MNENJE UČITELJEV BIOLOGIJE O NPZ IZ BIOLOGIJE LETA …

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

KLAVDIJA KLOPČIČ

MNENJE UČITELJEV BIOLOGIJE O NPZ IZ

BIOLOGIJE LETA 2017

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA

KLAVDIJA KLOPČIČ

Mentorica: izr. prof. dr. JELKA STRGAR

MNENJE UČITELJEV BIOLOGIJE O NPZ IZ

BIOLOGIJE LETA 2017

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2019

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici izr. prof. dr. Jelki Strgar, ki mi je pomagala pri vsebinskih in

oblikovnih napotkih, prav tako pa pri pisanju diplomske naloge.

Zahvaljujem se tudi vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri nastajanju diplomske naloge in mi

omogočili dokončati študij.

Zahvaljujem se vsem bližnjim za podporo in pomoč v vseh letih študija.

POVZETEK

V diplomski nalogi smo se osredotočili na nacionalno preverjanje znanja iz biologije, ki so ga

učenci na slovenskih šolah pisali v šolskem letu 2016/17. Nacionalno preverjanje znanja je

zunanje preverjanje, pri katerem učenci istočasno in pod enakimi pogoji rešujejo preizkuse

znanja. Ti so sestavljeni tako, da pokažejo, na katerih področjih učenci dosegajo minimalen

nivo znanja in na katerih ne. Osnovni cilj NPZ je povratna informacija tako učencem, kot tudi

učiteljem, staršem, šoli in državi.

Raziskava je pokazala, da imajo učitelji pozitivnejša stališča do NPZ kot učenci in njihovi

starši, a menijo tudi, da so nekatere naloge v preverjanju neprimerne (prezahtevne ali premalo

zahtevne). Učitelji so ocenili, da je bilo časa za pisanje preizkusa ravno dovolj, morda celo

preveč. Skoraj v celoti se strinjajo, da so bila Navodila za e-vrednotenje, ki se je tega leta

prvič izvajalo, primerna in razumljiva in da pomoči pri e-vrednotenju skoraj niso potrebovali.

Navodila za vrednotenje preizkusa so se jim zdela pri določenih nalogah preozka.

Zastopanost posameznih tem se je učiteljem zdela primerna, nekateri pa so menili, da je bilo

preveč poudarka na fotosintezi, celičnem dihanju, sprejemanju plinov in biologiji človeka,

premalo pa na živalih, ekologiji in glivah.

Ključne besede: nacionalno preverjanje znanja, vrednotenje znanja, anketni vprašalnik,

mnenje učiteljev

ABSTRACT

In the tehsis we focused on the national assessment of knowledge that student wrote at

Slovenian schools in the 2016/2017 school year. First, we asked Ric for their survey

permission, which was published on their website and redesigned for our purpose and then

distirbuted it to primary school teachers whose students wrote NPZ in Biology during the

school year. When we got the questionnaires back, we did ananalysis and determined

theteachers' attitudes towards the NPZ.

The thesinitially presentsthe NPZ organizaton, as well as other international research out in

Slovenia in primary schools.

National assessment testing an external proficiency test where students simultaneously pass

the same test under the same conditions. These are designes to show in which are asstudents

are reaching a minimun level of knowledge and where they are not. The primary goalof NPZ

is to provide feedback to student, teachers, parents and school.

The survery showed that teachers have a more positive attitude towards NPZ than students

and their parents, but also belive that some of the tasks in the assessment are inappropriate

(too demanding or too difficult). The interviewed teachers alomst completely agree, that the e-

evulation guidelines, which were implemented for the first time this year, were appropriate

and understandable. They stated that they hardly needed help with e-evaluation, but they were

given toonarrow a set of instructions as they didn't have to give a point, even though the

student's answer was reasonable.

There is too much emphasis according to the teachers on photosynthesis, cellular

respirationand gas uptake, as well as human biology and certainly not enough on topics from

animals, ecology and fungi.

Keywords: national assessment, survey questionnaire, attitude of teachers towards national

assessment

KAZALO

UVOD ........................................................................................................................................ 1

TEORETIČNI DEL ................................................................................................................... 2

PREVERJANJE ZNANJA ..................................................................................................... 2

ZUNANJE IN NOTRANJE PREVERJANJE ZNANJA ....................................................... 4

ZAKAJ JE PREVERJANJE ZNANJA POTREBNO? .......................................................... 5

POMANJKLJIVOSTI IN PREDNOSTI PREVERJANJA ZNANJA ................................... 5

MEDNARODNE RAZISKAVE ............................................................................................ 6

TIMSS ................................................................................................................................. 6

PISA .................................................................................................................................... 7

NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA ......................................................................... 9

VREDNOTENJE PREIZKUSOV NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA .......... 11

EMPIRIČNI DEL .................................................................................................................... 15

OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................ 15

CILJI RAZISKAVE ............................................................................................................. 16

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ....................................................................................... 16

METODOLOGIJA ................................................................................................................... 16

RAZISKOVALNA METODA ............................................................................................. 16

ANKETNI VPRAŠALNIK .................................................................................................. 17

RAZISKOVALNI VZOREC ............................................................................................... 17

OBDELAVA PODATKOV ................................................................................................. 17

REZULTATI IN INTERPRETACIJA ..................................................................................... 18

1. Vrednotenje preizkusov NPZ iz biologije ..................................................................... 18

1.1. Kako ste zadovoljni z navodili v »Priročniku za uporabo programa za e-

vrednotenje«, ki so dostopna na e-Ricu? .......................................................................... 18

1.2. Ali bi se želeli udeležiti usposabljanja za elektronsko vrednotenje preizkusov, ki bi

ga organiziral Ric? ............................................................................................................ 19

1.3. Ali ste že pred uvedbo elektronskega vrednotenja kdaj vrednotili preizkuse iz

biologije? ........................................................................................................................... 20

1.4. Kolikokrat ste med elektronskim vrednotenjem preizkusov iz biologije potrebovali

pomoč pomočnika glavnega ocenjevalca (PGO)? ............................................................ 20

1.5. Kako ste bili med elektronskim vrednotenjem preizkusov iz biologije zadovoljni s

pomočjo pomočnika glavnega ocenjevalca (PGO)? ......................................................... 21


strokovno pomoč dežurne službe Rica (če program ni dobro deloval ipd.)? .................... 22

2. Ocena preizkusa znanja iz biologije .............................................................................. 22

2.1. Kako ocenjujete zahtevnost celotnega preizkusa znanja iz biologije leta 2017? ....... 22

2.2. Ali je čas reševanja preizkusa učencem zadostoval? ................................................. 23

2.3. Ali so bile naloge primerne za učence? ...................................................................... 24

2.4. Ali se vam je zdela katera od nalog za učence prezahtevna? ..................................... 33

2.5. Ali se vam je zdela katera od nalog za učence premalo zahtevna? ............................ 44

2.6. Ali menite, da je bil v preizkusu prevelik poudarek na določeni biološki vsebini? ... 45

2.7. Ali menite, da je bil v preizkusu premajhen poudarek na določeni biološki vsebini?

........................................................................................................................................... 45

3. Ocena navodil za vrednotenje ........................................................................................ 46

3.1. Ali ste imeli z vrednotenjem nalog težave? ............................................................... 46

3.2.Ali se vam je zdelo točkovanje katere izmed nalog neustrezno? ................................ 47

3.3. Ali so bila navodila za vrednotenje nalog iz biologije primerna? .............................. 48

4. Stališča do preverjanja znanja iz biologije .................................................................... 50

4.1. Kakšen odnos imate do preverjanja znanja iz biologije? ....................................... 50

4.2. Kakšen odnos so imeli učenci do preverjanja znanja iz biologije? ........................ 51

4.3. Kakšen odnos so imeli starši do preverjanja znanja iz biologije? .......................... 52

4.4. Na štiristopenjski lestvici ocenite koristnost NPZ iz biologije .............................. 53

RAZPRAVA ............................................................................................................................ 58

SKLEP ..................................................................................................................................... 63

VIRI ......................................................................................................................................... 64

PRILOGE ................................................................................................................................. 66

KAZALO SLIK

Slika 1: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti ...................................... 9

Slika 2: Porazdelitev odstotnih točk pri biologiji ..................................................................... 12

Slika 3: Naloga 4 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017) ............ 27

Slika 4: Naloga 6 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017) ............ 28

Slika 5: Naloga 15 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologije, preizkus znanja, 2017) .......... 29

Slika 6: Naloga 18 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017) .......... 31

Slika 7: Naloga 14. b (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017) ...... 34



Slika 10: Naloga 19 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017) ........ 40

Slika 11: Naloga 20 (Nacionalno preverjanju znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017) ........ 42

Slika 12: Naloga 22 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017) ........ 43

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Zadovoljstvo s priročnikom ......................................................................................... 18

Graf 2: Želja po udeležitvi usposabljanja za e-vrednotenje preizkusov ................................... 19

Graf 3: Vrednotenje preizkusov iz biologije pred uvedbo e-vrednotenja ................................ 20

Graf 4: Potrebna pomoč pomočnika glavnega ocenjevalca ...................................................... 20

Graf 5: Zadovoljstvo s pomočjo pomočnika glavnega ocenjevalca ......................................... 21

Graf 6: Potrebna pomoč dežurne službe Rica .......................................................................... 22

Graf 7: Zahtevnost preizkusa .................................................................................................... 22

Graf 8: Ustreznost časa za reševanje preizkusa ........................................................................ 23

Graf 9: Razumljivost nalog za učence ...................................................................................... 24

Graf 10: Jasnost nalog za učence .............................................................................................. 25

Graf 11: Nedvoumnost nalog za učence ................................................................................... 25

Graf 12: Primernost dolžine nalog ............................................................................................ 26

Graf 13: Prezahtevne naloge za učence .................................................................................... 33

Graf 14: Premalo zahtevne naloge za učence ........................................................................... 44

Graf 15: Prevelik poudarek na določeni biološki vsebini ......................................................... 45

Graf 16: Premajhen poudarek na določeni biološki vsebini .................................................... 46

Graf 17: Težave pri vrednotenju nalog .................................................................................... 46

Graf 18: Neustrezno točkovanje nalog ..................................................................................... 47

Graf 19: Razumljiva navodila za vrednotenje .......................................................................... 48

Graf 20: Jasna navodila za vrednotenje ................................................................................... 48

Graf 21: Nedvoumnost Navodil za vrednotenje ...................................................................... 49

Graf 22: Primerno dolga Navodila za vrednotenje .................................................................. 50

Graf 23: Odnos učiteljev do NPZ ............................................................................................ 50

Graf 24: Odnos učencev do NPZ ............................................................................................. 51

Graf 25: Odnos staršev do NPZ ............................................................................................... 52

Graf 26: Smiselnost NPZ ......................................................................................................... 53

Graf 27: NPZ odkriva močna področjav znanju učencev ........................................................ 54

Graf 28: NPZ odkriva šibka področja v znanju učencev ......................................................... 54

Graf 29: Vpliv na izboljšanje dela na šoli ................................................................................ 55

Graf 30: Povratna informacija o učiteljevem delu ................................................................... 56

Graf 31: NPZ vpliva na boljšo kakovost dela na šoli .............................................................. 57

Graf 32: NPZ vpliva na kakovostnejše ocenjevanje ................................................................ 57

Graf 33: NPZ za načrtovanje dela ............................................................................................ 58

Klopčič, K. (2019). Mnenje učiteljev biologije o NPZ iz biologije leta 2017. (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana.

1

UVOD

Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) se v Evropi uporablja za merjenje in spremljanje

kakovosti izobraževanja, je pa tudi sestavni del evropskih izobraževalnih sistemov. Tovrstna

oblika preverjanja znanja, se je razširila po letu 1990. Glavni namen NPZ je, da učenci, starši,

učitelji in državne institucije dobijo povratno informacijo o usvojenem znanju učencev, prav

tako pa se z njim spremlja delovanje šole in v celoti tudi šolski sistem. Z NPZ se ugotavlja

tudi morebitna odstopanja od ciljev oziroma standardov znanja, predlagajo se spremembe

načinov poučevanja, da bi dosegli boljšo učno uspešnost šolskega sistema (Nacionalno

preverjanje znanja učencev v Evropi, 2010).

Septembra 1999 je v šolstvu Slovenije prišlo do sprememb, kot sta uvedba nivojskega pouka

in začetek šolanja s šestim letom starosti. Sprememba, ki je bila izhodišče za našo raziskavo,

pa je bila uvedba obveznega zaključnega preverjanja znanja ob koncu tretjega

izobraževalnega obdobja osnovne šole, in sicer iz treh predmetov. Učenci se preizkusijo iz

znanja matematike, slovenščine in še enega predmeta. Slednjega so vse do šolskega leta

2005/2006 učenci lahko izbrali sami, od tedaj pa ga vsako leto določi minister za šolstvo

(Močnik, 2008).Biologija je bila doslej petkrat izbrana kot tretji predmet na Nacionalnem

preverjanju znanja (2005/2006, 2008/2009, 2010/2011, 2013/2014, 2016/2017).

V teoretičnem delu so predstavljeni načini ocenjevanja, mednarodne raziskave znanja in

Nacionalno preverjanje znanja, medtem ko so v empiričnem delu rezultati raziskave, ki smo

jo izvedli med osnovnošolskimi učitelji.


2

TEORETIČNI DEL

PREVERJANJE ZNANJA

V osnovni šoli učitelj na različne načine preverja in ocenjuje znanje, ki ga je učenec usvojil

med izobraževanjem. Preverjanje znanja je namenjeno predvsem zbiranju povratnih

informacij in ne ocenjevanju. Učitelj, učenec in starši dobijo informacijo o tem, kakšno je bilo

znanje oziroma šolsko delo. Preizkusi so usklajeni s katalogi znanj, pripravljeni pa so zunaj

šol (Pevec Semec, 2009). Pri preverjanju znanja kontroliramo, ali je usvojeno znanje postala

trajna sestavina učenčevega spomina. Na drugi strani pa je ocenjevanje znanja merjenje tako

znanja, spretnosti in navad kot tudi sposobnosti učenca in pomeni številčno ali opisno

vrednotenje doseganja učnih ciljev in doseganja kriterijev (Pravilnik o preverjanju in

ocenjevanju …, 2013).

V šoli učitelj preverja in ocenjuje znanje učenca tako, da spoštuje osebno integriteto učencev

ter razlike med njimi, znanje preverja in ocenjuje skozi celotno leto (ocenjevalno obdobje),

učencu omogoči kritični premislek in vpogled v usvojeno znanje, upošteva poznavanje in

razumevanje ciljev in standardov ter sposobnost analize in interpretacije ter sposobnost

ustvarjalne uporabe znanja. Zelo pomembno je, da učitelj uporabi različne načine preverjanja

in ocenjevanja glede na cilje in standarde znanja (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju …,

2013).

Zelo pomembna je javnost ocenjevanja, in sicer se starše in učence seznani s predpisi, ki

urejajo preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje učenca, predstavi se tako kriterije

znanja kot cilje in standarde znanja, ki so opredeljeni v učnem načrtu, določi se načine in roke

ocenjevanja, ocenjuje se pred učenci razreda in učne skupine, učencu in staršem se izroči

ocenjene pisne izdelke in učitelj mora omogočiti vpogled v druge izdelke ter učenca in starše

sproti obveščati o doseženih rezultatih pri ocenjevanju (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju

…, 2013).

Če je v razred vključen učenec, ki ima posebne potrebe, se zanj pri preverjanju in ocenjevanju

znanja, če v šoli niso določeni drugačni načini ocenjevanja, upošteva določila Pravilnika o

preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli. Učencu, ki je

vključen v prilagojen izobraževalni program in ima več motenj, se lahko z individualiziranim

programom določi, da ocene pridobi na osnovi pisnih izdelkov. Če je v razred vključeni


3

učenec priseljenec, se v dogovoru s starši lahko prilagodijo tudi načini in roki za ocenjevanje

znanja, število ocen ipd. Lahko se znanje ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju

ciljev in standardov znanja. Prav tako se napredek (pri pouku italijanščine in madžarščine kot

drugega jezika) lahko ocenjuje pri učencih, ki so vključeni v šolo, ki izvaja prilagojen

predmetnik za osnovno šolo na narodno mešanem območju. O prilagoditvah ocenjevanja

odloča učiteljski zbor (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju …, 2013).

Pri posameznem predmetu znanje oceni učitelj, ki predmet poučuje, pri popravnih in

predmetnih izpitih ter učencu, ki se izobražuje doma, pa ga preveri izpitna komisija. Učitelj

pisne izdelke izroči učencem za informacijo staršem, med šolskim letom pa starše seznanja z

učenčevim učnim uspehom, prav tako pa imajo starši pravico do vpogleda v izdelke in ocene,

ki jih hranijo v šolski dokumentaciji, in sicer le za svojega otroka (Pravilnik o preverjanju in


Opisno ocenjevanje pomeni, da učitelj z besedami izrazi, kako učenec napreduje glede na cilje

in standarde znanja, številčno pa se znanje oceni na lestvici od 1 do 5, kjer 1 pomeni

negativno (učenec ne dosega minimalnih standardov znanja), 2 je zadostno, 3 dobro, 4 prav

dobro in 5 odlično (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju …, 2013).

Ocenjuje se lahko ustne odgovore učencev, pisne izdelke, likovne, tehnične in druge praktične

izdelke, projektno delo ter nastope učencev. Pri ustnem odgovarjanju učitelj znanje oceni

takoj in učenca z oceno seznani. Pri pisnih in drugih izdelkih pa učitelj najkasneje v sedmih

delovnih dneh po tem, ko učenec izdelek odda, učenca seznani z oceno (Pravilnik o

preverjanju in ocenjevanju …, 2013).

Učitelj oblikuje zaključno oceno posameznega predmeta ob koncu šolskega leta oziroma ob

koncu pouka posameznega predmeta. V prvem in drugem obdobju učenec praviloma

napreduje v višji razred, prav tako v posebnem programu vzgoje in izobraževanja, medtem ko

v tretjem obdobju učenec napreduje v višji razred le, če je ob koncu pouka pozitivno ocenjen

iz vseh predmetov. Če je učenec zaradi bolezni, preselitve ali drugih razlogov negativno

ocenjen, lahko ponavlja razred, če tako zahtevajo starši oziroma na podlagi pisnega predloga

razrednika, v soglasju s starši, medtem ko od tretjega do šestega razreda učenec lahko

ponavlja razred brez soglasja staršev in na podlagi pisnega predloga razrednika. Če je v

sedmem ali osmem razredu učenec ob koncu pouka negativno ocenjen iz več kot dveh

predmetov, ponavlja razred. Če je negativno ocenjen iz največ treh predmetov, opravlja

popravni izpit. Če ga ne opravi, ponavlja razred. Učenec v devetem razredu opravlja popravni

izpit iz predmetov, pri katerih je negativno ocenjen. Če jih ne opravi, ponavlja razred.


4

Odločitev o morebitnem ponavljanju razreda sprejme učiteljski zbor, starši pa lahko v treh

dneh po prejemu spričevala pri ravnatelju oddajo obrazložen ugovor, če se s ponavljanjem ne

strinjajo. V osmih dneh po oddaji ugovora komisija o odločitvi obvesti starše in učenca, hkrati

pa jih obvesti o datumu morebitnega ponovnega ocenjevanja (Pravilnik o preverjanju in


Lahko pa učenec, ki dosega nadpovprečne rezultate, v skladu z 79. členom zakona o osnovni

šoli hitreje napreduje, napredovanje pa mora biti vpisano v šolsko dokumentacijo (Pravilnik o

preverjanju in ocenjevanju …, 2013).

Oddelčni učiteljski zbor določi prilagoditve za učenca, ki zaradi bolezni ali drugih razlogov

ne more obiskovati pouka. Lahko je neocenjen iz posameznih ali vseh predmetov. Prilagodi se

mu načine in roke ocenjevanja znanja in število ocen (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju

…, 2013).

Ko je učenec priseljenec prvič vključen v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, je lahko

neocenjen iz posameznih predmetov in prav tako napreduje v višji razred. Učiteljski zbor

lahko predlaga napredovanje in v naslednjih letih šolanja zanj veljajo enaka določila glede

napredovanja kot za ostale učence (Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju …, 2013).

ZUNANJE IN NOTRANJE PREVERJANJE ZNANJA

V osnovni šoli potekata preverjanje in ocenjevanje znanja, ki sta tako notranja kot tudi

zunanja (Žveglič Mihelič, 2017).

NOTRANJE PREVERJANJE ZNANJA

Notranje preverjanje znanja je učiteljevo preverjanje znanja, kasneje pa tudi ocenjevanje, ki je

lahko pisno, ustno ali drugačno. Opravi ga vsak učitelj pri svojem predmetu. Namen

notranjega preverjanja in ocenjevanja znanja je dobiti povratne informacije o učenčevem

doseganju ciljev in standardov znanja in ugotoviti, v kolikšni meri učenec dosega določene

cilje, skladne z učnim načrtom (Žveglič Mihelič, 2017).

ZUNANJE PREVERJANJE ZNANJA


5

V Sloveniji se na ravni osnovne šole kot zunanje preverjanje znanja izvaja nacionalno

preverjanje znanja (NPZ), in sicer na vseh šolah in pod enakimi pogoji, uporabi se iste pisne

preizkuse znanja (pripravijo jih strokovnjaki, člani predmetnih komisij za posamezno

predmetno področje) (Žveglič Mihelič, 2017).

ZAKAJ JE PREVERJANJE ZNANJA POTREBNO?

Šola je vedno dolžna vzgajati in oblikovati učenca v celoti. Komponente, ki jih učitelj

preverja in ocenjuje, pa so naslednje (Šimenc, 2000):

1. spoznavno-govorna (poznavanje, razumevanje učnega gradiva),

2. praktična (delovne navade, uporaba znanj v praksi- domače naloge, pisni izdelki),

3. motivacijsko-emocionalna (zanimanje in odnos do učnega gradiva),

4. komponenta subjektivnih možnosti učenca (sposobnost za učenje, nadarjenost za

dejavnosti, pomanjkljivosti pri učnih predmetih),

5. komponenta učenčevih objektivnih možnosti (objektivne možnosti za delo, razmere v

katerih učenec živi, pomoč, ki jo učenec dobi iz okolja).

Vzgojne in izobraževalne naloge šole so torej zelo raznolike in široke, osnovna nalogapa je

zagotavljanje znanja (Šimenc, 2000).

POMANJKLJIVOSTI IN PREDNOSTI PREVERJANJA ZNANJA

Znanja ne moremo meriti neposredno, ampak merimo le odgovore, ki jih je oblikoval učenec.

S to posrednostjo pa so povezane naslednje slabosti preverjanja znanja (Šimenc, 2000):

6. spretnost učenca pri izražanju močno vpliva na oblikovanje odgovorov, lahko celo

bolj kot poznavanje snovi;

7. zelo pomembno je reagiranje in iznajdljivost, kajti učenec pri odgovarjanju spremlja

učitelja in primerno reagira;

8. čustvena odpornost učenca: ob močni vzburjenosti učenec lahko nespretno odgovarja

in da vtis, da snov slabo obvlada.


6

Prednosti zunanjega preverjanja pa pogosto izhajajo iz slabosti notranjega preverjanja znanja

in so vezane na boljše merske karakteristike uporabljenih instrumentov in postopka

vrednotenja rešitev (Žveglič Mihelič, 2017):

9. instrumenti za preverjanje imajo zagotovljene merske karakteristike (preizkuse znanja

pripravljajo strokovnjaki s tega področja);

10. učenci rešujejo preizkuse v primerljivih okoliščinah in pod enakimi pogoji;

11. zaradi prevladujoče uporabe nalog objektivnega tipa in nalog s kratkimi odgovori je

minimalna nevarnost upoštevanja drugih dejavnikov poleg znanja;

12. enotni kriteriji pri vseh ocenjevalcih;

13. večja nepristranskost in pravičnost;

14. pozitiven vpliv na pouk;

15. povratne informacije o znanju in doseganju standardov znanja.

MEDNARODNE RAZISKAVE

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je nastala Mednarodna organizacija za raziskovanje

dosežkov v izobraževanju (IEA), ki je nameravala združiti države, ki želijo med seboj

primerjati dosežke vzgojno-izobraževalnih sistemov ter odkriti dejavnike, ki vplivajo na

razlike v dosežkih. Leta 1995 je bil v Beli knjigi eden izmed ciljev tudi doseganje

mednarodno primerljivih standardov znanja. Naši učenci so bili do nedavnega vključeni v tri

raziskave: TIMSS (Trends in international mathematics and science study), ki meri znanje

učencev četrtega in osmega razreda osnovne šole iz matematike in naravoslovja, PIRLS

(Progress in international reading literacy), ki meri bralno pismenost v četrtem razredu, in

PISA (Programme for international student assesment), ki ugotavlja bralno, matematično in

naravoslovno pismenost petnajstletnikov, ki so pri tej starosti večinoma v prvem letniku

srednje šole (Musek Lešnik, 2011). Poleg teh je v Sloveniji v preteklih letih potekala tudi

mednarodna raziskava znanja SITES (Second information technology in education study)

(Pevec Semec, 2009).

TIMSS


7

Raziskava TIMMS je mednarodna raziskava trendov v znanju matematike in naravoslovja, pri

kateri merijo učinke izobraževanja. Nosilka je IEA (International Association for the

Evaluation of Educational Achievement), kamor so vključene institucije iz več kot 60 držav

po svetu in v sodelovanju izvajajo skupne mednarodne raziskave s področja izobraževanja

(Mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in naravoslovja, 2013).

Dosežki pri matematiki in naravoslovju se merijo tako, da se primerja dosežke na enotnih

preizkusih znanja pri približno enako starih otrocih. Namen raziskave je, da na mednarodni

ravni omogoči državam, da pod enakimi pogoji, z enakimi preizkusi merijo raven znanj

učencev. Preizkusi zajemajo vsebine, ki so se jih naučili v šoli, torej vsebine, ki so praviloma

zajete v učnih načrtih vseh sodelujočih držav (Mednarodne raziskave trendov v znanju

matematike in naravoslovja, b.d.).

Vsaka država spremlja dogajanje v izobraževanju skozi več let in opazuje učinke prenov in

sprememb, raziskuje pa tudi razlike med skupinami učencev (različne jezikovne skupine,

učenci v javnih in zasebnih šolah ...) (Mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in

naravoslovja, 2013).

Leta 2015 je v omenjeni raziskavi sodelovalo 57 držav. Med četrtošolci je sodelovalo 312000

učencev, 250000 staršev, 20000 učiteljev ter 10000 šol, medtem ko je bilo med osmošolci

270000 učencev, 31000 učiteljev in 8000 šol. V Sloveniji sodelovalo 4800 četrtošolcev, 257

učiteljev razrednega pouka in 4600 osmošolcev ter 148 ravnateljev. Med četrtošolci je

vprašalnik rešilo 70% staršev, so pa učitelji matematike izpolnili 471 vprašalnikov o

matematiki in 859 vprašalnikov o fiziki, biologiji, kemiji in geografiji (učitelji pri

osmošolcih). Osmošolci v Sloveniji so v naravoslovju dosegli peti najvišji dosežek (od 39).

Sicer večjih razlik med spoloma ni bilo, so pa bili v četrtem razredu pri naravoslovju

uspešnejši dečki. V primerjavi z letom 2011, so učenci napredovali, in sicer so od 49 mest

dosegli 11. mesto. 97% slovenskih osmošolcev je imelo osnovno znanje naravoslovja, 15% pa

jih je osvojilo najvišje naravoslovno znanje. Predvideva se, da so dosežki posledica

prenovljenih učnih načrtov. Znanje naravoslovja od leta 2011 ves čas narašča brez vmesnih

padcev. (Mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in naravoslovja, 2013).

PISA


8

Raziskava PISA meri bralno, naravoslovno in matematično pismenost in se zvaja pod

okriljem Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) (Mednarodne raziskave

trendov v znanju matematike in naravoslovja, 2013).

Naravoslovna pismenost so znanje in spretnosti za naslavljanje naravoslovno-znanstvenih

vprašanj ter zamisli, o katerih razmišlja posameznik. Naravoslovno pismena oseba se

vključuje v argumentirano razpravo o naravoslovju in tehnologiji, to pa zahteva kompetence

znanstvenega razlaganja pojavov, načrtovanja naravoslovnih raziskav, evalviranja in

znanstvene interpretacije naravoslovnih podatkov in dokazov. Leta 2015 je bilo v raziskavi

poudarjeno področje naravoslovje, medtem ko sta bili bralna in matematična pismenost manj

poudarjeni (PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).

V raziskavi sodelujejo petnajstletni učenci in dijaki, torej osebe, rojene leta 1999. Namen

raziskave je zbrati podatke o tistih kompetencah učencev, ki jih bodo ti v prihodnosti

potrebovali za opravljanje poklicnega in zasebnega življenja, torej se ne meri znanja točno

določenega učnega načrta (Mednarodne raziskave trendov v znanju matematike in

naravoslovja, b.d.).

Naloge, ki so povezane z naravoslovjem, so razdeljene na lestvici dosežkov in opredeljujejo

posamezne ravni. V šesto raven se uvrstijo najtežje naloge, v raven 1 b pa najlažje naloge

(slika 1). Temeljna raven, ki razmeji naravoslovno pismenost od nepismenosti, je druga raven

(PISA 2015. Nacionalno poročilo, 2016).


9

Slika 1: Ravni dosežkov in opis kompetenc naravoslovne pismenosti

NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA

Nacionalno preverjanje znanja je del predlaganega modela preverjanja v osnovni šoli,

opredeljenega z Belo knjigo leta 1995. Preverjanje je bilo uvedeno v šolskem letu 1991/92, in

sicer se je preverjalo znanje iz matematike in jezika. Sestavljali sta ga dve fazi: predpreizkus,

ki je učence seznanil z načinom preverjanja, in glavni preizkus, ki ga je bilo možno tudi

ponoviti. Rezultati niso vplivali na končni šolski uspeh, so pa vplivali na vpis v srednje šole,

kjer je bil vpis omejen (Pevec Semec, 2009).

V Beli knjigi so predlagali, da se znanje preverja trikrat, in sicer ob koncu prvega

izobraževalnega obdobja, ko se preveri znanje iz matematike in maternega jezika, ob koncu

drugega obdobja, ko se preveri znanje matematike, maternega jezika in tujega jezika ter ob

koncu tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ko se preverja znanje maternega jezika,

matematike, tujega jezika in naravoslovnega ter družboslovnega predmeta, ki ju izbere učenec

sam (Pevec Semec, 2009).


10

V Sloveniji so Nacionalno preverjanje znanja uvedli v šolskem letu 2000/01, ko je Strokovna

posvetovalna skupina za pripravo NPZ za temeljna cilja postavila izboljšanje znanja učencev

in izboljšanje kakovosti poučevanja in učenja (Pevec Semec, 2009).

Nacionalno preverjanje znanja vodi Državna komisija za vodenje nacionalnega preverjanja

znanja, ki jo sestavlja predsednik in sedem članov. Člane imenuje minister, ki je pristojen za

izobraževanje. Komisijo sestavlja en član s fakultet, ki izobražujejo učitelje in dva člana

strokovnih delavcev Ministrstva za izobraževanje, en član strokovnih delavcev Zavoda

Republike Slovenije za šolstvo, en član strokovnih delavcev Državnega izpitnega centra, en

član ravnateljev osnovnih šol, en član učiteljev predmetov, iz katerih se opravlja nacionalno

preverjanje znanja in en član strokovnjakov za metodologijo zunanjega preverjanja znanja

(Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli, 2013).

Državna komisija obravnava strokovna vprašanja, vodi nacionalno preverjanje znanja in

spremlja izvedbo ter skrbi za zanesljivost, učinkovitost in preglednost sistema nacionalnega

preverjanja, hkrati pa pripravi izhodišča za nacionalno preverjanje znanja, imenuje

konzulente, sprejme navodila za izvedbo nacionalnega preverjanja in elektronskega

vrednotenja ter navodila za prilagojeno izvajanje preverjanja znanja za učence s posebnimi

potrebami. Sprejme tudi navodila za varovanje podatkov v postopku priprave gradiv ter

navodila za varovanje podatkov pri izvedbi nacionalnega preverjanja znanja, določi preizkuse

znanja z žrebom in aprila ministru predlaga seznam predmetov, ki bi lahko bili tretji predmet

na nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu naslednje šolsko leto. Potrdi tudi

informacijo o nacionalnem preverjanju znanja, ki je namenjeno javnosti za posamezno šolsko

leto, po predlogu predstavnikov Državnega izpitnega centra in zavoda Republike Slovenije za

šolstvo analizira dosežke nacionalnega preverjanja znanja, sprejme letno poročilo o izvedbi in

dosežkih nacionalnega preverjanja znanja in ga do 31. decembra tekočega leta pošlje ministru

in Strokovnemu svetu Republike Slovenije za splošno izobraževanje in z letnim poročilom

seznani osnovne šole. Državna komisija za ministra oblikuje tudi razvojne smernice

nacionalnega preverjanja znanja in predloge ter pobude v zvezi z dosežki nacionalnega

preverjanja ter opravlja še druge naloge, ki so povezane z nacionalnim preverjanjem znanja

(Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli, 2013).

Nacionalno preverjanje znanja se izvaja enkratno, in sicer maja tekočega šolskega leta. Točen

datum določi minister, ki je pristojen za šolstvo (Nacionalno preverjanje znanja, informacije

za učence in starše, 2016).


11

Nacionalno preverjanje znanja ne vpliva na učne ocene in šolski uspeh, zanj se ni potrebno

posebej pripravljati, čeprav učitelji ponavadi nudijo možnost dodatnih priprav. Namen je zgolj

povratna informacija učencem o lastnem znanju in vpogled v to, kako v Sloveniji

uresničujemo cilje, ki so določeni z učnimi načrti. Hkrati pa učitelji dobijo informacijo o

svojem delu in s tem jim je omogočeno, da na podlagi rezultatov izboljšujejo kakovost

dosedanjega dela (Nacionalno preverjanje znanja, informacije za učence in starše, 2016).

VREDNOTENJE PREIZKUSOV NACIONALNEGA PREVERJANJA

ZNANJA

Sestavljavci nalog za nacionalno preverjanje znanja, torej predmetna komisija vsakega od

predmetov, iz katerih se opravlja preverjanje znanja, pripravijo podrobna navodila za

vrednotenje nalog. Nacionalna preverjana znanja so učitelji v šolskem letu 2012/13 začeli

vrednotiti elektronsko. Učenci preizkuse rešujejo pisno, učitelji pa jih po opravljeni

digitalizaciji na Državnem izpitnem centru ovrednotijo s pomočjo računalniškega programa.

Učitelj z identiteto učenca, katerega preizkus popravlja, ni seznanjen. Nato imajo starši in

učenci v določenem roku pravico do vpogleda v učenčev elektronsko ovrednoten preizkus

nacionalnega preverjanja znanja in izpis dosežkov. Do gradiva lahko dostopajo z dodeljeno

šifro, ki jo je učenec dobil na šoli, in sicer na spletni strani http://npz.ric.si. Učenci se v

učiteljevi prisotnosti seznanijo s svojimi dosežki, ravno tako pa se lahko z njimi seznanijo

tudi starši, in sicer v roku, ki ga določi šola. O dosežkih so seznanjeni v absolutnih in

odstotnih točkah, obvestilo o dosežku pa je priloga zaključnemu spričevalu (Nacionalno

preverjanje znanja, informacije za učence in starše, 2016).

Dosežkov NPZ ni možno pretvoriti v oceno, saj se tu pokaže le del znanja, ki ga je možno

pokazati pisno, ni pa upoštevanega praktičnega ali ustnega znanja. Predvsem se to kaže pri

predmetih, kot so šport, likovna, glasbena umetnost in tehnika, pa tudi pri jezikih, ko se v

pisni obliki ne pokaže govornih sposobnosti, ter pri naravoslovnih predmetih, kjer ni

preverjanja eksperimentiranja. Drugi razlog, da se dosežkov ne pretvarja v šolsko oceno je, da

se tu pokaže znanje z enim preizkusom, medtem ko šolske ocene učenci pridobivajo celotno

šolsko leto (Nacionalno preverjanje znanja, informacije za učence in starše, 2016).

Dokumentacija o NPZ se v arhivu šole hrani eno leto po opravljenem preverjanju, in sicer v

elektronski obliki (Nacionalno preverjanje znanja, informacije za učence in starše, 2016).


12

Leta 2017 so učenci šestega in devetega razreda skladno s koledarjem NPZ nacionalno

preverjanje znanja pisali 4., 8. in 10. maja. V devetem razredu je preverjanje potekalo na 476

osnovnih šolah in ljudskih univerzah. Biologije se je udeležil 4101 učenec, povprečni dosežek

pa je bil 17,8 točke od 35 možnih (50,9%) (Sporočilo za javnost Nacionalno preverjanje

znanja, 2017).

Za vsakega učenca se prikažejo dodatne informacije o dosežku z grafi, na katerem je za vsak

predmet na NPZ predstavljen dosežek učenca v primerjavi z vrstniki (na šoli in v državi)

(Sporočilo za javnost Nacionalno preverjanje znanja, 2017).

Slika 2: Porazdelitev odstotnih točk pri biologiji

Predmetna komisija pripravi nazorne vsebinske opise dosežkov s štirimi območji: modro,

rdeče, rumeno in zeleno (slika 2) (Sporočilo za javnost Nacionalno preverjanje znanja, 2017).

Zeleno območje predstavlja osnovno biološko znanje učencev, ki razumejo sporočila v

preglednicah in uspešno rešijo enostavne naloge prve taksonomske stopnje, torej znanje in

poznavanje (to so bile 1., 2. in 7. naloga v NPZ iz leta 2017) ter nekatere naloge iz druge

taksonomske stopnje, kjer se že kažeta razumevanje in uporaba (nalogi 4. in 24. a). Učenci v

rumenem območju izkazujejo osnovno biološko znanje, ki so ga sposobni uporabiti tudi v

določenih danih situacijah; uspešno rešijo tudi zahtevne naloge iz prve taksonomske stopnje

(naloge 5, 9, 10, 11) in tudi določene naloge druge taksonomske stopnje (20. a in 23. a). V

rdečem območju učenci izkazujejo osnovno faktografsko biološko znanje, ki so ga sposobni

uporabiti v nekaterih situacijah. Uspešno rešijo zahtevnejše naloge prve taksonomske stopnje

(8. in 12. naloga), nekatere naloge druge taksonomske stopnje (3, 16. a, 19. a 21. a) in

določene naloge tretje taksonomske stopnje, kjer so sposobni samostojnega reševanja novih

problemov, vrednotenja ter analiziranja (naloga 20. b). Učenci, ki so v modrem območju


13

izkazujejo znanje zahtevnejših bioloških vsebin in so znanje sposobni prenesti v razlago

deloma pa tudi v reševanje v novih situacijah. Naloge iz prve in druge taksonomske stopnje

rešijo uspešno (naloge 6, 13, 14. a, 15. a, 22. a), uspešno pa rešijo tudi nekaj nalog tretje

taksonomske stopnje (16. b, 19. b, 21. b, 22. b, 23. b) (Nacionalno preverjanje znanja. Opisi

dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).

POSTOPEK IZBIRANJA TRETJEGA PREDMETA

Ministrica je dne 23. 5. 2016 izmed obveznih predmetov osmega in devetega razreda izbrala

štiri predmete kot tretji predmet, in sicer so bili v letu 2016/2017 to geografija, biologija, tuji

jezik in šport. Na podlagi sklepa je ministrica določila, iz katerega tretjega predmeta bo na

posamezni šoli potekalo preverjanje znanja z Nacionalnim preverjanjem znanja v devetem

razredu (Ministrov sklep o izboru predmetov in o določitvi tretjega predmeta, 2016).

KAKO POTEKA PRIPRAVA PREIZKUSOV ZNANJA

Pri pripravi preizkusa je zelo pomembna kakovost nalog, saj je od tega odvisno, ali bomo

dosegli zastavljene cilje. Cilji so določeni posebej za učence in starše, učitelje, šole in za

strokovne institucije (Nacionalno preverjanje znanja, napotki za pripravo preizkusov znanja v

osnovni šoli, b. d.).

Preizkusi za šolo pomenijo primerjavo s povprečnimi državnimi dosežki, in na temelju tega

ugotavljajo tudi vzroke za razna odstopanja od navedenih ciljev. Strokovne institucije pa na

podlagi doseženih dosežkov nato sprejemajo odločitve o razvoju izobraževalnega sistema na

nacionalni ravni (Nacionalno preverjanje znanja, napotki za pripravo preizkusov znanja v

osnovni šoli, b. d.).

Pri sestavljanju preizkusa znanja postopek razdelimo v pet faz (Nacionalno preverjanje

znanja, napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli, b. d.):

1. Določitev učnih ciljev oziroma standardov znanja ter učnih vsebin, ki se jih preverja

s preizkusom in določitev števila nalog v okviru vsakega cilja in določene vsebine:

Ko določamo cilje, je zelo pomembno, da se upošteva taksonomske ravni (na primer

Bloom: poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in vrednotenje), glede števila

nalog pa se odloča na podlagi pomembnosti učnih ciljev in učnih vsebin. Vedno se izhaja

iz učnega načrta.

2. Določitev deleža različnih taksonomskih ravni:


14

Državna komisija je predlagala naslednje deleže taksonomskih ravni, ki naj se jih

upošteva pri sestavljanju preizkusa: 30 % poznavanja, 35 % razumevanja in uporabe, 35

% samostojnega reševanja novih problemov, samostojne interpretacije in vrednotenja.

3. Določitev tipa nalog:

Glede na učne cilje in standarde znanja, ki jih imamo namen uporabiti, izberemo tipe

nalog.

4. Analiza nalog:

Ugotavlja se težavnost nalog, njihova diskriminativnost ter privlačnost odgovorov pri

izbirnem tipu.

5. Preverjanje merskih karakteristik preizkusa znanja:

Preverjajo se veljavnost, zanesljivost, objektivnost in občutljivost preizkusa.

STRUKTURA NACIONALNEGA PREVERJANJA ZNANJA

Preizkus znanja se pripravi na podlagi Učnega načrta v programu Osnovne šole (naravoslovje

in biologija). Učenci rešujejo preizkus 60 minut. Leta 2017 je ta vseboval 24 nalog, s katerimi

je lahko učenec skupno dosegel največ 35 točk. Zajemal je 13 nalog izbirnega tipa, kjer je bila

vsaka naloga ovrednotena z 1 točko, in 11 strukturiranih nalog, kjer je vsaka pravilno rešena

naloga prinesla po 2 točki. V preizkusu je bila zajeta vsebina iz naravoslovja v 6. razredu

(živa narava), naravoslovja v 7. razredu (živa narava in vplivi človeka na okolje), biologije 8.

razreda in biologija 9. razreda, kjer pa se ni preverjalo biotske pestrosti, biomov in biosfere ter

vpliva človeka na naravo in okolje (Nacionalno preverjanje znanja, struktura NPZ iz

biologije, b. d.).


15

EMPIRIČNI DEL

OPREDELITEV PROBLEMA

V šolskem letu 2016-2017 je bila biologija tretji predmet na nacionalnem preverjanju znanja v

9. razredu. Preizkus so učenci pisali 10. maja 2017. Učenci so reševali naloge vseh

taksonomskih ravni po prirejeni tristopenjski Bloomovi lestvici, ki zajema kognitivne cilje

(Močnik, 2008).

V Sloveniji izvajamo nacionalno preverjanje znanja (NPZ) kot zunanjo obliko preverjanja

znanja. Izvaja se ga na vseh slovenskih osnovnih šolah- vsi učenci ob istem času rešujejo

enake preizkuse znanja pod ustreznimi pogoji. Preveri se znanje, ki je določeno v učnih

načrtih, naloge za preverjanje znanja pa pripravijo učitelji v sodelovanju z drugimi

strokovnjaki za določen predmet in strokovnjaki za sestavljanje preizkusov znanja (RIC,

2018).

Rezultati nacionalnega preverjanja znanja so namenjeni učencem, učiteljem, šolam, sistemu

na nacionalni ravni in tudi staršem, saj z njim zberemo dodatne informacije o znanju učencev

(RIC, 2018). S tem želimo prispevati k boljši kakovosti znanja, učenja in poučevanja ter

učinkovito in sproti preverjati kakovost učnih načrtov. Poleg tega je cilj tudi prispevati k

enotnejšim merilom učiteljevega ocenjevanja znanja, razvijati sposobnost učencev in učenk za

kritično presojo lastnih dosežkov in pripomoči k zagotavljanju enakih izobraževalnih

možnosti za vse učence in učenke (RIC, 2018).

Pisanje nacionalnega preverjanja znanja je obvezno za vse učence 6. razreda (matematika,

slovenščina) in 9. razreda (slovenščina, matematika in tretji predmet), prostovoljno pa je za

učence, ki so vključeni v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim

standardom, ter odrasle, ki so vpisani v program osnovne šole za odrasle. Če so učenci

priseljeni iz drugih držav in slovenščina ni njihov materni jezik, lahko opravljajo nacionalno

preverjanje znanja prostovoljno in z možnostjo določenih prilagoditev (RIC, 2018).

Dosežek učenca na nacionalnem preverjanju znanja ne vpliva na njegovo končno oceno iz

posameznega predmeta, vpliva pa na prehod iz osnovne v srednjo šolo, če je vpis omejen

(RIC, 2018). Dosežki na nacionalnem preverjanju znanja so pomembni, saj se z njimi

ovrednoti učenčevo znanje, pomembno je, da se skupaj s strokovnimi delavci posamezne

naloge preveri in se načrtuje nadaljnje učenje (RIC, 2018).


16

CILJI RAZISKAVE

Glede na predstavljeno problematiko želimo v naši raziskavi ugotoviti, kaj učitelji biologije,

katerih učenci so sodelovali na NPZ leta 2017, menijo po eni strani o organizaciji oziroma

poteku preverjanja in vrednotenja, po drugi strani pa o vsebini, zahtevnosti in primernosti

NPZ leta 2017 ter o vlogi NPZ širše.

RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Oblikovali smo naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Kakšno je mnenje učiteljev o vrednotenju NPZ iz biologije leta 2017?

2. Kakšno je mnenje učiteljev o nalogah v NPZ iz biologije leta 2017?

3. Kakšno je mnenje učiteljev o Navodilih za vrednotenje nalog v NPZ iz biologije leta

2017?

4. Kakšna so stališča učiteljev do NPZ iz biologije?

METODOLOGIJA

RAZISKOVALNA METODA

V raziskavi smo uporabili kvantitativni pristop in deskriptivno metodo dela.


17

ANKETNI VPRAŠALNIK

Podatke smo zbrali z anonimnim anketnim vprašalnikom za učitelje o NPZ iz biologije. Pri

pripravi smo uporabili anketo, ki jo uporablja Državni izpitni center (RIC) za preverjanje

stališč učiteljev do nacionalnega preverjanja znanja. Potem, ko so nam na RICu odobrili

uporabo njihove ankete, smo jo nekoliko priredili, da je bila primerna za NPZ iz biologije

(Priloga A). Sestavljale so jo naslednje štiri enote:

1. vrednotenje preizkusov NPZ iz biologije,

2. ocena preizkusa znanja iz biologije,

3. ocena navodil za vrednotenje preizkusa znanja iz biologije,

4. stališča do preverjanja znanja iz biologije.

RAZISKOVALNI VZOREC

Raziskavo smo izvedli na tistih osnovnih šolah v ljubljanski in gorenjski regiji, katerih učenci

so v šolskem letu 2016-2017 pisali NPZ iz biologije (Prilogi B in C). Odzvalo se je

11učiteljev, in sicer same ženske. Osem anket so izpolnile učiteljice iz ljubljanske regije, tri

pa učiteljice iz gorenjske regije.

OBDELAVA PODATKOV

Podatke smo vnesli v vnosno tabelo v programu Excel, jih nato prenesli s statistični program

SPSS in obdelali. Napravili smo osnovno opisno statistiko (frekvence in odstotki).


18

REZULTATI IN INTERPRETACIJA

1. Vrednotenje preizkusov NPZ iz biologije

1.1.Kako ste zadovoljni z navodili v »Priročniku za uporabo programa za e-

vrednotenje«, ki so dostopna na e-Ricu?

Graf 1: Zadovoljstvo s priročnikom

Prvi del vprašalnika se nanaša na vrednotenje preizkusov NPZ iz biologije. Zanimalo nas je,

kako so učitelji, ki so popravljali preizkuse iz leta 2017, zadovoljni z navodili za uporabo

programa za e-vrednotenje.

Večina učiteljev je zadovoljnih (63,6 %), približno četrtina (27,3 %) pa se jih ni moglo

odločiti (Graf 1).

Iz odgovorov sklepamo, da je priročnik primerno sestavljen, saj je večina anketirancev z njim

zadovoljna. Je pa nekaj odstopanja, morda so nekatera navodila pri določenih nalogah

zavajajoča ali premalo natančna, kar so mi osebno povedli anketiranci.

63.6

27.3

0

9.1

0

10

20

30

40

50

60

70

Sem zadovoljen ne morem seodločiti

nisem zadovoljen ne poznam tegapriročnika

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Zadovoljstvo s priročnikom


19

1.2.Ali bi se želeli udeležiti usposabljanja za elektronsko vrednotenje preizkusov, ki bi

ga organiziral Ric?

Graf 2: Želja po udeležitvi usposabljanja za e-vrednotenje preizkusov

Večina anketiranih učiteljev (63,6 %) se ne želi udeležiti usposabljanja za e-vrednotenje

preizkusov (Graf 2). Sklepamo, da je to posledica dejstva, da so z »Navodili za uporabo

programa za e-vrednotenje« zadovoljni, kar se je pokazalo pri vprašanju 1.1 te ankete.

E-vrednotenje je proces, pri katerem se vsak rešen preizkus znanja digitalizira, kar pomeni, da

se porežejo levi robovi s sponkami, preizkus pa se nato optično prebere in shrani. Učitelji

preizkuse vrednotijo elektronsko s pomočjo programa za e-vrednotenje Scoris Assessor

(Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za izvedbo e-vrednotenje pri nacionalnem

preverjanju znanja v osnovni šoli ob koncu tretjega obdobja 2012/2013, 2012).

Z e-vrednotenjem se izboljša kakovost in postopki analiz vrednotenja, poenostavi se proces

zunanjega vrednotenja, poveča se varnost in zniža tveganje (Nacionalno preverjanje znanja,

Navodila za izvedbo e-vrednotenje pri nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli ob

koncu tretjega obdobja 2012/2013, 2012).

36.4

63.6

0

10

20

30

40

50

60

70

Da Ne

Odg

ovor

i uči

tleje

v[%

]

Udeležitev usposabljanja


20

1.3. Ali ste že pred uvedbo elektronskega vrednotenja kdaj vrednotili preizkuse iz

biologije?

Graf 3: Vrednotenje preizkusov iz biologije pred uvedbo e-vrednotenja

Večina anketirancev (82,8 %) je preizkuse iz biologije vrednotila že pred uvedbo

elektronskega vrednotenja, kar pomeni, da vsaj vsebinski del vrednotenja zanje ni bil povsem

nov; nov je bil samo postopek dela (Graf 3).


pomoč pomočnika glavnega ocenjevalca (PGO)?

Graf 4: Potrebna pomoč pomočnika glavnega ocenjevalca

81.8

18.2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Da Ne

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Predhodno vrednotenje preizkusov

72.7

0

18.29.1

00

10

20

30

40

50

60

70

80

Nikoli Enkrat Dvakrat dotrikrat

Štirikrat dopetkrat

več kotpetkrat

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Potrebna pomoč med vrednotenjem


21

Večina učiteljev (72,7 %) med elektronskim vrednotenjem preizkusov znanja niti enkrat ni

potrebovalo pomoči pomočnika glavnega ocenjevalca. Preostalih 27,3 % učiteljev je pomoč

potrebovalo dvakrat do petkrat (Graf 4). To še enkrat potrjuje, da so navodila za uporabo

programa za e-vrednotenje dokaj ustrezna, kar so učitelji odgovorili že pri vprašanju 1.1.

1.5. Kako ste bili med elektronskim vrednotenjem preizkusov iz biologije zadovoljni s

pomočjo pomočnika glavnega ocenjevalca (PGO)?

Graf 5: Zadovoljstvo s pomočjo pomočnika glavnega ocenjevalca

Anketiranci se najpogosteje (45,5 %) niso mogli odločiti, ali so s pomočjo pomočnika

glavnega ocenjevalca zadovoljni. Sklepamo, da je tak rezultat posledica dejstva, da pomoči

večinoma niso potrebovali in se torej z njim niso srečali, kar smo ugotovili pri vprašanju 1.4.

Povsem enak delež učiteljev (45,5 %) je bil s pomočjo pomočnika glavnega ocenjevalca

zadovoljen ali zelo zadovoljen. Nihče pa ni bil nezadovoljen (Graf 5).

18.2

27.3

45.5

0 0

9.1

05

101520253035404550

Zelozadovoljen/a

Zadovoljen/a Ne morem seodločiti

Nisem bil/azadovoljen/a

Splo nisembil/a

zadovljen/a

Ni odgovora

Odg

ovor

i uči

telje

v

Zadovoljstvo s pomočjo pomočnika


22


strokovno pomoč dežurne službe Rica (če program ni dobro deloval ipd.)?

Graf 6: Potrebna pomoč dežurne službe Rica

Učitelji skoraj niso potrebovali (81,8 %) strokovne pomoči dežurne službe Rica, kar pomeni,

da je program dobro deloval. Samo dva učitelja (18,2 %) sta pomoč potrebovala enkrat do

trikrat, vendar nista navedla razloga (Graf 6).

2. Ocena preizkusa znanja iz biologije

2.1. Kako ocenjujete zahtevnost celotnega preizkusa znanja iz biologije leta 2017?

Graf 7: Zahtevnost preizkusa

81.8

9.1 9.10 0

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Nikoli Enkrat Dva- do trikrat Štiri- dopetkrat

Več kotpetkrat

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Pomoč dežurne službe Ric

18.2

81.8

00

102030405060708090

Prezahteven Ravno prav zahteven Premalo zahteven

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Zahtevnost preizkusa


23

Anketiranci so bili skoraj enotnega mnenja, da preizkus ni bil prezahteven, saj se jih je kar

81,8 % strinjalo, da je bil ravno prav zahteven. Le 18,2 % anketirancev je menilo, da je bil

preizkus prezahteven, vendar ni bilo nobenih dodatnih komentarjev, zakaj naj bi bil

prezahteven. Se pa v celoti strinjajo, da preizkus ni bil premalo zahteven (Graf 7).

2.2 Ali je čas reševanja preizkusa učencem zadostoval?

Graf 8: Ustreznost časa za reševanje preizkusa

Enako kot pri vprašanju 2.1 (Kako ocenjujete zahtevnost celotnega preizkusa znanja iz

biologije leta 2017?) se je 81,8 % anketirancev strinjalo, da so imeli učenci za pisanje

preizkusa znanja ravno pravčasa, 18,2 % anketirancev je menilo, da je bilo časa preveč,

nikomur pa se ni zdelo, da je bilo časa premalo (Graf 8). Iz rezultatov bi morda lahko sklepali,

da je tistih 81,8 % učiteljev, ki se jim je preizkus zdel ravno prav zahteven, menilo, da je bilo

za reševanje ravno prav časa (81,8 %). Vendar tega ne moremo trditi, saj nihče od anketiranih

v nadaljevanju ankete ni izrecno navedel svojega mnenja glede zahtevnosti preizkusa.

18.2

81.8

00

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Preveč časa Ravno prav časa Premalo časa

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Čas za reševanje preizkusa


24

2.3. Ali so bile naloge primerne za učence?

2.3.1. Naloge iz biologije so bile razumljive.

Graf 9: Razumljivost nalog za učence

Rezultati kažejo, da so bile naloge za učence po mnenju učiteljev dobro razumljive, saj se jih

je 90,9 % s tem strinjalo ali zelo strinjalo. Le ena učiteljica (9,1 %) je menila, da so bile

naloge na preizkusu nerazumljive, vendar razloga ali nerazumljive naloge oziroma nalog ni

navedla (graf 9).

Iz rezultata sklepamo, da teme, ki so bile vključene v preizkus, pri pouku dobro predelajo in

utrdijo.

36.4

54.5

9.1

00

10

20

30

40

50

60

Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se nestrinjam

Odg

ovor

i uči

tlelje

v [%

]

Razumljivost nalog


25

2.3.2. Naloge iz biologije so bile jasne.

Graf 10: Jasnost nalog za učence

Večina anketirancev (81,8 %) se je strinjala ali zelo strinjala, da so bile naloge v NPZ iz leta

2017 jasne za učence in da večjih vsebinskih težav niso predstavljale. 18,2 % anketirancev je

menilo, da so bile naloge nejasne, da so torej za učence predstavljale težavo, kar bo

predstavljeno v nadaljevanju (Graf 10).

2.3.3 Naloge iz biologije so bile nedvoumne

Graf 11: Nedvoumnost nalog za učence

27.3

54.5

18.2

00

10

20

30

40

50

60

Zelo se strinjam Strinjam se Ne strinjam se Sploh se nestrijam

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Jasnost nalog

9.1

63.6

27.3

00

10

20

30

40

50

60

70


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Nedvoumnost nalog


26

72,7 % anketirancev se je strinjalo ali zelo strinjalo, da so bile naloge nedvoumne, dobra

četrtina (27,3 %) pa je menila, da so bile nekatere naloge dvoumne, kar bo predstavljeno v

nadaljevanju (graf 11).

2.3.4. Naloge iz biologije so bile primerno dolge

Graf 12: Primernost dolžine nalog

Vsi anketiranci (100,0 %) so se strinjali ali zelo strinjali, da so bile vse naloge primerno

dolge. Ta rezultat je skladen s tistim pri vprašanju 2.2 (Ali je čas reševanja preizkusa učencem

zadostoval?), pri katerem so se anketiranci strinjali, da je bilo časa za reševanje ravno prav

(81,8 %), nekateri (18,2 %) pa so celo menili, da ga je bilo nekoliko preveč (graf 12).

Učitelje smo prosili tudi, da navedejo naloge iz preizkusa leta 2017, ki so se jim zdele

nerazumljive, nejasne ali dvoumne, in da poleg tega pri vsaki tudi pojasnijo, zakaj. Navedli so

štiri naloge, in sicer naloge 4, 6, 15. a in 18.

45.5

54.5

0 00

10

20

30

40

50

60


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Dolžina nalog


27

Naloga 4

Slika 3: Naloga 4 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017)

Pravilni odgovor pri tej nalogi je C (Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje,

2017).

Četrta naloga spada v zeleno območje, kar pomeni, da učenci, ki jo pravilno rešijo, pokažejo

osnovno biološko znanje in razumejo sporočila v preglednicah. Naloga je uvrščena v drugo

taksonomsko stopnjo, pri kateri učenci razumejo nalogo in znajo uporabiti znanje v dani

situaciji (Nacionalno preverjanje znanja, Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju

znanja v 9. razredu, 2017).

Cilj, ki ga preverjajo s to nalogo, se glasi (Učni načrt, naravoslovje, 2011):

- Učenci razumejo povezavo med telesno zgradbo omenjenih živalskih skupin ter

prilagoditvami in značilnostmi, povezanimi s prehranjevanjem (na primer prebavila

rastlinojedcev in mesojedcev, oblika zobovja pri sesalcih, filtriranje hrane).

Naloga spada v učno enoto zgradba in delovanje živali.

Razpon indeksa težavnosti je od 0,08 do 0,96, kar kaže analiza merskih značilnosti preizkusa.

Naloga 4 ima indeks težavnosti (IT) 0,91, kar pomeni, da je naloga sicer manj zahtevna,

učenci pa so morali le uporabiti znanje ali logično sklepati (Nacionalno preverjanje znanja,

Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017).


28

Indeks diskriminativnosti (ID), loči med uspešnejšimi in manj uspešnimi učenci. Pri 4. nalogi

je bil ID 0,23, to pa pomeni, da ni prenizek in naloga ni bila prelahka (Nacionalno preverjanje

znanja, Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017).

Naloga 6


Naloga spada v modro območje, in sicer med zahtevnejše naloge prve taksonomske stopnje,

pri katerih učenci uporabijo znanje in poznavanje (Nacionalno preverjanje znanja, Letno

poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017).

Naloga se nanaša na snov 6. razreda, ko učenci obravnavajo fotosintezo in celično dihanje,

učni cilj iz učnega načrta pa se glasi (Učni načrt, naravoslovje, 2011):

- Učenci razumejo, da v vseh rastlinskih in živalskih celicah ves čas poteka celično

dihanje, v tistih rastlinskih celicah, ki vsebujejo kloroplaste, pa poteka tudi

fotosinteza.

Pravilni odgovor je odgovor A (Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje,

2017).

Indeks težavnosti je bil 0,57, kar pomeni, da so nalogo reševali dobro. Indeks

diskriminativnosti je bil 0,05, kar je zelo nizko, in je posledica dejstva, da je naloga zahtevala

faktografsko znanje; učenci so morali izmed štirih odgovorov izbrati pravilnega, da namreč v

zelenih delih rastline potekata celično dihanje in fotosinteza (Nacionalno preverjanje znanja,


Menimo, da je razlog, zakaj se je naloga nekaterim učiteljem zdela zavajajoča, v tem, da pri

pouku »zelene rastline« najpogosteje povezujemo s fotosintezo, manj pa se poudarja celično

dihanje. Zato imajo učenci pogosto napačno predstavo, da v živalski celici poteka (celično)

dihanje, v rastlinski celici pa le fotosinteza. To ugotavlja tudi Vrbec (2018) v svoji podrobni


29

vsebinski analizi rezultatov NPZ iz biologije leta 2017. Ugotovil je, da je pri tej nalogi 64,7%

učencev izbralo pravilni odgovor A, torej »(celično) dihanje in fotosinteza«, vendar pa je kar

precejšen delež učencev (34,9%) izbralo napačen odgovor D, torej »samo fotosinteza«.

Naloga 15. a

Slika 5: Naloga 15 (Nacionalno preverjanje znanja, Biologije, preizkus znanja, 2017)

Kot pravilni odgovor naloge 15.a je v Navodilih za vrednotenje navedeno: 1 ali dlake oziroma

8 ali mišice naježevalke. Pri vrednotenju se je kot pravilni odgovor upoštevalo tudi, če je

učenec le obkrožil številko na sliki (Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje,

2017).

Naloga spada v modro območje, in sicer med zahtevnejše naloge druge taksonomske stopnje,

pri katerih se preverjata razumevanje in uporaba (Nacionalno preverjanje znanja, opisi

dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).

Z nalogo so preverjali dva učna cilja 8. razreda, in sicer (Učni načrt biologija, 2011):

- Spoznajo osnovno zgradbo kože in jo povežejo z njenim delovanjem.

- Razumejo vlogo kože pri uravnavanju telesne temperature.


30

Indeks težavnosti (IT) je bil 0,51, kar pomeni, da so učenci nalogo reševali kar uspešno.

Indeks diskriminativnosti (ID) pa je bil 0,28, kar je zadovoljivo (Nacionalno preverjanje

znanja, Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017).

Vrbec (2018) je v svoji vsebinski analizi NPZ iz leta 2017 ugotovil, da je kar 82,2% učencev

izbralo pravilni odgovor »dlake«, le 1,1% učencev pa prav tako pravilni odgovor »mišica

naježevalka«.

Ena izmed anketiranih učiteljic je napisala, da je samo vprašanje vsebinsko sicer pravilno

zastavljeno, da pa predvideni odgovor ni pravilen. Navedla je, da »mišica naježevalka ni

kožna tvorba.« Mišica res ni tvorba, ki bi nastala iz kože. S »kožno tvorbo« je bila mišljena

tvorba (struktura), ki je del kože oz. je v koži. Izraz je torej res dvoumen.


31

Naloga 18


Učenci so si pri nalogi morali ogledati shemo bioreaktorja, nato pa odgovoriti, ali je prikazana

proizvodnja vodika biotehnološki proces. V Navodilih za vrednotenje (2017) je kot pravilni

odgovor naveden odgovor »Da«. Poleg tega so morali učenci odločitev tudi utemeljiti, v

smislu, da človek s pomočjo živih bitij in sodobne tehnologije proizvaja vodik, ni pa se

upoštevalo, če je učenec namesto »živih bitij« napisal le »biologija« (Nacionalno preverjanje

znanja, Navodila za vrednotenje, 2017).

V drugem delu naloge so morali učenci navesti razliko med bakterijami v fotobioreaktorjih in

modrozelenimi bakterijami, ki jih najdemo v naravi. Pravilni odgovor se je glasil, da imajo

modrozelene bakterije v fotobioreaktorjih drugačno DNA ali genotip kot modrozelene

bakterije v naravi, ni pa se upošteval odgovor, da »so bakterije v fotobioreaktorjih GSO«

(Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje, 2017).

Naloga spada nad modro območje, kjer učenci že izkažejo znanje zahtevnejših bioloških

vsebin, sposobni pa so to znanje uporabiti za razlaganje in reševanje novih situacij. Ti učenci

uspešno rešujejo zahtevne naloge druge taksonomske stopnje (razumevanje, uporaba),


32

samostojno pa rešujejo tudi nove probleme, vrednotijo in analizirajo, torej rešujejo naloge

tretje taksonomske stopnje (Nacionalno preverjanje znanja, Opisi dosežkov učencev na

nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).

Naloga zajema snov biotehnologije in preverja tri cilje iz Učnega načrta (Učni načrt biologija,

2011):

- Učenci spoznajo, da je človek že zelo zgodaj uporabljal organizme za proizvodnjo

različnih dobrin (npr. uporaba kvasovk pri proizvodnji kruha, piva in vina; uporaba

mikroorganizmov pri proizvodnji mlečnih izdelkov),

- učenci se seznanijo z možnimi pozitivnimi in negativnimi posledicami uporabe gensko

spremenjenih organizmov in

- razumejo hiter razvoj genskega inženirstva in njegovo uporabo ter prednosti in

omejitve njegove uporabe v biotehnologiji.

Pri nalogi 18. a je bil indeks težavnosti 0,22, to pomeni, da je bila naloga med zahtevnejšimi,

indeks diskriminativnosti pa je bil 0,36. Indeks težavnosti pri nalogi 18. b je bil 0,20, kar

pomeni, da je bila še nekoliko zahtevnejša kot 18. a, indeks diskriminativnosti pa je bil 0,41

(Nacionalno preverjanje znanja, Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017).

Anketirana učiteljica, ki je nalogo navedla kot neprimerno, je komentirala, da je naloga sicer

»V redu« a je ocenjevanje preveč ozko, saj zahteva točno določen odgovor.

Če pogledamo vsebinsko analizo NPZ iz leta 2017 (Vrbec, 2018), vidimo, da je pri nalogi 18.

a učenec za 1 točko moral pravilno odgovoriti na prvi del vprašanja in smiselno odgovoriti na

drugi del vprašanja. Le 2,2 % učencev je na prvi del vprašanja odgovorilo napačno. Kot

odgovor za drugi del vprašanja je 28,7 % učencev navedlo »biologija«, kar je bil presplošen

odgovor, ki ni kazal dobrega razumevanja pojma biotehnologija oziroma biotehnološki

proces, zato se ni upošteval kot pravilen. Podobno je bil pri nalogi 18. b odgovor

»GSO«preveč splošen in se ni upošteval kot pravilen, saj ni kazal, da učenci dejansko

razumejo, v čem je razlika med bakterijami v fotobioreaktorjih in v naravi. Na nalogo 18. b je

80,6 % učencev odgovorilo pravilno, in sicer, da imajo modrozelene bakterije v

fotobioreaktorjih»spremenjen genski zapis« ali da so »gensko spremenjene« (Vrbec, 2018).

Nalogo sta kasneje v anketi kot prezahtevno označili dve anketiranki, kot razloga sta navedli,

da »Proizvodnje vodika ne poznajo.« in »Potrebno je dobro premisliti in uporabiti pravilne

izraze.« Slednja trditev se sicer ujema z Navodili za vrednotenje (2017), saj je v njih naveden

točno določen odgovor, ki ga morajo učenci navesti, a smo kasneje v vsebinski analizi

ugotovili, da so učenci lahko uporabili tudi drugačne izraze, le da so morali biti vsebinsko


33

pravilni. Navodila za vrednotenje morajo namreč biti čim bolj jedrnata, vendar učitelji, ki so

po izobrazbi biologi, seveda kot pravilne upoštevajo vse odgovore, ki so po smislu

enakovredni predpisanim.

2.4. Ali se vam je zdela katera od nalog za učence prezahtevna?

Graf 13: Prezahtevne naloge za učence

Skoraj polovica anketirancev (45,5 %) je odgovorilo, da so se jim določene naloge v

preizkusu zdele prezahtevne (Graf 13). Naloge, ki so jih navedli, bomo predstavili v

nadaljevanju. 54,5 % anketirancev je menilo, da naloge za učence niso bile prezahtevne. Eni

anketiranki se naloge sicer niso zdele prezahtevne, menila pa je, da so bili pravilni odgovori

preveč ozko definirani.

Naloge, ki so se anketiranim učiteljem zdele prezahtevne, so: 14. b (dva učitelja), 15, 16. b,17

(dva učitelja), 18 (dva učitelja), 19. b, 20. b in 22. b.

45.5

54.5

40

42

44

46

48

50

52

54

56

DA NE

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Prezahtevnost nalog


34

Naloga 14. b

Slika 7: Naloga 14. b (Nacionalno preverjanje znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017)

Odgovor na nalogo 14. a je bila črka A, upoštevali pa so tudi, če je učenec črko A le obkrožil

na sliki. Pri nalogi 14. b je učenec dobil točko, če je navedel dva izmed naslednjih odgovorov

(Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje, 2017):

- nadzor iztrebljanja,

- nadzor izločanja (seča),

- težave v spolnosti,

- izguba občutka pod mestom poškodbe (za bolečino, dotik, toploto itd.).

Naloga 14. a, ki je preverjala snov 8. razreda (človek) na drugi kognitivni stopnji, se je

uvrstila v modro območje. Naloga 14. b, ki je preverjala snov 8. razreda (človek) na tretji

taksonomski stopnji, pa se je uvrstila nad modro območje (Nacionalno preverjanje znanja,

Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).

Naloga 14. a je preverjala naslednja učna cilja (Učni načrt biologija, 2011):

- Učenec spozna osnovno zgradbo in lastnosti živčne celice ter razume njihovo

povezavo s čutnimi celicami in

- spozna osnovno zgradbo centralnega živčnega sistema in vloge posameznih delov

(hrbtenjača, podaljšana hrbtenjača, mali in veliki možgani).


35

Naloga 14. b pa je preverjala cilj (Učni načrt biologija, 2011):

- Učenec spozna osnovno zgradbo centralnega živčnega sistema in vloge posameznih

delov (hrbtenjača, podaljšana hrbtenjača, mali in veliki možgani).

Pri nalogi 14. a je bil indeks težavnosti 0,55, kar je ustrezno, medtem ko je bil pri nalogi 14. b

indeks težavnosti pod 0,30, torej je bila naloga zahtevnejša (Nacionalno preverjanje znanja,


Indeks diskriminativnosti je bil pri nalogi 14. a nižji od 0,20, kar pomeni, da je bil prenizek,

pri nalogi 14. b pa je bil nižji od 0,30. Naloga 14. a je zahtevala natančno faktografsko znanje,

s čimer je mogoče pojasniti nizek indeks diskriminativnosti (Nacionalno preverjanje znanja,


Razlog, zaradi katerega je bila naloga 14 po mnenju učiteljev prezahtevna, je bil, da pri pouku

za »take podrobnosti« ni časa, torej se temu ne posvečajo in zato tudi učenci na preizkusu

tega ne znajo odgovoriti. Naslednji razlog pa je bil, da naloga zahteva točno določene podatke

in da učenci brez ponavljanja po enem letu ne vedo več, kateri del živčnih celic tvori sivo

možgansko skorjo.

Če si ogledamo rezultate vsebinske analize preizkusov iz biologije leta 2017 (Vrbec, 2018),

vidimo, da je več kot polovica učencev (55,2 %) navedla enega ali dva pravilna odgovora,

druga polovica pa je odgovorila napačno, saj so navajali reflekse ali prizadete zgornje

okončine, niso pa natančno opredelili, kateri del telesa je prizadet.

Naloga 15 se je anketiranim učiteljem prav tako zdela prezahtevna in smo jo interpretirali že

pri vprašanju 2.3, kjer so jo navedli kot neprimerno.


36

Naloga 16


Anketiranim učiteljem se je prezahtevna zdela tudi naloga 16. b. Pravilni odgovor na

vprašanje, kateri procesi v premazanem listu ne bodo mogli potekati, je eden izmed naslednjih

treh (Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje, 2017): fotosinteza, celično

dihanje oziroma dihanje ali transpiracija.

Učenci so morali nato svojo odločitev tudi utemeljiti in kot pravilna se je štela razlaga »Ker

rastlina ne more izmenjevati plinov ali vode.« Neustrezni sta bili razlagi »svetloba« in

»rastlina ne dobi potrebnih snovi«.

Naloga je spadala v modro območje in tretjo taksonomsko stopnjo; preverjala je cilj, ki se

nanaša na zgradbo in delovanje rastlin, kar je snov 6. razreda (Učni načrt, naravoslovje,

2011):

- Razumejo, da rastlina iz telesa izgubi zelo veliko vode, ker mora odpreti listne reže za

prevzem ogljikovega dioksida.


37

Indeks težavnosti pri tej nalogi je bil 0,47, torej je bila naloga za učence srednje zahtevna,

indeks diskriminativnosti pa je bil 0,42 (Nacionalno preverjanje znanja, Letno poročilo o

izvedbi v šolskem letu 2016/2017).

Vrbec (2018) navaja, da so na prvi del naloge 16. b vsi učenci odgovorili pravilno (celično

dihanje, fotosinteza ali transpiracija), medtem ko so drugi del rešili slabše, saj so pogosto

navedli napačno utemeljitev ali pa niti niso odgovorili (Vrbec, 2018).

Naloga 17


V Navodilih za vrednotenje (2017) je bilo kot odgovor na nalogo 17. a navedeno: »Ker

nimata klorofila (kloroplasta, fotosinteze) in zato ne moreta izdelovati hranilnih snovi

(organskih snovi, sladkorja).« Ni se pa upoštevalo naslednjih treh razlag: »ker si hrane ne

izdelata sama«, »ker sta porabnika« ali »ker sta heterotrofa«.

Pravilen odgovor pri nalogi 17. b se je glasil: »Paramecij izmenjuje pline neposredno z

okoljem.« Pomembno je bilo, da je učenec razložil razlike med enoceličarji in mnogoceličarji,


38

zato niso upoštevali, če je učenec zapisal le, da je enoceličar (Nacionalno preverjanje znanja,

Navodila za vrednotenje, 2017).

Naloga 17. a se je uvrstila nad modro območje, naloga 17. b pa v modro območje. Naloga 17.

a je bila zahtevnejša naloga druge taksonomske stopnje, naloga 17. b pa je bila tretje

taksonomske stopnje po Bloomu (Nacionalno preverjanje znanja, Opisi dosežkov učencev na

nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).

Temo nalog 17. a in 17. b učenci obravnavajo v 7. razredu in zajema tri cilje. Naloga 17. a je

preverjala naslednja cilja (Učni načrt, naravoslovje, 2011):

- učenci spoznajo, da so lastnosti celice povezane z vlogo organizma v ekosistemu kot

proizvajalca (rastline) oziroma potrošnika in razkrojevalca (živali, glive),

- učenci spoznajo, da v rastlinskih, živalskih in glivnih celicah poteka celično dihanje (v

mitohondrijih), samo v rastlinskih celicah pa poteka fotosinteza (v kloroplastih), ter

razume, da živali kot potrošniki privzemajo organsko hrano iz okolja.

Naloga 17. b je preverjala naslednji cilj (Učni načrt, naravoslovje, 2011):

- učenci razumejo, da enoceličarji in zelo majhni mnogoceličarji izmenjujejo snovi z

okoljem preko površine telesa, pri večjih večceličarjih pa to vlogo opravljajo

transportni sistemi.

Indeks težavnosti pri nalogi 17. a je bil 0,12, torej je bila naloga med zahtevnejšimi, indeks

diskriminativnosti pa je 0,29. Indeks težavnosti pri nalogi 17. b je bil 0,15. To pomeni, da je

bila celotna naloga za učence precej zahtevna. Indeks diskriminativnosti je bil 0,35

(Nacionalno preverjanje znanja, Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017).

6,9 % učencev je na nalogo odgovorilo napačno ali sploh ni odgovorilo, 23,6 % učencev je

nalogo rešilo pravilno, medtem ko kar 65,5 % učencev naloge ni rešilo popolno, saj je bil

njihov odgovor le delno pravilen (Vrbec, 2018).

Že iz indeksa težavnosti vidimo, da je bila naloga za učence res zelo zahtevna, saj je bil zelo

nizek, prav tako pa iz vsebinske analize (Vrbec, 2018) lahko razberemo, da več kot polovica

učencev naloge ni rešila popolnoma pravilno, kar pripisujemo temu, da so navodila brali

površno ali pa ne razlikujejo med heterotrofi in avtotrofi.

Med razlogi, s katerimi so anketirani učitelji utemeljili prezahtevnost nalog, so, da so »morali

učenci res dobro premisliti« in »pri odgovarjanju uporabiti pravilne izraze«. Posebej zanimiv

se nam je zdel komentar, da ima naloga 17. b nesmiselno vprašalnico »zakaj«. Anketiranka je

komentirala, da je vprašanje precej nesmiselno tako za učence kot za učitelje, saj na vprašanje

zlahka odgovoriš z odgovorom: »Ker je evolucija vodila v to smer oziroma ker tako pač je."


39


40

Naloga 19


Po mnenju nekaterih anketiranih učiteljev je naloga 19. b prezahtevna, ker imajo učenci pri

nalogah na drugi taksonomski stopnji po Bloomu težave z uporabnim znanjem.

V Navodilih za vrednotenje (2017), je pravilni odgovor na nalogo 19. b »ne«, pravilna

utemeljitev pa ena izmed naslednjih treh (Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za

vrednotenje, 2017):


41

- za raziskavo vpliva svetlobe na rast rastlin bi moral biti v vseh čašah enak delež

mineralnega gnojila ali

- pri poskusu preverjamo samo eno spremenljivko ali

- pri poskusu so vse rastline izpostavljene enaki svetlobi.

Naloga 19. b, ki se je uvrstila v modro območje, je bila tretje taksonomske stopnje, na katerih

učenci samostojno rešujejo nove probleme, vrednotijo in analizirajo (Nacionalno preverjanje

znanja, Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu, 2017).

Naloga je preverjala snov 9. razreda (raziskovanje in poskusi) in sicer učni cilj (Učni načrt,

biologija, 2011):

- učenci znajo samostojno postaviti raziskovalna vprašanja in načrtovati preprosto

raziskavo (znajo izbrati in uporabiti ustrezna orodja in tehnologijo za izvajanje

poskusov, zbiranje podatkov in prikaz podatkov: npr. računalnik, osebni računalnik,

tehtnico, mikroskop, daljnogled)

Indeks težavnosti za to nalogo je bil 0,31, torej je bila naloga precej zahtevna, indeks

diskriminativnosti pa je bil 0,39 (Nacionalno preverjanje znanja, Letno poročilo o izvedbi v

šolskem letu 2016/2017).

Več kot polovica (75,6 %) učencev, je na prvi del naloge odgovorilo pravilno, torej »ne«, 24,0

% učencev je izbralo napačni odgovor in 0,4 % učencev ni odgovorilo. Le 18,2 % učencev je

svojo odločitev pravilno utemeljilo, drugi pa so odgovorili napačno ali nepopolno (Vrbec,

2018). Iz rezultatov vsebinske analize vidimo, da je bila naloga za učence res zelo zahtevna,

saj je zelo majhen delež učencev pravilno utemeljilo svojo odločitev.


42

Naloga 20

Slika 11: Naloga 20 (Nacionalno preverjanju znanja, Biologija, preizkus znanja, 2017)

Naloga 20. b se je prezahtevna zdela eni anketirani učiteljici.

Pravilni odgovor se je glasil: 78 (Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje,

2017).

Naloga, ki se je uvrstila v rdeče območje, je tretje taksonomske stopnje (Nacionalno

preverjanje znanja, Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju znanja v 9. razredu,

2017).

Naloga je preverjala učni cilj 9. razreda in sicer enoto dedovanje (Učni načrt, biologija, 2011):

- učenci spoznajo, da pri spolnem razmnoževanju nastajajo potomci, ki podedujejo po

pol genov od vsakega od staršev in da se pri tem kombinira genetski material

(diploidno število kromosomov) iz dveh različnih celic, od katerih vsaka izvira od

enega izmed staršev.

Indeks težavnosti pri nalogi je bil 0,47, torej naloga ni bila prezahtevna za učence, indeks

diskriminativnosti pa je bil 0,51 (Nacionalno preverjanje znanja, Letno poročilo o izvedbi v

šolskem letu 2016/2017). Skoraj vsi učenci (90,9 %) so izbrali pravilni odgovor »78«.

Naloga 22


43


Naloga 22. b je bila po mnenju ene anketiranke prezahtevna, saj zahteva točno določen

odgovor, učenci pa so morali po njenem mnenju dobro premisliti in za odgovor izbrati prave

izraze.

Pravilni odgovor na zaprto vprašanje je bil »ne«, utemeljitev pa naj bi bila ena izmed

naslednjih dveh (Nacionalno preverjanje znanja, Navodila za vrednotenje, 2017):

- ker različni deleži timina in gvanina kažejo, da nimata enake zgradbe DNA (dednega

zapisa, zaporedja nukleotidov) ali

- ker imajo tkiva v istem organizmu enako zgradbo DNA.

Naloga 22. b, ki se je uvrstila v modro območje, je spadala v tretjo taksonomsko stopnjo po

Bloomu (Nacionalno preverjanje znanja, Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju

znanja v 9. razredu, 2017).

Naloga je preverjala snov 9. razreda (celica, dedovanje in biotehnologija), in sicer naslednji

učni cilj (Učni načrt, biologija, 2011):

- učenci spoznajo, da so vse telesne celice večceličnega organizma (tudi človeka)

praviloma genetsko enake in vsebujejo dedne informacije očeta in matere.

Indeks težavnosti je bil 0,43, kar pomeni, da je bila naloga za učence razmeroma zahtevna,

indeks diskrimitativnosti pa je bil 0,38 (Nacionalno preverjanje znanja, Letno poročilo o

izvedbi v šolskem letu 2016/2017). Prvi del naloge 22. b so skoraj vsi učenci (94,5 %) rešili

pravilno, torej so odgovorili »ne«.. Učencev, ki so nalogo 22. b rešili v celoti pravilno, torej

so na drugi del naloge podali pravilno utemeljitev, pa je bilo 79,3 %(Vrbec, 2018).


44

2.5. Ali se vam je zdela katera od nalog za učence premalo zahtevna?

Graf 14: Premalo zahtevne naloge za učence

Anketirani učitelji so bili skoraj enotnega mnenja, da so bile vse naloge dovolj zahtevne za

razmišljanje, razumevanje in uporabo, le ena anketiranka je menila, da je naloga 4 premalo

zahtevna (Graf 14).

Nalogo smo interpretirali že pri vprašanju o primernosti nalog za učence (2.3.4.). Anketiranka

je kot razlog, da je naloga premalo zahtevna, navedla, da na tovrsten način razvrščajo na

razredni stopnji in to nikakor ne sodi v NPZ v 9. razredu. Naloga je preverjala branje

preglednic, kar je res učni cilj že na razredni stopnji, vendar tudi pri predmetu biologija

(Strgar, 2018). Rezultati dosedanjih nacionalnih preizkusov znanja iz biologije kažejo, da

učenci ob koncu 9. razreda osnovne šole praviloma nimajo težav z branjem podatkov v

preglednicah in grafih, vendar skušajo v NPZ ohranjati kontinuiteto, zato so tovrstne naloge

zaenkrat redno vključene v preizkuse iz biologije.

9.1

90.9

01020304050607080

90100

DA NE

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Premalo zahtevne naloge


45

2.6. Ali menite, da je bil v preizkusu prevelik poudarek na določeni biološki vsebini?

Graf 15: Prevelik poudarek na določeni biološki vsebini

Večina anketiranih učiteljev (72,7 %) je menila, da nobeni biološki vsebini ni bil dan prevelik

poudarek. 27,3 % anketirancev pa je zaznalo, da je bilo preveč poudarka na:

- fotosintezi, celičnem dihanju in sprejemanju plinov (en učitelj),

- biologiji 8. razreda, torej biologiji človeka (2 učitelja; eden od teh učiteljev je to

zaznal samo leta 2017, ko so učenci pisali preizkus, ob ponovnem pregledu preizkusa

ob izpolnjevanju ankete pa ne več),

- genetiki in z njo povezanih vsebinah, saj naj bi bilo s tega področja 6 od 24 nalog.

2.7 Ali menite, da je bil v preizkusu premajhen poudarek na določeni biološki vsebini?

27.3

72.7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

DA NE

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Poudarek na kateri od vsebin

18.2

81.8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

DA NE

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Premalo poudarka na določenih vsebinah


46

Graf 16: Premajhen poudarek na določeni biološki vsebini

Večini učiteljev se ni zdelo, da je bilo v preizkusu premalo poudarka na določeni biološki

vsebini. Le dva anketirana učitelja sta menila, da je bilo premalo poudarka na temah, kot so

živali, ekologija in glive (Graf 16) (samostojne naloge o glivah res ni bilo, le pri nalogi 9 so

morali učenci poznati tudi glive, da so lahko primerjali živalsko, rastlinsko in glivno celico).

En anketiranec je navedel tudi, da je razumljivo, da NPZ ne more zajeti vseh bioloških

osnovnošolskih vsebin.

3. Ocena navodil za vrednotenje

3.1. Ali ste imeli z vrednotenjem nalog težave?

Graf 17: Težave pri vrednotenju nalog

Večina anketiranih učiteljev (72,7 %) ni imela težav pri vrednotenju nalog (graf 17). To so

pokazali že rezultati v prvem delu anketnega vprašalnika, saj so učitelji odgovorili, da so bili

večinoma zadovoljni s Priročnikom za uporabo programa za e-vrednotenje in da dodatne

pomoči skoraj niso potrebovali. En učitelj je napisal tudi, da ni imel težav, ker se je ravnal po

navodilih, ki pa so bila žal preozka.

Učitelje, ki so pri vrednotenju imeli težave, smo prosili, naj napišejo, pri katerih nalogah so

jih imeli. Navajali so naloge, pri katerih so učenci morali sami napisati odgovor, saj je bilo

zaradi njihove pisave pogosto težko razbrati odgovor. Poleg tega so učitelji navedli še težave

pri »točno določenih besedah pri besedilnih nalogah«. Sklepamo, da se je ta odgovor nanašal

72.7

27.3

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Nisem imel težav Imel sem težave

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Težave z vrednotenjem


47

na Navodila za vrednotenje, ki so zahtevala točno določene besede ali besedne zveze, ki naj bi

jih učenec vključil v odgovor.

3.1.Ali se vam je zdelo točkovanje katere izmed nalog neustrezno?

Graf 18: Neustrezno točkovanje nalog

Dva anketirana učitelja nista odgovorila na prvi del vprašanja, vendar je eden izmed njiju

vseeno navedel naloge, pri katerih je bilo točkovanje neustrezno. 72,7 % učiteljem se je

točkovanje zdelo povsem ustrezno, enemu pa se je zdelo neustrezno, in sicer pri nalogah, kjer

so morali učenci za pravilni odgovor našteti točno določeno število dejstev (naloge 14. b, 15.

b, 16. b...) (graf 18).

Enemu učitelju se je zdelo neustrezno točkovanje nalog 17 in 18, saj ni smel dodeliti točk za

odgovor, za katerega je menil, da kaže razumevanje problema, vendar tak odgovor ni bil

predviden v navodilih.

9.1

72.7

18.2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

DA NE NI ODGOVORA

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Neustrezno točkovanje nalog


48

3.3. Ali so bila navodila za vrednotenje nalog iz biologije primerna?

3.3.1. Navodila za vrednotenje so bila razumljiva.

Graf 19: Razumljiva navodila za vrednotenje

Vsi anketirani učitelji (100,0 %) so se strinjali ali zelo strinjali, da so bila navodila za

vrednotenje razumljiva, kar je skladno z dejstvom, da pomoči med vrednotenjem skoraj niso

potrebovali (graf 18 in graf 19).

3.3.2. Navodila za vrednotenje so bila jasna.

Graf 20: Jasna navodila za vrednotenje

27.3

72.7

0 00

10

20

30

40

50

60

70

80


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Razumljivost Navodil za vrednotenje

27.3

72.7

0 00

10

20

30

40

50

60

70

80


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Jasnost Navodil za vrednotenje


49

Vsi anketirani učitelji (100,0 %) so se strinjali ali zelo strinjali, da so bila navodila za

vrednotenje jasna, kar je skladno z dejstvom, da pomoči med vrednotenjem skoraj niso

potrebovali (graf 19 in graf 20).

3.3.3. Navodila za vrednotenje so bila nedvoumna

Graf 21: Nedvoumnost Navodil za vrednotenje

Večina anketiranih učiteljev (72,8 %) se je strinjala ali zelo strinjala, da so bila navodila za

vrednotenje nedvoumna in da z vrednotenjem niso imeli težav, 27,3 % učiteljev pa se s tem ni

strinjalo in nekaj izmed njih je izpostavilo, da so bila navodila pri nekaterih nalogah dvoumna

(graf 21).

En učitelj je izpostavil nalogo 18, ker je zahtevala točno določen odgovor, čeprav je večina

učencev odgovorilo drugače, a vseeno pravilno. Iz tega je učiteljica sklepala, da je bilo

vprašanje narobe zastavljeno. Nalogo 18 smo že interpretirali pri točki 2.3.4. - vidimo, da so

nekateri učenci res dobili točko za odgovor, iz katerega je bilo mogoče sklepati, da so

razmišljali v pravi smeri, čeprav v svojem odgovoru niso uporabili točno tistih besed, ki so

bile zapisane v Navodilih za vrednotenje. Res pa je, da v Navodilih za vrednotenje ni pisalo,

kaj je še mogoče upoštevati kot pravilen odgovor, ampak je bil zapisan le en pravilni odgovor.

Kot že zapisano, so Navodila za vrednotenje čim bolj jedrnata, vendar se od učiteljev

pričakuje, da sami presodijo, ali je učenčev odgovor po smislu enakovreden predpisanemu.

Pogosto pa so v Navodilih dodatna pojasnila, ki naj učiteljem olajšajo odločanje.

27.3

45.5

27.3

005

101520253035404550


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Nedvoumnost Navodil za vrednotenje


50

3.3.4. Navodila za vrednotenje so bila primerno dolga

Graf 22: Primerno dolga Navodila za vrednotenje

Vsi anketirani učitelji (100,0 %) so se strinjali ali zelo strinjali, da Navodila za vrednotenje

niso bila predolga in da se vmes niso »izgubili« (graf 22).

4. Stališča do preverjanja znanja iz biologije

4.1. Kakšen odnos imate do preverjanja znanja iz biologije?

Graf 23: Odnos učiteljev do NPZ

36.4

63.6

0 00

10

20

30

40

50

60

70


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

g

Primerna dolžina Navodil za vrednotenje

45.5

36.4

18.2

05

1015202530

35404550

POZITIVEN NEGATIVEN DRUGO

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Učiteljev odnos do NPZ


51

Slaba polovica anketiranih učiteljev (45,5 %) je imelo pozitiven odnos do NPZ, medtem ko je

imelo negativen odnos 36,4 % anketirancev. Približno petina učiteljev (18,2 %) pa je imelo še

drugačen odnos (graf 23).

Anketirani učitelji, ki so imeli do NPZ pozitiven odnos, so menili, da je pomembno, da je

vrednotenje preizkusov iskanje znanja in nikakor ne čimlažji način točkovanja nalog. So pa

navedli tudi, da je »škoda«, ker se ocene oziroma dosežki NPZ nikjer ne upoštevajo,

predvidevamo, da mislijo na končno oceno iz predmeta, saj bi marsikomu lahko dvignila

povprečje, kar bi mu morda pomagalo pri vpisu v srednjo šolo. Pozitiven odnos do NPZ imajo

predvsem zato, ker s tem dobijo povratno informacijo o učenčevem znanju in o kakovosti

svojega poučevanja.

En učitelj je napisal, da ima sam sicer pozitiven odnos do NPZ, da pa učenci NPZ ponavadi

ne jemljejo resno in se pri odgovarjanju na vprašanja sploh ne potrudijo, zaradi česar je

vprašljiva verodostojnost zbranih rezultatov.

Odnosi do NPZ so tudi ambivalentni, saj naj bi imeli po mnenju učiteljev preizkusi premalo

konkretnih učinkov.

4.2. Kakšen odnos so imeli učenci do preverjanja znanja iz biologije?

Graf 24: Odnos učencev do NPZ

Zelo nas je presenetilo, da niti en anketirani učitelj ni odgovoril, da so imeli učenci pozitiven

odnos do NPZ, negativnega naj bi imelo 18,2 % učencev (graf 24). Učitelji so menili, da je

bilo učencem večinoma vseeno, da so pač sprejeli dejstvo, da bodo opravljali preizkus iz

0

18.2

81.8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Odnos učencev do NPZ


52

biologije in da na to ne morejo vplivati. Učitelji so tudi opazili, da pa so nekateri učenci

preizkus vzeli zelo resno in odgovorno. Tretji skupini učencev pa se je po mnenju učiteljev

preizkus zdel nepomemben ali celo odveč. Za določene učence naj bi bilo opravljanje

preizkusa zelo stresno.

Pri teh rezultatih moramo upoštevati, da učitelji nimajo konkretnih podatkov o odnosu

učencev do NPZ, saj jih o tem ne sprašujejo in se o njihovih občutkih ne pogovarjajo, pač pa

jih poskušajo na preizkus čim bolje pripraviti.

4.3. Kakšen odnos so imeli starši do preverjanja znanja iz biologije?

Graf 25: Odnos staršev do NPZ

Večina anketiranih učiteljev je odgovorila, da povratnih informacij o odnosu staršev do NPZ

nimajo, menili pa so, da so imeli starši zelo raznolik odnos do NPZ (graf 25). Le majhen delež

učiteljev je odgovoril konkretno, in sicer, da so imeli nekateri starši do NPZ zelo pozitiven

odnos, spet drugi negativnega, večini pa da je vseeno in da se za NPZ s svojimi otroki niso

posebej pripravljali. Se pa najdejo tudi starši, ki jim NPZ pomeni še dodatno obremenitev,

tako za učence kot tudi zanje, saj morajo podpirati svoje otroke in jim ob stresnih situacijah,

kot je NPZ stati ob strani.

0

18.2

81.8

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Odnos staršev do NPZ


53

4.4. Na štiristopenjski lestvici ocenite koristnost NPZ iz biologije

4.4.1. NPZ je smiselno in koristno, saj da učencu in učitelju dodatno informacijo o

znanju učenca

Graf 26: Smiselnost NPZ

Mnenja anketiranih učiteljev so bila zelo raznolika, saj se jih je približno polovica strinjala ali

zelo strinjala (45,5 %), da so NPZ smiselni in koristni, medtem ko se druga polovica (54,6 %)

s tem ni strinjala ali zelo ni strinjala (graf 26). Po mnenju učiteljev je dobra stran NPZ

dejstvo, da učencu dajo povratno informacijo o njegovem znanju, učitelju pa povedo, kakšna

je kakovost njegovega poučevanja.

18.2

27.3

36.4

18.2

0

5

10

15

20

25

30

35

40


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

g

Smiselnost in koristnost NPZ


54

4.4.2. NPZ odkriva močna področja v znanju učencev, predpisanem z učnimi načrti

Graf 27: NPZ odkriva močna področjav znanju učencev

Mnenja anketiranih učiteljev so se močno razlikovala. Nekateri (35,5 %) so se strinjali ali zelo

strinjali, da NPZ odkriva močna področja učencev, več (45,5 %) pa se jih s tem ni strinjalo ali

zelo ni strinjalo (graf 27). Med slednjimi je bilo izraženo mnenje, da je NPZ »nekoristno« in

da predstavlja za učence dodaten stres, na ta način pa žal učenci ne pokažejo svojih močnih

področij.

4.4.3. NPZ odkriva šibka področja v znanju učencev, predpisanem z učnimi načrti

Graf 28: NPZ odkriva šibka področja v znanju učencev

9.1

26.4

36.4

9.1 9.1

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Zelo sestrinjam

Strinjam se Ne strinjam se Sploh se nestrinjam

Ni odgovora

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Odkirvanje močnih področij

9.1

36.4 36.4

9.1 9.1

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Zelo sestrinjam


Ni odgovora

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Odkrivanje šibkih točk


55

Polovica učiteljev (45,5 %), ki so na to vprašanje odgovorili, se je strinjala ali zelo strinjala,

da NPZ odkriva šibka področja v znanju učencev. Enak delež učiteljev (45,5 %) pa se s tem ni

strinjal ali zelo ni strinjal (graf 28). Nekateri anketirani učitelji so napisali tudi svoje mnenje,

in sicer, da so bile določene naloge res zahtevne, a da glede tega ne smemo posploševati, saj

je mogoče, da učenec teh nalog ni dobro znal ali pa je bil zaradi napetosti pod stresom in se ni

dobro znašel, medtem ko bi drugačno nalogo, torej drugo snov dobro znal. Zaradi tega se

nekateri učitelji ne strinjajo, da bi NPZ odkrival šibka področja. Menimo, da učitelji odkrijejo

veliko šibkih področij pri svojih učencih med celoletnim poučevanjem in preverjanjem

znanja, medtem ko NPZ pokaže šibka področja vse populacije.

4.4.4. NPZ vpliva na izboljšanje dela na šoli

Graf 29: Vpliv na izboljšanje dela na šoli

Del anketiranih učiteljev (36.4 %) se strinja ali zelo strinja s tem, da NPZ vpliva na

izboljšanje dela na šoli, veliko več (54,6 %) pa se jih s tem ne strinja ali zelo ne strinja (graf

29). Kot smo zapisali že pri vprašanju 4.1, imajo učenci bolj negativen kot pozitiven odnos do

NPZ oziroma se nanj ne pripravljajo intenzivneje. Sklepamo torej, da učitelji menijo, da

učence dobro poučujejo in da jih na NPZ tudi dobro pripravijo, a ker se učenci ne potrudijo

dovolj, rezultati niso boljši.

9.1

27.3

18.2

36.4

9.1

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Zelo sestrinjam


Ni odgovora

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Vpliva na izboljšanje dela v šoli


56

4.4.5. NPZ da učiteljem dodatne informacije o kakovosti njihovega dela

Graf 30: Povratna informacija o učiteljevem delu

45,5 % anketiranih učiteljev se je strinjalo ali zelo strinjalo, da so NPZ dodatna povratna

informacija o njihovem delu, enak delež (45,5 %) pa se jih s tem ni strinjal ali zelo ni strinjal

(graf 30). V okviru izobraževanja za učitelje angleščine na osnovnih šolah je bila oktobra

2011 izvedena manjša raziskava o odnosu do NPZ in o vplivu NPZ na delo v razredu

(Nacionalno preverjanje znanja, Vpliv nacionalnega …, 2012). Tudi v navedeni raziskavi so

bili učitelji zelo podobnega mnenja kot v naši raziskavi, in sicer se je približno polovica

strinjala, da jim NPZ daje povratno informacijo o kakovosti njihovega dela in približno

polovica se s tem ni strinjala.

9.1

36.4

18.2

27.3

9.1

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Zelo sestrinjam

Strinjam se Ne strinjamse

Sploh se nestrinjam

Ni odgovora

Odg

ovor

i uči

tleje

v [%

]

Dodatna informacija učitelju


57

4.4.6. NPZ vpliva na izboljšanje kakovosti poučevanja na naši šoli

Graf 31: NPZ vpliva na boljšo kakovost dela na šoli

45,5 % anketiranih učiteljev se je strinjalo ali zelo strinjalo, da NPZ vpliva na boljšo kakovost

dela na šoli, enak delež (45,5 %) pa se jih s tem ni strinjal ali zelo ni strinjal (graf 31).

4.4.7. NPZ vpliva na izboljšanje kakovosti ocenjevanja pri pouku na naši šoli

Graf 32: NPZ vpliva na kakovostnejše ocenjevanje

Skoraj tri četrtine anketiranih učiteljev (72,8 %) je menilo, da dosežki na NPZ ne vplivajo na

kakovostnejše ocenjevanje na šoli, ker NPZ ni povezano z učenčevo oceno pri pouku (graf

9.1

36.4

18.2

27.3

9.1

0

5

10

15

20

25

30

35

40

Zelo sestrinjam


Sploh se nestrinjam

Ni odgovora

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Vpliv NPZ na boljšo kakovost dela na šoli

9.1 9.1

45.5

27.3

9.1

05

101520253035404550

Zelo sestrinjam


Sploh se nestrinjam

Ni odgovora

Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Vpliv NPZ na boljšo kakovost ocenjevanja


58

32). Nekateri učitelji so napisali, da med seboj ne primerjajo niti bratov/sester v smislu, da če

ima nekdo na NPZ boljši rezultat, bo zato tudi njegov brat/sestra pri učitelju bolje ocenjen.

4.4.8. Analiza dosežkov NPZ je uporabna za načrtovanje dela v prihodnje

Graf 33: NPZ za načrtovanje dela

Večina anketiranih učiteljev (81,8 %) se je strinjala ali zelo strinjala, da dosežki na NPZ

vplivajo na to, kako v prihodnje načrtujejo svoj pouk (graf 33). Podobno je tudi anketa med

učitelji angleščine leta 2011 (Nacionalno preverjanje znanja, Vpliv nacionalnega …, 2012)

pokazala, da le 7 % učiteljev pouka nikoli ne načrtuje na podlagi dosežkov iz NPZ. Na

podlagi rezultatov NPZ učitelji izdelajo tudi načrt, kako dosežke v prihodnje še izboljšati.

Večina učiteljev se tudi strinja, da so zaradi NPZ postali bolj motivirani za delo in začeli

uporabljati nove tipe nalog.

RAZPRAVA

Namen diplomske naloge je bil, da z raziskavo ugotovimo, kaj učitelji biologije, katerih

učenci so leta 2017 opravljali NPZ iz biologije, menijo o organizaciji in poteku preverjanja

znanja in vrednotenja preizkusov ter kaj menijo o vsebini, primernosti in zahtevnosti nalog, ki

so bile na NPZ iz biologije leta 2017. Raziskavo smo izvedli na osnovnih šolah v ljubljanski

in gorenjski regiji tako, da smo učiteljem posredovali anketni vprašalnik, preizkus znanja iz

27.3

54.5

18.2

00

10

20

30

40

50

60


Odg

ovor

i uči

telje

v [%

]

Uporabnost NPZ za načrtovanje dela


59

biologije leta 2017 in pripadajoča navodila za vrednotenje preizkusa. Odgovorilo je samo 11

učiteljev, zato se zavedamo, da naši rezultati verjetno ne kažejo verodostojnost stališč

slovenskih učiteljev biologije o NPZ iz biologije.

V diplomskem delu smo si zastavili štiri raziskovalna vprašanja, na katera smo skušali skozi

raziskavo odgovoriti.

Raziskovalno vprašanje 1:

- Kakšno je mnenje učiteljev o vrednotenju NPZ iz biologije leta 2017?

Učitelje smo povprašali o stališčih, ki jih imajo do vrednotenja NPZ, in sicer nas je najprej

zanimalo, kakšno je njihovo mnenje o priročniku Navodila za e-vrednotenje, ki so ga učitelji

potrebovali, ko so elektronsko vrednotili preizkuse znanja. Vsi udeleženi, so se strinjali, da so

z Navodili zadovoljni, ali pa se ne morejo odločiti, nihče pa z Navodili ni bil nezadovoljen.

Sklepamo, da je priročnik primerno sestavljen, je pa nekaj odstopanj pri nekaterih nalogah,

kjer so navodila lahko zavajajoča ali premalo natančna. Nekateri učitelji se priročnika ne

spomnijo prav dobro, saj je od vrednotenja minilo že nekaj časa, tako da se glede zadovoljstva

niso mogli odločiti. Več kot polovica anketirancev (63,6 %) se usposabljanja za e-vrednotenje

preizkusov, ki bi ga organiziral Ric, nebi udeležila, kar sovpada s tem, da so z Navodili za e-

vrednotenje zadovoljni in dodatnega usposabljanja ne potrebujejo. Pred uvedbo e-vrednotenja

le dve anketiranki nista vrednotili preizkusov iz biologije, vsi drugi pa so jih. To pomeni, da

postopek vrednotenja za večino učiteljev, ki so vrednotili preizkuse NPZ iz biologije leta

2017, ni bil nov; novo je bilo le to, da tokrat niso več vrednotili fizičnih preizkusov znanja,

ampak so delali na računalnikih. Med elektronskim vrednotenjem preizkusov večina učiteljev

(72,7 %) ni potrebovalo pomoči glavnega ocenjevalca, to pa še enkrat potrjuje, da so navodila

za uporabo programa za e-vrednotenje dokaj ustrezna. Drugi so pomoč potrebovali dvakrat do

petkrat. O zadovoljstvu s pomočjo pomočnika glavnega ocenjevalca se anketiranci

najpogosteje niso mogli odločiti. Tak rezultat je posledica dejstva, da pomoči večinoma niso

potrebovali, zato s pomočnikom glavnega ocenjevalca niso imeli stika. Drugi, ki so pomoč

potrebovali, pa so s pomočnikom glavnega ocenjevalca zadovoljni ali zelo zadovoljni, nihče

pa ni bil nezadovoljen. Učitelji strokovne pomoči dežurne službe Rica skoraj niso potrebovali

(81,8 %), kar pomeni, da je program dobro deloval.


60


- Kakšno je mnenje učiteljev o nalogah v NPZ iz biologije leta 2017?

Večini anketirancev (81,8 %) se je preizkus znanja iz biologije leta 2017 zdel ravno prav

zahteven, drugim (18,2 %) se je zdel prezahteven, nihče pa ni menil, da je bil premalo

zahteven. Enak delež (81,8 %) anketirancev je menil, da je bilo časa za reševanje NPZ dovolj,

18,2 % se je zdelo, da je bilo časa preveč, nikomur pa se ni zdelo, da je bilo časa premalo. Tak

rezultat je morda posledica tega, da je bil preizkus (pre)lahek, čeprav nihče izmed anketiranih

učiteljev ni napisal, da je bil prelahek. Po mnenju večine učiteljev, so bile naloge v NPZ

dobro razumljive in jasne, samo ena anketiranka je navedla, da so bile naloge nerazumljive.

72,7 % anketirancev se strinja, da so bile naloge nedvoumne, 27,3 % pa so se nekatere naloge

zdele dvoumne. So pa anketiranci enotnega mnenja, da so bile vse naloge primerno dolge in

da učenci s časom pri reševanju nalog niso imeli težav.

Zavajajoče naloge:

Kot zavajajoči sta po mnenju nekaterih anketirancev nalogi 4 in 6. Pri nalogi 4 je sicer indeks

težavnosti 0,91, kar pomeni, da je bila naloga manj zahtevna za učence. Tudi nalogo 6 so

učenci reševali uspešno, Vrbec (2018) pa navaja, da je 64,7 % učencev to nalogo rešilo

pravilno, 34,9 % učencev pa je izbralo napačni odgovor - sklepa, da imajo učenci napačne

predstave, in sicer, da v živalski celici poteka le dihanje, v rastlinski celici pa le fotosinteza.

Primernost in zahtevnost nalog:

Manj kot polovica anketirancev (45,5 %) je menila, da so bile nekatere naloge za učence

prezahtevne. Večina učiteljev (90,9 %) se strinja, da so bile naloge razumljive. Prav tako jih

večina (81,8 %) meni, da so bile naloge jasne, 72,7 % pa jih meni, da so bile vse naloge

nedvoumne. Se pa v celoti (100 %) strinjajo, da so bile naloge primerno dolge, kar je skladno

z vprašanjem 2.2 o času reševanja nalog, kjer so se strinjali, da je bilo časa dovolj.

Ena anketiranka je mnenja, da je bila naloga 4 premalo zahtevna, saj na tovrsten način

(preglednica) razvrščajo na razredni stopnji in naloga po njenem mnenju ni primerna v 9.

razred.

Naloga 14 je bila po mnenju anketirancev prezahtevna, da pri pouku za take podrobnosti

nimajo časa in učenci tega na preizkusu ne znajo rešiti, hkrati pa naloga zahteva točno

določene podatke, učenci pa brez ponavljanja po enem letu ne vedo več, kateri del živčnih

celic tvori sivo možgansko skorjo.

Kot neprimerna in prezahtevna je bila navedena naloga 15, in sicer je anketiranka navedla, da

je samo vprašanje sicer vsebinsko pravilno zastavljeno, da pa predvideni odgovor ni pravilen.


61

Navedla je: »Mišica naježevalka ni kožna tvorba.« Mišica res ni tvorba, ki je nastala iz kože,

vendar je bila s »kožno tvorbo« mišljena tvorba oziroma struktura, ki je del kože oziroma je v

koži. Izraz je torej res dvoumen.

Nalogo 16 so učenci reševali dokaj uspešno, in sicer so prvi del naloge vsi učenci rešili

pravilno, drugi del pa so reševali slabše. Indeks težavnosti je 0,47, torej je naloge za učence

srednje zahtevna. Učitelji so navedli, da je naloga prezahtevna, ker je naloga na drugi

taksonomski stopnji in imajo učenci na tem področju težave z uporabnim znanjem.

Naloga 17 je po mnenju anketirancev prezahtevna, saj so morali učenci dobro premisliti in pri

odgovarjanju uporabiti pravilne izraze. Ena anketiranka je navedla, da je naloga sicer zelo

zanimiva, ker ima vprašalnico »zakaj«. Komentirala je, da je odgovor preprost, in sicer: »Ker

je evolucija vodila v to smer, oziroma ker tako pač je.«

Nalogi 18 in 22. b sta po mnenju anketirancev neprimerni, saj je pri obeh predvideni pravilni

odgovor preveč ozek in zahteva točno določene besede.

Tudi naloga 19 je bila za učence zelo zahtevna, kar razberemo iz indeksa težavnosti (0,31),

prav tako pa vsebinska analiza NPZ kaže, da je le majhen delež učencev znal pravilno

utemeljiti odgovor. Ravno tako kot naloga 16, je naloga 19 na drugi taksonomski stopnji in

učitelji menijo, da imajo učenci pri tovrstnih nalogah, ki zahtevajo uporabno znanje, težave.

Naloga 20 je navedena kot prezahtevna, a če pogledamo vsebinsko analizo, vidimo, da so

skoraj vsi učenci (90,9 %) nalogo rešili pravilno, torej zanje ni bila prezahtevna, ampak so tak

omenili samo anketirani učitelji.

Večina anketirancev (72,7 %) je menila, da je bil poudarek na vseh bioloških vsebinah

enakovreden, drugi pa so zaznali preveč poudarka na fotosintezi, celičnem dihanju in

sprejemanju plinov, ter preveč biologije 8. razreda, torej biologije človeka, premalo poudarka

pa naj bi bilo na temah, kot so živali, ekologija in glive. So pa navedli tudi, da je razumljivo,

da prav vse vsebine učnih načrtov ni mogoče preverjati na NPZ.


62


- Kakšno je mnenje učiteljev o Navodilih za vrednotenje nalog v NPZ iz biologije leta

2017?

Večina anketirancev pri vrednotenju nalog ni imelo težav. Manjšina učiteljev je imela nekaj

težav pri nalogah, kjer so učenci prosto odgovarjali, in sicer jim je bilo včasih težko razbrati

odgovore zaradi pisave, težave pa so se pojavile tudi pri točno določenih besedah pri

besedilnih nalogah.

Skoraj vsem anketirancem se je točkovanje nalog zdelo ustrezno, le ena anketiranka je

navedla, da je točkovanje neustrezno pri nalogah, kjer so učenci morali našteti več dejstev, a

so za to dobili le po eno točko.

Vsi anketiranci so menili, da so bila Navodila za vrednotenje razumljiva in jasna ter primerno

dolga. Kljub temu pa so navedli, da so bila navodila pri nekaterih nalogah tudi dvoumna, in

sicer pri nalogi 18, ker je zahtevala točno določen odgovor.


- Kakšna so stališča učiteljev do NPZ iz biologije?

Približno polovica anketirancev (45,5 %) ima do NPZ pozitiven odnos, 36,4 % pa ima

negativen odnos. Navajali so, da je zelo pomembno, da je vrednotenje preizkusov predvsem

iskanje znanja in ne čimlažji način točkovanja nalog in da se jim zdi »škoda«, da se točk

preizkusa nikjer ne upošteva. Po njihovem mnenju je vprašljiva tudi realnost zbranih

rezultatov, saj je učencem ponavadi »vseeno« za NPZ in se pri pisanju ne potrudijo.

Večina anketiranih učiteljev je menila, da nihče od učencev do NPZ nima pozitivnega odnosa.

Večina naj bi imela negativen odnos ali pa se zanj ne trudijo, se zanj posebej ne pripravljajo

ali jim je celo odveč. Le ena anketiranka je navedla, da imajo učenci na njihovi šoli do NPZ

pozitiven odnos. Ker pa na šolah ne izvajajo anket o odnosu do NPZ med učenci in starši, so

ti odgovori učiteljev zgolj njihova mnenja. Učitelji menijo, da niti starši do NPZ nimajo

pozitivnega odnosa, in sicer zato, ker zanje včasih predstavlja dodaten stres. Starši naj bi se

tudi ne pripravljali posebej za NPZ s svojimi otroki.

Nekateri učitelji menijo, da NPZ posreduje povratno informacijo o znanju učencev in delu

učitelja in da odkriva tako močna kot šibka učenčeva področja. Drugi pa menijo, da NPZ ne

more preveriti vse predelane osnovnošolske učne vsebine in da se zato poraja vprašanje, ali

res preverja vse šibke in močne točke pri učencu. Del učiteljev meni, da NPZ vpliva na

kakovost dela na šoli in ocenjevanje na šoli, medtem ko drugi menijo, da to za njihovo šolo ne


63

velja. Večina anketirancev pa se strinja, da dosežki učencev na NPZ vplivajo na načrtovanje

dela v prihodnje, saj prilagodijo ali dodajajo nove učne naloge, metode in oblike dela.

SKLEP

Na podlagi prebrane literature in opravljene raziskave sklepamo, da imajo učenci prej

negativen kot pozitiven odnos do NPZ, saj jim predstavlja dodaten stres in dodatno učenje,

zdi se jim nepotreben in če bi bilo NPZ izbirno, ga večina učencev nebi opravljala. Nasprotno

imajo pozitivnejši odnos do NPZ učitelji, ki učence skozi leto nanj pripravljajo in na podlagi

dosežkov iz NPZ načrtujejo svoje delo, tako da izboljšujejo svoje metode in oblike dela ter

kakovost poučevanja. Staršem pa se NPZ zdi dodaten stres ob šolskih obveznostih, a se

posebej nanj z učenci ne pripravljajo in nimajo pozitivnega odnosa do NPZ.

Navodila za e-vrednotenje NPZ so primerna iz razumljiva, saj večina učiteljev ni potrebovala

pomoči med vrednotenjem preizkusov, tisti, ki pa so pomoč potrebovali, pa so bili zadovoljni

s pomočnikom glavnega ocenjevalca in z dežurno službo Rica, ki jim je nudil pomoč.

Večina anketirancev se strinja, da so bile naloge primerne, ne prezahtevne ter primerno dolge,

saj so imeli učenci časa za reševanje nalog ravno prav. Sicer pa so navedli, da so Navodila za

vrednotenje pri določenih nalogah preozka, saj so zahtevala točno določen odgovor in učitelji

niso mogli dodeliti točke, čeprav se jim je učenčev odgovor zdel smiseln.

Navedli so tudi nekaj nalog, ki so bile neprimerne ali prezahtevne za učence, ena naloga pa se

jim je zdela celo prelahka. Menili so, da je bilo na NPZ 2017 veliko poudarka na fotosintezi,

celičnem dihanju in sprejemanju plinov, zdelo se jim je tudi, da je bilo preveč nalog iz

biologije človeka, premalo pa na temo živali, ekologija in glive.


64

VIRI

- Mednarodne raziskave trendov znanja matematike in naravoslovja TIMMS 2015.

Izhodišča raziskave TIMMS 2015. (2013). Pridobljeno s https://www.pei.si/vstopna-

stran/mednarodne-raziskave/timss/timss-2015/

- Ministrov sklep o izboru predmetov in o določitvi tretjega predemeta. (2016).

Pridobljeno iz Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/Sklep_NPZ.pdf

- Močnik, M. (2008). Analiza dosežkov nacionalnega preverjanja iz biologije leta 2006

(diplomsko delo, Pedagoška fakulteta. Univerza v Ljubljani). Pridobljeno s

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_mocnik_marta.pdf

- Musek Lešnik, K. (2011). Siva knjiga o osnovni šoli v Republiki Sloveniji. Brezovica

pri Ljubljani: IPSOS dr. Kristjan Musek Lešnik s.p.

- Nacionalno preverjanje znanja: Informacije za učence in starše(2016). Pridobljeno z

Državni izpitni center https://www.ric.si/mma/2016%20informacije%20slo%2017-

novi/2016083122114036/

- Nacionalno preverjanje znanja: Letno poročilo o izvedbi v šolskem letu 2016/2017.

Pridobljeno s

https://www.ric.si/mma/letno%20poro%20%20ilo%20NPZ%202017/2017121316135

122/

- Nacionalno preverjanje znanja: Napotki za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli.

(b.d.). Pridobljeno z Državni izpitni center

http://www.ric.si/mma/napotki%20za%20pripravo%20preizkusov%20znanja%20v%2

0o%C5%A1/2006070611534321/

- Nacionalno preverjanje znanja: Navodila za izvedbo e-vrednotenje pri nacionalnem

preverjanju znanja v osnovni šoli ob koncu tretjega obdobja 2012/2013 (2013).

Pridobljeno s https://www.ric.si/mma/Navodila%20za%20izvedbo%20e-

vrednotenja%202012-2013/2013011113585037/

- Nacionalno preverjanje znanja: Navodila za vrednotenje.(2017). Pridobljeno s

https://www.ric.si/mma/N171-421-3-2/2017061613542449/


65

- Nacionalno preverjanje znanja. Opisi dosežkov učencev na nacionalnem preverjanju

znanja v 9. razredu.(2017). Pridobljeno s

https://www.ric.si/mma/2017%20opisi%20mrezni%20BIO%209/2017061614061314/

- Nacionalno preverjanje znanja: Spročilo za javnost nacionalno preverjanje znanja

2017. (2017). Pridobljeno z Državni izpitni center

http://www.ric.si/mma/Ob%20zakljucku%20NPZ%202017/2017062209031127/

- Nacionalno preverjanje znanja: Struktura NPZ iz biologije. (b.d.). Pridobljeno z

Državni izpitni center:

http://www.ric.si/mma/2017%20Struktura%20NPZ%20bio%209%202016/201606161

4261140/

- Nacionalno preverjanje znanja učencev v Evropi: namen, organiziranje in uporaba

rezultatov.(2010). Pridobljeno s https://kakovost.acs.si/doc/N-1052-1.pdf

- Nacionalno preverjanje znanja: Vpliv nacionalnega preverjanja znanja na delov

razredu. (2012). Pridobljeno s

https://www.ric.si/mma/LP%202012%20analiza%20ang/2012111310480252/

- Pevec Semec, K. (2009). Spodbudno učno okolje v kurikularni prenovi. Ljubljana:

Zavod RD za šolstvo

- PISA 2015. Nacionalno poročilo. (2016). Pridobljeno s http://novice.pei.si/wp-

content/uploads/sites/2/2017/10/PISA2015NacionalnoPorocilo.pdf

- Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli. (2013). Uradni list RS, št.

30/13 in 49/17

- Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni

šoli(2013).Uradnilist RS, št. 81/06. Pridobljeno s

www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11583

- Strgar, J. (2018). Analiza dosežkov osnovnošolcev na nacionalnem preverjanju

znanjaiz biologije. ActabiologicaSlovenica, 61(1), 47-60.

- Učni načrt Biologija. (2011). Pridobljeno iz Ministrstvo za izobraževanje, znanost in

šport.:

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U

N/UN_Biologija.pdf


66

- Učni načrt Naravoslovje. (2011). Pridobljeno iz Ministrstvo za izobraževanje, znanost

in šport:

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_U

N/UN_naravoslovje.pdf

- Vrbec, M. (2018). Vsebinska analiza Nacionalnega preverjanja znanja iz biologije

2017. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Ljubljana

- Žveglič Mihelič, M. (2017). Metodološki vidiki notranjega preverjanja in ocenjevanja

znanja v osnovni šoli (doktorska disertacija, Pedagoška fakulteta, Univerza v

Ljubljani). Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-

lj.si/4986/1/Disertacija_Zveglic_Mihelic.pdf

PRILOGE Priloga A: Anketni vprašalnik za učitelje

Priloga B: Navodila za vrednotenje preizkusa znanja na nacionalnem preverjanju

znanja iz biologije leta 2017

Priloga C: Preizkus znanja na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2017


1

Priloga A: Anketni vprašalnik za učitelje

Priloga B: Navodila za vrednotenje preizkusa znanja na nacionalnem preverjanju

znanja iz biologije leta 2017

Priloga C: Preizkus znanja na nacionalnem preverjanju znanja iz biologije leta 2017

Documents

MNENJE UČITELJEV BIOLOGIJE O NPZ IZ BIOLOGIJE LETA …