na in druga sredstva. 56. Lokalne in regionalne oblasti morajo v sodelovanju s politi!nimi strankami na nestrankarski na!in spodbujati vklju!evanje mladih v sistem politi!nih strank. Podpirati morajo posebne ukrepe, kot je na primer usposabljanje.

Tretji del: Institucionalizacija udele!be mladih pri lokalnih in regionalnih zadevah

57. Da bi lahko uresni!ili podro!ne politike, kot so opredeljene v prvem delu, morajo lokalne in regionalne oblasti vpeljati ustrezne strukture, ki mladim omogo!ajo sodelovanje pri odlo!itvah in razpravah, ki se nana$ajo nanje.

58. Glede na raven, na kateri de-lujejo, imajo te strukture razli!no obliko. Delujejo lahko na vasi, v mestu, urbani soseski v mestu in celo v regiji. Ustvariti morajo raz-mere za odkrit dialog med mladimi ter lokalnimi in regionalnimi ob-lastmi. Mladim in njihovim pred-stavnikom morajo omogo!iti, da so enakovredni akterji pri politikah, ki se nana$ajo nanje. Te strukture morajo biti predstavni$ke in stalne. Ukvarjati se morajo z vsemi zade-vami, za katere mladi izrazijo zani-manje. Lahko se ustanovi za!asna struktura za razpravo o posebnih primerih. Dobro je, da se ob!asno

kombinirajo razli!ne oblike.

Mladinski sveti, mladinski par-lamenti, mladi forumi

59. U!inkovita udele"ba mladih v lokalnih in regionalnih zadevah mora temeljiti na njihovem zavedanju dru"benih in kulturnih sprememb, ki se dogajajo v skup-nosti. Zahteva stalno predstavni$ko strukturo, kot so na primer mladin-ski svet, mladinski parlament ali forum mladih.

60. Taka struktura je lahko sestav-ljena na podlagi volitev, imenovanja znotraj organizacij mladih in/ali na prostovoljni podlagi. Njihova sestava mora izra"ati sestavo skup-nosti.

61. Mladi morajo prevzeti odgov-ornost za projekte in imeti dejavno vlogo pri politikah, povezanih z njimi. V ta namen morajo lokalne in regionalne oblasti ustvariti strukturo podpore dejavni udele"bi mladih. 62. Te strukture so prostor, kjer mladi svobodno izra"ajo svojo za-skrbljenost, $e zlasti tisto, povezano z oblastmi, in imajo mo"nost, da jim dajejo predloge. Vpra$anja, ki nastajajo, lahko ka"ejo na tista, omenjena v prvem delu te listine.

63. Te strukture:

so lahko forum za svobodno izra"anje mladih o njihovi zaskr-bljenosti, povezani med drugim s predlogi in politikami oblasti;

mladim omogo!ajo, da dajejo predloge lokalnim in regionalnim oblastem;

omogo!ajo oblastem, da se pos-vetujejo z mladimi o posebnih vpra$anjih;

so forum, kjer se razvijajo, nadzoru-jejo in ocenjujejo projekti, v katere so vklju!eni mladi;

so forum, ki omogo!a posvetovanje z mladinskimi organizacijami in zvezami;

omogo!ajo sodelovanje mladih z drugimi posvetovalnimi organi lokalnih in regionalnih oblasti.64. Take strukture mladim omogo!ajo usposabljanje za demokrati!no "ivljenje in upravljanje javnih zadev, s tem ko jim je dana mo"nost, da spregovorijo o vpra$anjih, s kateri-mi se sre!ujejo, in ukrepajo v zvezi z njimi.

65. Mlade moramo spodbujati, da sodelujejo v takih strukturah in dejavnostih, ki potekajo v njihovem okviru. S tem razvijamo njihove sposobnosti, da se u!ijo na!el demokrati!nega dr"avljanstva in sodelujejo pri njihovem uresni!evanju. %e posebej za mlade, ki so pobudniki projektov in dialoga z oblastmi, te strukture pomenijo usposabljanje za demokrati!no vodenje.

66. Koristi od ve!je u!inkovitosti, ki jo lahko prinese sodelovanje mladih v teh strukturah, morajo imeti tako lokalne in regionalne oblasti kot mladi. Mlade je treba spodbujati, da uresni!ujejo svoje civilne pravice, kot je pravica do sodelovanja na volitvah in pri drugih oblikah glas-ovanja, vklju!no z referendumom.

Podpora strukturam za udele!bo mladih

67. Da bi strukture udele!be mladih u"inkovito delovale, pa naj so for-malne ali neformalne, so potrebna sredstva in podpora. Za nemoteno in u"inkovito delovanje morajo lokalne in regionalne oblasti zago-toviti prostore, #nan"na sredstva in materialno podporo. Zagotovitev teh sredstev pa tem strukturam ne prepre"uje, da bi pridobile dodatna sredstva iz drugih virov, kot so zasebne donacije.

68. Lokalne in regionalne oblasti morajo tem strukturam zagotoviti podporo. Zato morajo imenovati poroka, osebo ali skupino oseb, na katero se lahko, kadar je to potreb-no, obrnejo in ki spremlja izvajanje teh ukrepov.

69. Taka oseba ali skupina oseb mora biti neodvisna od politi"ne strukture in strukture udele!be mladih. Imenovanje mora biti spo-razumno.

70. Naloge te osebe ali skupine oseb so med drugim:

da je posrednik med mladimi in izvoljenimi predstavniki lokalnih in regionalnih oblasti pri vpra$anjih, ki nastajajo na eni ali drugi strani;

da je zagovornik mladih nasproti lokalnim in regionalnim oblastem v napetih situacijah;

da z njeno pomo"jo lokalne in regionalne oblasti komunicirajo z mladimi;

da pripravlja redna poro"ila o nam-erah mladih ter lokalnih in region-alnih oblasti, v katerih oceni raven sodelovanja mladih v lokalnem in regionalnem !ivljenju, na primer z izvajanjem projektov, vklju"enostjo v strukture udele!be mladih in u"inki njihove udele!be.