Na sprehodu ob potoku

Simona Hribar Kojc 1

SPOZNAJMO EKOSISTEME CELINSKIH VODA

POTOK REKA JEZERO RIBNIK MLAKA

Na sprehodu ob potoku Vodni viri z zdravo pitno vodo postajajo redkost in zato njihova cena nenehno raste. S krenjem vodnega sveta in onesnaevanjem pritisk na vodni svet naraa in sicer globalno, regionalno, lokalno ter tudi kakovostno in koliinsko. kodljive posledice onesnaenj, poplav in su dobivajo zmeraj veje razsenosti. Ogroena postaja e obstojea oskrba z vodo. Poraba pitne vode je v 20. stoletju naraala dvakrat hitreje kot prebivalstvo. Nujno je potrebno poveati ozaveenost za ohranitev vodnih virov in spodbuditi ukrepe, ki prispevajo k trajnejemu razvoju upravljanja z vodami. Kdo vse lahko k temu pripomore? Sleherni posameznik, druba, znanost, industrija gospodarstvo, vlada, e posebej pomembno vlogo imajo pri tem vrtci, ole, tako uenci in dijaki kot njihovi mentorji. Vse premalo se zavedamo kako bogata je Slovenija z vodo. Zaradi neizmerne raznovrstnosti vodnega in obvodnega sveta, bi teko nali deelo s podobno pestrostjo. Voda, primerna za pitje iz studencev in vodovoda, je v svetu e prava redkost. Zato je vodnatost Slovenije naa velika in izjemna naravna, kulturna in gospodarska prednost. Zakaj ne bi postala identiteta Slovenije razpoznavna ravno na osnovi natetega? Prav gotovo bi lahko bila Slovenija Vodna una pot Evrope. Razlina vodna okolja: vodnati izviri, -ledenika jezera, -slapovi, -potoki, -reke, -mokria, -termalni izviri, -podzemne krake reke, -morska obala s strmimi klifi, nudijo tevilne

gospodarske dejavnosti ( ribitvo, turizem, rekreacija, namakanje, hladilni sistemi v nuklearni Krko, zasneevanje smui,. ). Poleg gospodarske vloge pa ima voda tudi kulturno dediino, saj njen socialni vidik sega v preteklost in je zaznamoval nain ivljenja naih prednikov: mlinarji, agarji, ribii, solinarji, splavarji, brodarji, perice, Marsikatera pesem, povest in obiaj je povezan ravno s tovrstno dejavnostjo. Primer: v vakih, trnih in mestnih vodnjakih se prepleta izjemna naravna, kulturna in tehnina dediina Slovenije. Prav posebno mesto imajo kamnite ledenice, ki so nudile preivetje prenekateri druini v krakem zaledju Trsta. Z mojstrsko prestreeno vodo, ki jo je burja spremenila v gmote ledu, so skozi vse leto oskrbovali veliko pristanie. Dobro stanje voda je odvisno predvsem od ohranjenosti vodnega ekosistema. Vendar pritiski loveka na vodno okolje se odraajo v spremenjenem vodnem reimu, onesnaenosti in

Na sprehodu ob potoku

Simona Hribar Kojc 2

spremenjeni hidromorfologiji. Primer reke, kjer se na tevilnih predelih kaejo lovekovi posegi, je prav gotovo Ljubljanica. Na obmoju Mestne obine Ljubljana sta dva veja vodotoka, reka Ljubljanica in reka Sava, manja vodotoka Ika in Iica, ki pritekata z Ljubljanskega barja in se stekata v Ljubljanico, ter Mali graben in Gradaica. Na vzhodnem delu Ljubljane se v Ljubljanico iz okolikega hribovja izliva mnogo vodotokov, med katerimi sta najveja Dobrunjica in Besnica. V reko Savo se izlivata samo dva veja vodotoka rnunica in Gameljica. Podzemno vodo Ljubljanskega polja v najveji meri daje reka Sava, deloma pa tudi prispevajo padavine in drugi manji vodotoki okolikega hribovja. Najveja infiltracija Save je na obmoju Broda Roj in Tomaevega Jare. Smer toka podzemne vode je od severozahoda proti jugovzhodu. Vzdol Save je podzemna voda samo od 4 m do 8 m pod povrjem, najgloblje pa je na obmoju entvida, Kle in Beigrada, kjer se nahaja v globini od 20 m do 30 m. Hitrost toka podzemne vode je odvisna od padavin in viine reke Save ter je nekaj metrov do nekaj deset metrov na dan. Na vzhodnem delu Ljubljane ob Dobrunjici lei Sostro. V reko Dobrunjico se izlivajo tevilni potoki. Med njimi tudi Gobovek. Potok je primeren za raziskovanje, saj lahko uenci na tevilnih mestih odvzamejo vodo za analizo, poleg tega je potok v neposredni bliini ole. Ima veliko sposobnost samooievanja, saj je vegetacija na vseh predelih bujna in raznolika. Kljub temu lahko iz razgovora z vaani izvemo, da je bil potoek pred 30 leti mnogo bolj ist oziroma bister in primeren za poletno kopanje. Danes se v potok iztekajo neurejeni kanalizacijski odtoki tevilnih gospodinjstev in kmetij. Ker se tevilo gospodinjstev poveuje, je bremenitev toliko veja. V okolici potoka so kmetijsko obdelovalne povrine, kar se odraa e na dodatnem onesnaevanju z prekomernim vnosom umetnih gnojil. Poleg natetega, se onesnaenost potoka kae tudi v tevilnih divjih odlagaliih gradbenega materiala. Prizadevati se moramo za dosledno reevanje ienja odpadnih voda malih naselij, saj le ta predstavljajo velik dele vsega onesnaenja.

Na sprehodu ob potoku

Simona Hribar Kojc 3

Navodilo za delo: Preden odpeljemo uence na teren je potrebno izbrati primerna mesta za izvajanje vaj. Izogibamo se strmih in spolzkih bregov, poskrbimo, da vodo varno doseemo iz roba. Vedno je potrebno predvideti potencialne nevarnosti. Skupina naj ne bo pretevilna (normativ je 15 uencev na enega odraslega). Uenci morajo biti primerno obleeni, obuti in seznanjeni z nevarnostmi. Dobro je, e se preden odidejo na teren, zaitijo proti klopom. Pozorni bodite tudi na cvetenje modrozelenih cepljivk, ki se obasno pojavi na mirnih vodah in zgleda kot oljni made. Ne dotikajte se ga. Povzroi lahko vnetje koe in oi, nosu in ust. Pogovoriti se moramo tudi o primernem obnaanju, o nainu dela, beleenju odgovorov in rezultatov in o pripomokih, ki jih uenci potrebujejo na terenu. Vemo, da so danes uenci bombardirani s tevilnimi informacijami preko razlinih medijev. Pridobiti njihovo pozornost pa je pogosto teko. Priporoam, da uence na zaetku naega dela motiviramo z opazovanjem preprostih pojavov, ki so v nai neposredni bliini .

Slial sem, pa sem pozabil. Videl sem, pa sem si

zapomnil. Naredil sem in znam.

Na sprehodu ob potoku

Simona Hribar Kojc 4

ODPRIMO GLAVE ZA DAROVE NARAVE Zbirka naih ustev (1) Na sprehodu skozi pokrajino lahko izberemo: dva vonja . dva prijetna in dva neprijetna zvoka. vznemirljiv in sproujo pogled.. nekaj kar je drugano kot se nam zdi .. nekaj kar pogreamo nekaj kar nas osreuje. nekaj kar nas jezi ali razalosti nekaj kar bi morali obdrati nekaj kar zdruuje in kar razdvaja.. nekaj kar je skrivnostno.. nekaj kar nas plai Zbirka naih ustev (2) Vsak udeleenec ima 10 min asa, da v naravi odkrije nekaj: novega . starega mokrega .. neznanega .. nevidnega leteega zelenega .. neprijetnega druganega ..... bodeega . gladkega..

Na sprehodu ob potoku

Simona Hribar Kojc 5

1. EKOSISTEM Ekosistem je del biosfere, v kateri iva bitja ivijo in delujejo tako, da je vzpostavljeno ravnovesje. Ekosistem je lahko gozd, travnik, vrt, polje, iva meja, ribnik, mlaka Vsak ekosistem sestavljata ivljenjska zdruba ali bicenoza (to so vsa iva bitja v nekem okolju) in neivo okolje ali biotop (sem pritevamo zgradbo tal, koliino anorganskih hranilnih snovi, koliino vode, toploto, svetlobo ). Vsak del ekosistema vpliva na druge lane in vsak del je odvisen od delovanja celotnega sistema. Spremembe ekosistema lahko povzroijo notranji in zunanji dejavniki.

Zanimivost in tvoja dodatna aktivnost Tudi doma ali v olski uilnici si lahko ustvari ekosistem. Seveda bo pri tem potreboval sodelovanje svojih starev oziroma uitelja in veliko mero odgovornosti. Primeri:

- akvarij, - vivarij, - ekosistem deevnikov, - ekosistem drobnih ivali tal, - ekosistem gozdne podrasti in dvoivk

Opozorilo! Nekateri od navedenih malih ekosistemov so namenjeni le za kratkotrajna opazovanja. Po konanem opazovanju mora rastline in ivali odnesti v njihove naravne ekosisteme. Razlaga pojmov: Biosfera je del zemeljske povrine, na kateri ivijo ljudje, ivali, rastline in mikroorganizmi. V biosfero sodi:

- hidrosfera (vsi vodni deli na Zemlji), - troposfera (spodnja plast ozraja do 10 km) in - litosfera do 4 m v globino.

Na sprehodu ob potoku

Simona Hribar Kojc 6

1.1 Vrste ekosistemov Ekosisteme lahko razdelimo po ve kriterijih. Z vidika vira energije lahko loimo dva veja tipa ekosistemov:

- avtotrofni ekosistemi vsebujejo primarne proizvajalce (rastline) kot glavno komponento, sonna svetloba jim slui kot najveji energijski vir;

- heterotrofni ekosistemi so odvisni od e izoblikovane organske snovi, ki pride iz avtotrofnih ekosistemov od drugod.

Poznamo tudi:

- popolni ekosistem: v njem so vse tri temeljne skupine organizmov: proizvajalci (to so rastline, ki pri fotosintezi iz anorganskih snovi tvorijo

organsko hrano), porabniki ali