Boj za državo, za zmago, za gol Tik pred novinarsko delavnico v Ivančni Gorici sem se v Parizu, v starem stanovanju ob katedrali Notre Dame, pogovarjala z Rolandom Dumasom, uglajenim diplomatom, ki je vodil francosko diplomacijo v času slovenskega osamosvajanja. Dobro se spominja do-godkov, ki so v nekaj mesecih neprepoznavno spremenili svet, spominja se pogovorov,

še posebej s takratnim nemškim zunanjim ministrom Genscherjem, s katerim ju še vedno veže pristno prija-teljstvo, spominja se stiskov rok, spominja se, kot pravi, pragmatičnih Slovencev, ki so spretno, brez zaostrova-nja in patetike, krmarili slovensko ladjo osamosvajanja. Ob teh dogodkih mladi novinarji delavnice, ki jo je tudi letos pripravila območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, še niso bili rojeni, in bala sem se, da jim verjetno tema ne bo dišala. A sem se zmotila. O slovenski samostojnosti vedo veliko. Poznajo datume, poznajo ljudi, poznajo dogodke. In ko sem ob koncu druženja previdno predlagala, da bi nekdo morda na-pisal kakšen članek o tem, je v zrak v hipu šinila Janova roka in nastal je zelo angažiran komentar, ki ga lahko preberete v naši prilogi.

Tolikšno zadovoljstvo ob temi je ob našem druženju sprožil samo še nogomet. Pravzaprav bi rekla, da bi se mnogim fantom v Ivančni Gorici in okolici zdelo dobro, če bi bila Ivančna Gorica nekoliko bliže Barceloni. Ko igra ta katalonski klub in ima Messi še posebej dober dan in zabija gole, so verjetno igrišča v občini Ivančna Gorica prazna, ker so vsi fantje pred televizorji. Zato smo naredili osamosvojitveno-nogometno prilogo. S kančkom mode in plesa.Prijetno branje!

Manica J. Ambrožič

Urška Fajdiga, 7. bLeto 1990 je pomembna zgodovinska prelomnica. Takrat so se Slo-venci odločali o tem, ali želijo bili samostojni, ali hočejo imeti svojo samostojno državo Slovenijo. Večina je bila »za«. Če bi bila jaz takrat že rojena in bi lahko glasovala, bi se odločila tako, kot se je takrat ve-čina Slovencev. Tako se zdaj lahko razvijajo naš materni jezik, običaji, kultura ipd. Lanskega decembra smo praznovali 20. obletnico naše države, 26. december pa je dela prost dan. Naša samostojnost mi veliko pomeni.

Klara Groznik, 8. b23. 12. 1990 je bil plebiscit in na njem so se Slovenci odločali, ali bo Slovenija neodvisna država. 98 odstotkov volivcev se je odločilo za lastno državo. Leta 2010 smo praznovali 20. obletnico samostojne države Slovenije, dan samostojnosti in enotnosti pa praznujemo 26. decembra. V primeru, da se Slovenija ne bi osamosvojila, bi bili še vedno pod Jugoslavijo. Slovenija ima kot samostojna država svojo za-stavo, grb in himno. Če bi lahko sama odločala o osamosvojitvi Slo-venije, bi glasovala »za«, saj ima država tako več možnosti za razvoj.

Matej Smrekar, 9. bSlovensko osamosvojitev praznujemo vsako leto 26. decembra. Do-gajala se je med letoma 1990 in 1991; Slovenci smo takrat odstopili od Jugoslavije, dobili smo svojo državo, izvolili člane parlamenta in predsednika republike.

Rok Strmole, 7. bDan samostojnosti praznujemo 26. decembra. Ker smo samostojni, lahko odločamo o svoji državi sami in se nam ni treba usklajevati še z drugimi državami bivše Jugoslavije. Dobro je, da smo se odločili za samostojno državo, ker smo zdaj neodvisni. Tako lahko npr. pora-bimo denar samo zase in ga ni treba posojati drugim državam bivše skupne države.

David Klemenčič, 8. bNaša država je stara 20 let. Njeno osamosvojitev praznujemo vsako leto 26. decembra. Za Slovenijo je bil to velik dan, saj so se ljudje so-glasno odločili za samostojno in suvereno državo. Na Slovenijo sem ponosen, njena samostojnost mi veliko pomeni. Zdaj nismo več od-visni od drugih držav, imamo svojo zastavo, grb in himno.

Lenart Kastelic, 9. bOsamosvojitev praznujemo vsako leto 26. decembra. Na plebiscitu so se Slovenci odločili za samostojno državo Slovenijo in za odcepi-tev od Jugoslavije. 25. junija 1991 se je to uresničilo pod vodstvom prvega predsednika republike Milana Kučana.

Tanja Adamlje Čož, 9. aDan osamosvojitve praznujemo 26. decembra. Veliko o slovenski osamosvojitvi sem se naučila, ko sem se pripravljala na letošnje tek-movanje iz zgodovine. Ponosna sem, da so se ljudje leta 1990 odločili za odcepitev od Jugoslavije. Po Titovi smrti Sloveniji v skupni državi ni najbolje kazalo, Jugoslavija pa bi tako ali tako slej ko prej propadla. Če bi tudi sama lahko odločala na referendumu, bi se odločila tako kot večina, torej »za«. Starejšim verjetno ta dogodek pomeni več kot nam najstnikom, saj so ga sami doživeli.

Alenka Sinjur, 8. a, Ajda Kenda, 7. aOŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Komentar

Ob 20-letnici samostojnosti Slovenci živimo v svoji državi, kar se nam zdi samoumevno. A nekateri narodi nimajo svoje države in se zanjo borijo, tako kot smo se borili Slovenci pred 20 leti v našem največjem boju, boju za samostojno Slovenijo. Mnogi mladi pa tudi starejši ne vedo, kaj vse je bilo potrebno za državo. Potrebno je bilo dosti, a najpomembnejše je, da se narod zavedno hoče boriti zase. Začelo se je z mediji. V času demokratičnih sprememb na Slovenskem, v letih 1989–1991, je izhajal neodvisni ča-sopis Demokracija, ki je bil sprva glasilo Slovenske demokratične zveze, kasneje pa glasnik Demokratične opozicije Slovenije, Demosa. Bil je prvi pravi opozicijski in strankarski časopis v Sloveniji po letu 1945 in je imel pomembno vlogo pri zmagi koalicije Demos na volitvah 1990. Pravzaprav ni povsem jasno, na kakšen način je padla odločitev, da se lahko začne izda-jati Demokracijo kot nasprotje takratnemu Delu, Dnevniku in drugim medijem pod vplivom oblasti. Verjetno je oblast dovolila izhajanje, da se preizkusi Slovence in se ugotovi, ali smo že zreli za osamosvojitev.Izdajanje časopisa je bilo zaupano kar Gorenjskemu glasu, ki je tri številke Demokracije nati-snil kot prilogo. In takrat se je vnelo. Prišlo je do nesoglasij med slovenskim in jugoslovanskim političnim vrhom, po razglasitvi samostojnosti je prišlo do 10-dnevne vojne za Slovenijo. S podpisom moratorija na Brionih je imela Slovenija tri mesece časa, da se pripravi na morebi-tni boj z Jugoslavijo. V tem času pa je jugoslovanski vrh izgubil interes za ozemlje Slovenije in začela se je pot samostojne Republike Slovenije.

Jan Zupančič

Z učenci OŠ Ferda Vesela o slovenski osamosvojitviGlasovali bi »ZA«Ko so se Slovenci odločali o zgodovinsko pomembnem dogodku, najinih sogovorcev še ni bilo na svetu. Vendar naju je kljub vsemu zanimalo, kako blizu so jim zgodovinske teme. Na vprašanje, kaj vedo o začetkih slovenske države, sva dobili zanimive odgovore. Bili sva pozitivno presenečeni, saj se je izkazalo, da jim ključni dogodki našega osamosvajanja niso tuji.

2 KLASJE | Ivančna Gorica, april 2011 Mlado Klasje

Med ferdovci veliko talentovTo ste gotovo videli vsi tisti, ki ste se predzadnji marčevski petek udeležili dobrodel-nega koncerta z naslovom Pomlad za vse, ki so ga v avli Osnovne šole Ferda Vesela pripravili učenci devetih razredov.Program, ki so ga s skupnimi močmi oblikovali učenci in njihovi razredni-čarki Jelka Rojec in Karla Oven, je bil pester in zabaven, pridružili pa so se jim tudi gosti, in sicer vokalna skupina Šentviški slavčki ter slovenska legen-da kantri glasbe Milan Pečovnik - Pid-ži s prijateljem. Program sta povezo-vala učenca Špela Jerin in Matej Mirt, nastopajoče sošolce pa so napovedo-vali tudi posamezni učenci. Po uvodnem nagovoru ravnatelja Janeza Peterlina so svoje sposobno-sti igranja na klavir pokazale učenke Sara Sinjur, Eva Gorišek, Andreja Rus, Hana in Neja Mele, ki sta zaigrali šti-riročno, in Tanja Adamlje Čož, ki je igranje dopolnila še s petjem. Smisel za glasbo sta pokazali tudi Sandra Novak, ki igra sintetizator, in Nives Kastelic z violino. Za plesno točko so poskrbeli šolski plesni pari, ki so se zavrteli v ritmu čačačaja in svinga, na hitro in poskočno glasbo pa je ne-kaj učenk zaplesalo kavbojski ples ob spremljavi gosta Milana Pečovnika - Pidžija. Učenci so večer polepšali tudi z reci-tacijami poezije, seveda pa ni manjka-lo ubranega petja. Za to so z izbrani-mi glasbenimi uspešnicami poskrbeli gostje Milan Pečovnik - Pidži in Šent-viški slavčki. Da je bilo zadoščeno

vsem glasbenim okusom, so učenke ob Niki Kavšek z električno kitaro in Neji Mele z akustično kitaro zape-le staro rokuspešnico Sweet home Alabama, ljubitelje domače glasbe pa sta zabavala Dominik Kastelic in Žan Novak ter vsi ostali fantje, ki so si ob igranju harmonike izmenjavali klobu-ke. Za konec je sledila le še pozitivna in energična pesem Adija Smolarja Ne se bat', ki smo se jo naučili vsi de-vetošolci ter z nasmeškom in dobro voljo stopili na oder. Z akustično ki-taro nas je spremljala učiteljica Mar-tina Jurkovič, z električno kitaro Nika Kavšek, z baskitaro pa učitelj Andrej Štrus.

Učenci bomo del zbranih prispevkov namenili šolskemu skladu, veliko ve-čino pa prireditvi ob zaključku naše-ga osnovnega šolanja in zaključnemu izletu. Še enkrat se zahvaljujemo go-stom, vsem učiteljem, ki so nam po-magali pri izpeljavi koncerta, in vsem, ki ste nam namenili svoj dragoceni čas ter prišli na našo prireditev. Prav tako pogumno, kot smo skupaj pre-pevali zadnjo pesem Ne se bat', smo z velikim veseljem stopili na oder ter pokazali, da smo generacija, v kateri se skriva veliko talentov.

Tjaša Verčič Jovanovič, 9. a

OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Ples nas povezujePlesni klub Guapa je pred šestimi leti ustanovila plesna učiteljica Maja Pirc Zri-lič. V klubu je 21 skupin iz Ambrusa, Muljave, Krke, Ivančne Gorice, Šentvida pri Stični, Velikega Gabra in Višnje Gore. Plesalci se srečujemo tedensko in se učimo novih plesov oz. koreografij. Plešemo različne plese, kot so hip-hop, džez, skozi vse leto pa se udeležujemo tudi različnih šovov, otroških predstav, sodelujemo na kulturnih prireditvah in dobrodelnih koncertih. Vsako leto se udeležimo tudi državnega tekmovanja. Na letošnjem državnem prvenstvu, ki bo junija, se bomo predstavili v dveh skupinah (starejši in mlajši).

Maja Klemenčič, 6. aOŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični

Anketa o OŠ StičnaPrijetno vzdušje v stari šoli Nekaj učencev OŠ Stična smo vprašali, kaj jim je v šoli všeč in kaj pogrešajo.

Nika Žlajpah, 6. bV šoli je veliko dobrega vzduš-ja in zanimivih predmetov, ki jih učijo prijazni učitelji. Spre-menila pa bi pohištvo in pove-čala knjižnico.

Brigita Butara, 6. bŠola mi je všeč, a v podružnič-ni šoli Muljava je boljše vzduš-je. V knjižnici bi si želela nekaj več računalnikov ter pribli-žno štiri učilnice več. Rada bi obiskovala modni krožek, to pa zato, ker mi je moda zelo všeč.

Hana Zajc, 6. cŠola se mi zdi včasih malo sta-ra. Morda bi lahko bile učilni-ce večje in posodobljene, ta-ble pa nameščene malo nižje.Sicer bi pouku dodala pred-met, pri katerem bi se učili sporazumevanja.

Donna Glač, OŠ Stična

Potovalne želje učencev stiške osnovne šoleUčence naše šole sem povprašal, kam in kako bi želeli potovati. Po nji-hovih odgovorih lahko sklepam, da je večina želja osnovnošolcev povezana z njihovimi vzorniki, način potovanja pa bi si vsak izbral po svoje.Največ stiških učencev bi odšlo v mesto, v katerem živi oziroma igra

njihov najljubši igralec, to je bila naj-večkrat Barcelona. Prevozno sred-stvo pri pristaših Barcelone je bilo po večini letalo, saj so tako največkrat navajeni potovati. Zanimiv se mi je zdel tudi odgovor, da bi se tja odpra-vil s kolesom ter opazoval pokrajno. Nekaj nogometnih navdušencev je

želelo oditi tudi v Madrid, predvsem na štadion Santiago Bernabeu, kjer domuje tamkajšnji klub Real Madrid.Presenetljivo je, da so bili tisti, ki jih nogomet ne navdušuje, v manjši-ni – mogoče pa tudi ne, saj pravijo, da je nogomet najpomembnejša po-stranska stvar. Tukaj so bile destina-

cije precej različne; od Karibov do Antarktike ter celo do daljnega ve-solja. Za prevozna sredstva bi izbrali ladje in letala ter seveda raketoplan, s katerim se z edinim poleg vesoljske kapsule za zdaj lahko odpravimo v vesolje.Zgleda res tako, da je nogomet naj-

pombnejša postranska stvar, vsaj med učenci. Sicer pa je večina neno-gometnih želja precej eksotičnih.

Anketiranci: Vid Perpar, 7. c, David Pa-pež, 7. c, Žiga Jan Muhič, 7. c, Donna Glač, 7. d, Rok Bašnec, 7. d

Revolucionarni facebookBil je dan kot vsi drugi, ko je običajna državljanka Egipta spoznala, da noče več živeti v državi, zaznamovani s po-litično represijo in cenzuro, ter se od-ločila, da bo to spoznanje delila s svo-jimi prijatelji preko facebooka. Kmalu je ugotovila, da nima edina takega mnenja in njena misel se je z never-jetno hitrostjo razširila po vsej državi. Ni trajalo dolgo, ko so se začele prve ulične manifestacije in izbruhnila je re-volucija. Šele ko so se po več dnevih razmere v državi končno umirile, smo izvedeli, zakaj je bila prav ta revolucija tako posebna. To je bila prva elektron-ska revolucija in sredstvo za njen zače-tek je bil facebook.In postavili smo si vprašanje, ali face-book tudi pri nas dojemamo kot sred-stvo, s katerim lahko začnemo revolu-cijo, naredimo dejansko spremembo, ali pa je za nas le vir zabave oz. način sprostitve. Seveda lahko z zdaj že sko-raj slavnim »lajkanjem« izražamo svoja mnenja, s tem pa tudi politična stališča, ampak ali je temu res tako? Ali s tem res izražamo svoje mnenje ali pa samo sledimo tokovom in trendom?Za pomoč pri iskanju odgovorov na ta vprašanja sva vprašala nekaj dija-kov tretjih letnikov srednje šole Josipa Jurčiča. Seveda so z veseljem delili z nama svoja raznolika mnenja o facebo-

oku. Dijakinja Eva P. nama je odkrito povedala, da dojema facebook le kot vir sprostitve in zabave: »Seveda tudi lajkam in s tem izražam svoja stališča, a se za to pogosto odločam, ker so bile določene stvari všeč že mojim pri-jateljem. Poleg tega facebook pri nas ne more predstavljati nekaj resnega, dokler lahko poleg aktualne politične teme najdemo neresno šalo.« Medtem ko nama je Eva priznala, da ji je facebook zgolj zabava, nama je Sebastian P. zagreto razlagal, da je zanj facebook eden redkih možnih načinov političnega udejstvovanja mladih: »Le tako lahko Slovenci res spoznamo, kaj nas vse tare (moti?). Spomnimo se samo slavnega lajka: »Nimamo za ceste, bolnišnice in šole, imamo pa za Grčijo.« S tem ko lajkam kaj takega in vidim, da nisem edini, ki tako misli, se res počutim del slovenskega naroda!«Tudi drugi vprašani so imeli različna mnenja, ki so bila bolj ali manj enako-merno porazdeljena od »facebook kot zabava« pa do »facebook kot sredstvo za revolucijo«. Tako je Primož M. po-vedal, da mu facebook predstavlja sredstvo za komunikacijo med drža-vljani, vendar da zanj to tudi ostaja: »Saj lahko na facebooku izražam svoja mnenja in vse, ampak to še ne pomeni, da jih bom šel dejansko uresničevat,

naprimer na ulico. No, še vedno pa je pomembno že to, da sem jih izrazil.«S tem se strinjava tudi midva. Dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča si facebo-oka zaenkrat še ne predstavljamo kot sredstva, s katerim bi lahko zares sprožili revolucijo, se pa seveda moč-no zavedamo, koliko svobode in mo-žnosti izražanja nam omogoča. Večina nas je prepričana, da se prava (politič-na) revolucija lahko zgodi le na ulicah, cestah, pred parlamentom in univerza-mi, ne pa v električno modrem svetu facebooka.

Andraž Svetelj, 3. aVesna van Midden, 3. a

Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

2011 april, Ivančna Gorica | KLASJE 3Mlado Klasje

Špansko prvenstvo v polnem tekuLetošnje špansko prvenstvo je v polnem teku. Na prvem mestu se drži Barcelona, ki ima kar nekaj točk prednosti pred najbližjim zasledovalcem Realom iz Madrida, tretja pa je Valencia, ki ima eno zmago več pred četrtim Villarealom. Ta štiri moštva so na mestih, ki še vodijo v ligo prvakov. Za omenjena štiri mesta pa se potegujeta še Espanyol in Atletic iz Bilbaa, vendar imata kar 8 oz. 9 točk zaostanka za četrtim Villarelom. Sledita jima Sevilla in Atletico Madrid, ki sta do sedaj zbrala enako število točk in za Atleticom zaostajata za eno zmago oz. tri točke. Ostala moštva so razvrščena s 40 točkami zaostanka za vodilno Barcelono, toliko točk je nabrala Mallorca, sledijo pa ji še Real Sociedad, Getafe, Levante, Osasuna. Mesta, ki klube še puščajo v La Ligi, pa so zelo tesna, saj ima Deportivo, ki je 14., le dve točki prednosti pred Sportingom, ki se drži na zadnjem mestu in le-to ga lahko popelje v naslednjo sezono igranja v Primieri. Zadnja tri mesta pa so še najbolj tesna, saj se Malaga tako kot Hercuels borita proti Almerii, ki ima enako število točk kot slednja dva. V španski drugi ligi pa se za preboj v prvo ligo borijo Rayo, Betis in Celta. Sledijo jim Barcelona B, Granada in Elche. Morda velja omeniti še Valliadolid in Xerez, ki se držita v zlati sredini. Pred to sezono sta bila Valliadolid in Tenerife ena izmed glavnih članov za preboj v La Ligo, saj sta lansko sezono igrala v njej. Tenerife je tik pred odhodom v tretjo ligo, saj se drži na skromnem 20. mestu, kar ni dovolj za ostanek v ligi. Ti trije klubi so bili omenjeni, ker so lansko sezono igrali v prvi ligi.

David Papež in Žiga Jan Muhič, 7. c, OŠ Stična

El ClasicoŠpanska nogometna liga je po mnenju mnogih v tem trenutku najmočnejša nogome-tna liga na svetu. Sledita ji angleška in nemška. Najmočnejše ekipe trenutno pa so Barcelona, ki je aktualni španski prvak in je na poti k osvojitvi novega pokala, Real Madrid, Villareal in Atletico Madrid. V Španiji imajo veliko tekmovanj, kot so državna liga, španski pokal, španska druga liga in še nekaj nižjih lig. Vsako leto se v Španiji odvijata najmanj dva tako imenovana El Clasica, ki si ju ogleda prav vsak pravi ljubitelj nogometa. Dvoboj dveh najboljših ekip v Španiji, Real Madrida in Barcelone, se zares zapiše v zgodovino. V letošnjem letu pa se bodo odvili najmanj trije El Clasici. Kot vsako leto dva v ligi, pomerila pa se bosta še v španskem kraljevem pokalu. Nekaj pa je tudi možnosti za četrti dvoboj v polfinalu lige prvakov.

Rok Bašnec, 7. d, OŠ Stična

Intervju z novim županom Dušanom StrnadomNaša občina je v dobrih rokahŽe pet mesecev je minilo, odkar smo občani in občanke občine Ivančna Go-rica izvolili novega župana Dušana Str-nada, ki je zmagal v hudi konkurenci. Zanimalo me je, kakšni so njegovi na-črti v prihodnosti za našo občino, zato sem se z njim na kratko pogovorila.Že nekaj mesecev je preteklo, od-kar ste bili izvoljeni za župana ob-čine Ivančna Gorica. Ali ste se že privadili na novo službo poklicnega župana? Ste mogoče nad čim ne-gativno ali pozitivno presenečeni?Čas kar hitro mineva. Že takoj po vo-litvah sem uresničil obljubo in se za-poslil kot župan. Zdaj je to moja edina služba, saj se hočem čim bolje posve-titi občini ter narediti tisto, kar mislim, da je dobro zanjo. Čeprav sem bil prej podžupan občine Ivančna Gorica in sem delo na občini poznal, je nekaj stvari drugačnih, kot sem pričakoval, vendar se počasi privajam. Sodelavci v občinski upravi so me lepo sprejeli, tako da kakšnih posebnih pozitivnih ali negativnih presenečenj ni bilo. Seveda pa je bilo takoj treba zagrabiti za delo in začeti z uresničevanjem programa in obljub, zaradi katerih so me volivke in volivci izvolili. Mislim, da nam to za-enkrat kar dobro uspeva.Imate veliko izkušenj v politiki; bili ste visoki funkcionar politične stranke SDS, v prejšnjem manda-tu pa podžupan občine. Ali se ob-činska politika razlikuje od politike na državni ravni?Res sem bil glavni tajnik politične stranke SDS, vendar je bilo moje delo bolj organizacijsko. Bil sem nekakšen direktor te stranke in v samo državno politiko niti nisem toliko posegal. Se-veda pa se občinski nivo politike razli-kuje od državnega. Tukaj se srečujemo z bolj konkretnimi težavami, ki jih je treba reševati, kar mi je pri sedanjem delu bolj všeč.Že zelo kmalu po osamosvojitvi Slove-nije ste se vključili v politiko. Kaj vas je tako navdušilo?V politiko sem se aktivno vključil kma-lu po osamosvojitvi Slovenije, in sicer leta 1994, ko so menjavali takratnega obrambnega ministra Janeza Janšo, hkrati pa so bile pred vrati lokalne vo-litve za organe nove občine Ivančna Gorica. Za razliko od tistih Slovencev, ki hočejo vse stvari malo pokritizirati, pa nič konkretnega storiti, sem si re-kel, da lahko pomagam le tako, da se vključim v politiko. Tako sem se pri-ključil Slovenski demokratski stranki, najprej kot član, kasneje pa sem aktiv-no delal tudi v občinskem odboru in pomagal pri organizaciji volitev. Preko tega so me spoznali za tistega, ki lahko stranki pomaga tudi na državni ravni, in sicer kot tajnik.Okolje je zelo aktualna tema. Ka-kšni so načrti občine glede varova-nja okolja? Kako se boste spoprijeli s problemom izgradnje kanalizaci-je v občini do leta 2017?Okolje je eno izmed področij, ki smo mu vsi, ne le naša občina in Slovenija, temveč ves svet, namenjali premalo pozornosti, zato nam sedaj vrača v obliki naravnih katastrof, kot so suše, poplave, potresi ... Na srečo je čeda-lje več tistih, ki se tega zavedamo in bomo skušali vsak po svojih močeh materi Zemlji pomagati pri njeni sa-moobnovi. V naši občini je trenutno ena izmed osnovnih težav, s katero se ukvarjamo, odlagališče odpadkov. Dr-žava menda zaradi evropskih zahtev

po čim manjšem številu odlagališč na-merava zapreti odlagališče v Špaji do-lini, ki pa je šele 20 odstotkov napol-njeno z odpadki. Tudi veliko sredstev treh občin, med njimi tudi naše, je bilo v preteklosti vloženih vanj. Zagotovo bomo poskušali narediti vse, da Špajo dolino ohranimo in tako poskrbimo, da bi naši občani in občanke nemo-teno in čim ceneje odlagali odpadke. Druga stvar, s katero pa se ukvarjamo, je izgradnja kanalizacije. Naše reke in potoki so še vedno preveč onesnaženi zaradi izpusta fekalij v potoke. Trenu-tno imajo le Šentvid, Ivančna Gorica in ožji del Stične izgrajeno kanalizaci-jo, za vse druge kraje pa bo potreb-no to še narediti. Pripravljene imamo projekte za izgradnjo kanalizacije na Muljavi, že letos bomo tam postavili čistilno napravo. Trenutno intenzivno pripravljamo projekte za izgradnjo ka-nalizacije v Višnji Gori in Viru pri Stič-ni, pri tem pa računamo na evropska sredstva. Seveda pa bomo dejavnosti, povezane s kanalizacijo, lažje izpeljali, če bodo lastniki zemljišč, koder naj bi potekali kanalizacijski vodi, prisluhnili potrebam vseh občanov in nam od-stopili služnost za prekop njihovega zemljišča. Občinski proračun za letošnje leto je bil že sprejet. Zelo veliko de-narja ste namenili za obnovo sta-rih in izgradnjo novih cest. Kaj pa izobraževanje in vzgoja mlajših v šolah in vrtcih po občini? Kakšni so načrti na tem področju?Smo ena prvih občin, ki je sprejela pro-račun za letošnje leto. Kljub temu, da imamo novega župana in novo svetni-ško ekipo, smo bili pri tem kar uspe-šni. Seveda je proračun tisti, ki pove, koliko in kam se bo vložilo občinski denar. Približno polovica sredstev je namenjenih v razvoj občine. Od tega je res kar nekaj denarja vloženega v obnovo starih in izgradnjo novih cest. Smo pač velika občina in cest je tudi veliko. Izobraževanje in vzgoja sta eni izmed osnovnih nalog občine. Zelo sem ve-sel, da je naša občina ena izmed redkih slovenskih občin, v kateri število pre-bivalcev narašča. Lani smo imeli skoraj 200 novorojenčkov. To pomeni, da na-selitev narašča ne le s priseljevanjem, temveč tudi po naravni poti. Upam, da se bo ta »trend« nadaljeval. Letos odpiramo nekaj novih oddelkov šole in vrtca na Krki. Predvideli smo, da naj bi bilo za vse dovolj prostora, če pa smo se v naših izračunih zmotili, načrtuje-mo še gradnjo prizidka vrtcu v Višnji Gori. Še v tem mandatu pa namera-vamo pričeti z izgradnjo nove šole in vrtca v Zagradcu. Zelo veliko se govori tudi o mladi-ni v občini. Kakšen je vaš odnos do aktualnih tem, ki zanimajo mlade? S čim nameravate pritegniti mlade v občini Ivančna Gorica? Se nam mogoče v vašem mandatu obeta kak skupen prostor za druženje in ustvarjanje? Glede na to, da imam v družini tri mlade ljudi (svoje otroke) in sem bil še pred nedavnim sam mlad (smeh) ter zelo aktiven na več področjih (pred-vsem na športnem), se dobro zave-dam, da brez aktivne mladine kasneje ne bomo imeli aktivnih občanov in ob-čank. Mladi imajo pri meni vso pod-poro. S občinskim proračunom bomo financirali, v mejah zmožnosti seveda, vse tiste aktivnosti, ki mlade zanimajo, od športa, kulture, gasilstva, turizma in

vse prostočasne aktivnosti, ki pa seve-da tudi pripomorejo, da mlad človek dozori v delavnega in izobraženega človeka. Načrtujemo tudi izgradnjo mladinskega centra. Kdaj se bo to zgo-dilo, seveda ni odvisno samo od mene, verjamem pa, da bomo našo mladino v bližnji prihodnosti povezali tudi na ta način.Tako kot v drugih občinah je tudi pri nas velika težava brezposel-nost, posledično je vse več družin v stiski. Kako nameravate tem dru-žinam pomagati?Časi, v katerih živimo, so težki, in rav-no tisti, ki so že prej bili v denarni stiski, so to krizo prvi občutili. Vse več ljudi je brezposelnih. Nujne življenjske po-trebščine so se podražile, prihodkov pa ni. Ta kriza se seveda pozna tudi pri naših občankah in občanih. Pred-vsem so bili tukaj prvi na udaru mladi in starejši. Mladi težko dobijo službo, starejši pa s pokojnino, ki je že sedaj majhna, težko preživijo. Kar veliko sredstev iz občinskega proračuna gre tudi za blažitev posledic socialnih stisk. Ljudem nudimo denarno pomoč prek centra za socialno delo, plačujemo jim pomoč na domu ali v domu za ostare-le. Zadnje čase pa je čutiti vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč. Na občino pri-hajajo ljudje, ki potrebujejo osnovne življenjske stvari (oblačila, hrano …) ali pa tudi denar za stanarino. Nekateri starejši ostanejo tudi brez strehe nad glavo, ker ne morejo plačati stanarine, kar pa je grozno, zato si prizadevamo, da bi jim čim bolje pomagali.S čim se še ukvarjate poleg vode-nja naše občine? Kako preživite svoj prosti čas?Prostega časa nimam ravno veliko, saj hočem, da so stvari v naši občini ure-jene, kot je treba, pa tudi če je treba žrtvovati nekaj prostega časa. Kar veliko časa namenim delu v pisarni in stikom z občani, udeležujem pa se številnih prireditev in sestankov v po-poldanskem in večernem času, pa tudi ob vikendih. Pa vendar nekaj časa tudi ostane. Sedaj, ko v naše kraje prihaja pomlad, bom skupaj z družinskimi čla-ni veliko časa namenil delu na kmetiji, ki smo jo podedovali po ženinih star-ših. Najlažje bi bilo seveda, da bi kme-tijo zaprli in bi tako pridobili tudi prosti čas. Seveda pa tega ne bomo storili, saj je nenazadnje doma pridelana hrana bolj zdrava kot tista, ki jo kupimo. Po-zna pa se seveda tudi pri družinskem proračunu, saj se prihrani tudi kakšen evro. Druga moja ljubezen pa je še vedno šport. Upam, da bom našel čas tako kot do sedaj za rokomet, košarko in kolesarjenje.Kaj priporočate mladim, ki se ho-čejo podati v politične vode? Imate kakšen dober nasvet?Veliko mladih se ne odloča za politi-ko, saj se je bojijo. Sporočil bi jim, da politika ni nikakršen »bavbav«. Politika je za demokratično družbo nujna. Pri nas ima politika večinoma slab prizvok zaradi raznih afer, kar pa ni nujno res. Politika je zelo koristna, saj je prisotna skoraj v vsem, kar počnemo, kot na primer ukvarjanje z občinskimi zade-vami, reševanje problemov ipd. Če hočeš, da se kaj spremeni, se moraš vanjo vključiti in tudi pomagati. Zato premagajte strah in nam pomagajte ustvariti boljšo prihodnost za našo ob-čino, državo in ves svet!

Manca Pirc, 9. razred OŠ Stična, Podružnična šola Višnja Gora

Vse je mogoče, če se hoče!

Katarina Puš je nadvse običaj-na najstnica. Rada se zabava, se pogovarja po facebooku in obiskuje gimnazijo na Srednji šoli Josipa Jurčiča. A to ni vse. Takoj po pouku namreč od-hiti v Grosuplje, kjer vestno trenira že tri sezone. In to ne katerikoli šport! Njen šport je namreč najbolj priljubljen šport na svetu. Sicer navijačica Man-chestra Uniteda je že šest let nogometna vratarka. Kako ji uspe usklajevati šolo, treninge in prosti čas, smo jo povprašali

ravno v času, ko se je pripravljala na državno Cankarjevo tekmovanje. Res dekle ni od muh in ne le, da ji gre odlično v šoli, tudi v nogometu je ena izmed boljših, saj so jo z zgolj 17 leti povabili v člansko reprezentanco. Polna optimizma nam je zaupala nekaj malega o svoji karieri. Kdaj in zakaj si začela trenirati nogomet?Pri dvanajstih. Začela sem iz čiste zabave pri domačem klubu Livar. Sprava je bilo vse skupaj res samo zabava, nato pa sem ugotovila, da mi je nogomet všeč. Takrat sem opustila treniranje karateja in se popolnoma posvetila nogometu.Si že od samega začetka vratarka?Uradno sem bila vratarka že od samega začetka, ker je starejša vratarka želela v drug klub. Neuradno pa sem igrala na vseh možnih položajih. Ko pa sem zame-njala klub, sem postala vratarka. V reprezentanco sem bila vpoklicana leta 2008, ko sem prestopila iz NK Livar v NK Brinje. V začetku leta 2011 pa sem bila po spletu okoliščin vpoklicana v člansko reprezentanco kot vratarka.Kdo so tvoji vzorniki?Med moškimi je to zagotovo Edwin van der Sar, moji ženski vzornici pa sta Na-dine Angerer in Hope Solo. Kje so treningi bolj naporni, v klubu ali na reprezentančnih pripravah?Vsekakor na reprezentančnih akcijah, kjer treniram dvakrat na dan s trenerjem vratark. Sicer pa se z motivacijo in željo po dosegu cilja nič ne zdi naporno. Ve-liko je odvisno tudi od fizične pripravljenosti, ki mora biti na najvišjem možnem nivoju.Kakšni pa so tvoji načrti za prihodnost? Se morda vidiš v tujini?Po koncu sezone ne bom imela več pravice nastopa v kadetski ligi (U-17), ker sem izhodni letnik, upam pa, da bom lahko nadaljevala z nastopi v članski konku-renci. Po uspešno končani gimnaziji pa bi si upala pomisliti tudi na odhod v tujino.Kako usklajuješ šolske obveznosti s treningi?Vse se da, če se le hoče in če je človek pripravljen na delo. V šolo včasih pridem kar s športno opremo, da lahko takoj po pouku odidem na trening. Ko pridem domov, se običajno usedem za mizo in začnem z učenjem. Sicer vsi profesorji morda ne razumejo, da mi kdaj pa kdaj ne uspe narediti domače naloge, toda potrebno je znanje in tega poskušam nabrati čim več.

Barbara MeglenSŠ Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

4 KLASJE | Ivančna Gorica, april 2011 Mlado Klasje

Pogled v prihodnostMarsikateri najstnik ima težave, ko si mora zamišljati svojo prihodnost. Med nami je dekle, ki ima svojo prihodnost jasno začrtano. Čez deset let bo modna oblikovalka, ki jo bo poznala vsaj Slovenija, če ne Evropa in svet.Če slučajno dvomite, si oglejte njene kreacije in se odločite sami.

Iva in njene kreacije

Majica je bombažna, ima tri četrt rokave, primerna je za popoldan-ski sprehod. Za dodatek je izbra-la svilen šal, ki ga je tudi naredila sama. Ker imajo pri izbiri krojev proste roke, si je Iva zamislila mladostno majico z zelo mlado-stno barvo, ki bi jo vsaka najstnica zagotovo z veseljem oblekla.

In že je prišel poletni čas. Zato se je Iva odločila, da bo naredila kratke hlače. Hlače so iz tkanine meril. Imajo karirast vzorec, v ka-terem se prepletajo siva, črna in bela barva. Hlače so primerne za sprehode s psom ter za na plažo.

Ker Iva ponavadi takoj izgubi te-lefon, se je odločila, da si bo zanj naredila torbico. Izdelana je iz ostankov materiala od hlač. Od-pira se z ježkom ter je rjavo-tur-kizne barve.

Kmalu zatem se je odločila, da bo za zimo skreirala dolge, odšteka-ne hlače. Hlače so na korenček, iz kafirja ter znova karirastega vzor-ca rjavo-turkizne barve. Hlače so primerne za vsak dan.

Iz bombaža pa je naredila še tu-niko rožnate barve. Na prsnem delu je sešila tudi tanek črn til z okusnim šivom. Tunika je primer-na za prosti čas ter zabavo.

Kot se opazi, so Ivine kreacije ži-vahne, nagajive in odštekane, ta-kšne kot je tudi sama. Verjetno je to potrebno, kajti v nasprotnem primeru njene kreacije ne bi bile nekaj posebnega. Opazi se, da je drzna, zato so tudi njeni izdelki takšni, kar je nam mladim zelo blizu.

Vsako oblačilo bi z veseljem oble-kla. Kaj pa vi?

Katja Fajmut, Ivana Topić, VIZ Višnja Gora

Na sejmu v ŠviciDecembra lani sva bila z očetom na švicarski državni razstavi rjave govedi v Zugu, v Švici. To mesto leži južno od istoi-menskega jezera in severno od Saint Gottharda. S severne strani jezera se odlično vidijo Alpe.Razstavljenih je bilo 400 krav rjavega goveda in originalnega rjavega goveda. Najin obisk pa je bil zanimivejši še zato, ker rjavo govedo izvira prav iz Švice. Domov sem se vrnil z bolj slabim znanjem nemščine, odlično domačo čokolado in s še eno dogodivščino več.

Vid Perpar, OŠ Stična

Na »Jurčiču« živi kultura Tudi letos smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča priredili dan šole. Tradicionalno je ta dan 4. marca, ko se je leta 1844 rodil pisatelj Josip Jurčič, po katerem je naša šola dobila ime. Letos pa so zaradi številnih prireditev (med njimi tudi Jurčičevega pohoda) dan šole prestavili za en teden.Ob dnevu šole je bila v avli šole tudi kulturna prireditev. Obiskali so jo lahko profesorji, dijaki in njihovi star-ši ter vsi drugi, ki so želeli uživati v večeru, obarvanem z ustvarjalnostjo nas, dijakov. Namen prireditve je bil predvsem predstaviti letošnje matu-rante, ki so se v teh štirih letih šolanja poleg vseh drugih dejavnosti, s kate-rimi se ukvarjajo, posebej izkazali na kulturnem področju.Najprej sta nas pozdravila dijaka Urška in Tomaž. Popeljala sta nas v bližajočo pomlad in kulturni večer. Seveda pa nas je nagovoril tudi ravna-telj šole profesor Milan Jevnikar. Pod njegovim vodstvom so nam potem dijaki mladinskega moškega pevskega zbora tudi zapeli.Plesalci so zatem odplesali zgodbo Judovske deklice. Besedilo pesmi je delo slovenskega pesnika Franceta Prešerna.Na oder je nato ponovno stopil rav-natelj šole. Pridružilo se mu je tudi sedem dijakov četrtih letnikov. Ti so bili v času srednješolskega izobraže-vanja posebej dejavni in uspešni na kulturnem področju. Za svoj trud so prejeli tudi priznanja in aplavz obisko-valcev. Med prireditvijo ni manjkalo niti sme-ha. Za to so poskrbeli dijaki, ki so uprizorili dva skeča. Prvi je govoril o filmskih podvigih bodoče igralke in režiserja, drugi pa nam je razkril, kako se »dela naloge« (v šoli). Dobro voljo in optimizem so v petkov večer prinesli tudi povezovalci prireditve,

dijaki Nina, Nejc, Urška in Tomaž.Našo šolo obiskuje nekaj uspešnih glasbenic. Dijakinja Eva Medved je zaigrala na citre, Marion van Midden pa na klavir. Sledil je nastop dekliške-

ga pevskega zbora pod vodstvom profesorice Simone Zvonar. Zaplesali so nam tudi plesalci, tokrat v parih.Posebno zahvalo je prejela tudi pro-fesorica Vesna Celarc, ki že vrsto let pripravlja tovrstne kulturne pri-reditve. Prav za petkovi igri, ki so ju zaigrali dijaki, je profesorica napisala scenarij.Ob koncu prireditve smo si ogledali še kratek spot dijakov, ki obiskujejo medijsko ustvarjalnico.Čeprav prireditev ni bila tako obiska-na, kot bi si marsikdo predstavljal in želel, je kulturni večer dobro potekal. Po mnenju mnogih je bil zelo zanimiv, prav vsi pa smo uživali.Dobitniki priznanj in vsi nastopajoči so s svojim trudom pokazali, da kul-tura na Jurčiču resnično živi.

Špela Zupančič

Dekliški pevski zbor

Nagrajenci za kulturno ustvarjanje

Citrarka Eva Medved