Margareta Vrtačnik Katarina S. Wissiak Grm

Saša A. Glažar Andrej Godec

ODGOVORI NA VPRAŠANJA V UČBENIKU

2

KEMIJA JE EKSPERIMENTALNA VEDA (str. 14)1. Kemija je nauk o snovi in njenih spremembah.

2. Epruveta, čaša, erlenmajerica, bučka, merilni valj, lij, lij ločnik …

3. Reagenčne steklenice so označene z napisi in posebnimi simboli, ki označujejo nevarnost

in s tem tudi nakazujejo varno delo z njimi.

4. nevarno za okolje, jedko za kovine/jedko za kožo, eksplozivno, vnetljivo

5. V šumečih pijačah je pod pritiskom raztopljen ogljikov dioksid. Ko damo rozine v koza-

rec s šumečo pijačo, se na rozinah naberejo mehurčki plina. Rozine zato postanejo lažje

od vode in počasi plavajo proti vrhu kozarca. V stiku z zrakom mehurčki plina počijo,

rozine pa potonejo na dno čaše. Tam se zopet obdajo z mehurčki plina in počasi splavajo

proti površini. »Ples« rozin se ponavlja toliko časa, dokler je v šumeči pijači raztopljen

plin ogljikov dioksid.

Če bi rozine potopili v navadno vodo, pojava ne bi mogli opazovati, ker voda vsebuje

premalo raztopljenih plinov.

KEMIJA JE TESNO POVEZANA Z NAŠIM ŽIVLJENJEM (str. 16)Pri tem sklopu vprašanj je več možnih rešitev, zato odgovori niso podani.

2.

SNOV JE IZ DELCEV

SNOV JE POVSOD (str. 19)1. Snov je vse, kar ima maso in prostornino.

2. Masa je fi zikalna količina, ki jo merimo s tehtanjem snovi.

3. Prostornina je fi zikalna količina, ki jo določamo z uporabo pripomočkov za merjenje

prostornine, npr. merilnim valjem.

4. Enote za maso: kilogram (kg), gram (g), miligram (mg).

Enote za prostornino: liter (L), mililiter (mL), mikroliter (μL).

1.

KAJ JE KEMIJA

3

KAKO VELIKI SO DELCI SNOVI (str. 23)1. Atom je samostojen gradnik snovi. Molekula je gradnik snovi, sestavljena iz več atomov.

2. Železo, kisik, vodik, dušik, zlato …

3. Voda, kuhinjska sol, sladkor, apnenec …

4. Elementi so sestavljeni iz enakih atomov, spojine pa so sestavljene iz različnih atomov.

5. Dobimo zmes.

6. Leva shema predstavlja zmes elementa in spojine, desna pa spojino.

ATOMI IN MOLEKULE SE GIBLJEJO (str. 26)1. Plinasto, tekoče in trdno.

2. Sublimacija je prehod iz trdnega agregatnega stanja neposredno v plinasto. Tudi led

sublimira, prehaja v vodno paro.

3. Delci so najbolj urejeni v trdnem agregatnem stanju, najmanj pa v plinastem.

4. Trdno: s (solid), tekoče: l (liquid), plinasto: g (gas).

5. Prva shema od leve proti desni predstavlja atome v plinastem agregatnem stanju, druga

atome v trdnem agregatnem stanju in tretja molekule v plinastem agregatnem stanju.

OSEBNA IZKAZNICA ELEMENTOV IN SPOJIN (str. 30)1. Simbol elementa označuje element in atom elementa.

2. Argon (Ar): ime izhaja iz grške besede »argos«, ki pomeni neaktiven.

Paladij (Pd): ime izhaja iz imena asteroida »Pallas«, ki je bil odkrit skoraj sočasno s pala-

dijem, in iz imena grške boginje modrosti »Pallas«.

3. Molekulska formula pove, iz katerih atomov je molekula sestavljena in koliko posamez-

nih atomov je v molekuli elementa ali spojine.

4. Empirična formula pove le najpreprostejše razmerje med atomi v spojini, molekulska

formula pa pove natančno število atomov v molekuli.

5. V molekuli broma, Br2, sta dva atoma broma.

6. Zapis 8 S pomeni osem atomov žvepla, zapis S8 pa pomeni molekulo žvepla, ki jo sestav-

lja osem atomov žvepla.

7. 10 C – deset atomov ogljika

H2O – molekula vode, vsaka je sestavljena iz dveh atomov vodika in enega atoma kisika

3 H2 – tri molekule vodika, vsaka je sestavljena iz dveh atomov vodika

4 Mg – štirje atomi magnezija

3 S8 – tri molekule žvepla, vsaka je sestavljena iz osmih atomov žvepla

4

3.

ATOM IN PERIODNI SISTEM

ATOM JE ZGRAJEN IZ MANJŠIH DELCEV (str. 34)1. Področje v sredini atoma imenujemo jedro.

2. Elektronska ovojnica je v prostoru okrog jedra.

3. Jedro atoma sestavljajo protoni in nevtroni, elektronsko ovojnico pa elektroni.

4. Najlažji delec je elektron.

5. Atom nima naboja, navzven je električno nevtralen.

VRSTNO IN MASNO ŠTEVILO (str. 36)1. Atom elementa helija ima v svojem jedru 2 protona. Ne.

2. Atom z vrstnim številom 8 ima v jedru 8 protonov. V elektronski ovojnici ima ta atom

8 elektronov.

3. Večjo maso ima atom aluminija.

4. Kisik ima v jedru 8 protonov in 8 nevtronov, v elektronski ovojnici pa 8 elektronov. Klor

pa ima v jedru 17 protonov in 18 nevtronov, v elektronski ovojnici pa 17 elektronov.

IZOTOPI, NAJBLIŽJI SORODNIKI (str. 38)1. Izotopi so atomi istega elementa, ki imajo v jedru različno število nevtronov.

2. Imata enako število protonov in različno število nevtronov v jedru.

3. Največ nevtronov v jedru ima tisti izotop, ki ima največje masno število – kisik-18, 188O.

ELEKTRONSKA OVOJNICA (str. 43)1. Lupina je prostor okrog jedra, kjer je največja verjetnost, da najdemo elektrone.

2. Atom helija ima v prvi lupini 2 elektrona, ogljik 6, aluminij pa 13. Atom helija ima eno

lupino, ogljik dve, aluminij pa tri.

3. Petnajst elektronov bi se razporedilo v tri lupine.

4. V atomu kisika in dušika so atomi razporejeni v dve lupini.

5. V osmi skupini so: helij, He; neon, Ne; argon, Ar; kripton, Kr; ksenon, Xe. Vsi ti atomi

imajo polno zunanjo lupino.

6. Ker zunanje elektrone jedro najmanj privlači.

5

ATOMI V PERIODNEM SISTEMU (str. 49)1. Atomi elementov so v periodnem sistemu razvrščeni v periode in skupine.

2. Odvisen je od zgradbe atoma.

3. Atom aluminija ima v prvi lupini 2 elektrona, v drugi 8 in v tretji 3 elektrone. V jedru ima

13 protonov.

4. Berilij, magnezij in kalcij imajo po 2 elektrona v zunanji lupini. Berilij in dušik imata dve

lupini, magnezij in žveplo pa tri. Vsi atomi se med seboj razlikujejo v številu gradnikov v

atomu.

5. Vsi imajo tri lupine.

6. Atoma kalcija in magnezija imata enako število elektronov v zunanji lupini, razlikujeta pa

se po številu lupin.

7. Atomi pete skupine imajo 5 elektronov v zunanji lupini.

ATOME PRIMERJAMO PO MASI (str. 54)1. Masa atoma silicija je 28,1-krat večja od mase izotopa 12

6C.

2. To je magnezij, ki ima v jedru 12 protonov.

3. Relativna atomska masa atoma kisika je 16,0, relativna molekulska masa kisika pa je 32,0.

4. Relativna molekulska masa ocetne kisline znaša 60,0.

4.

POVEZOVANJE DELCEV

RAZNOLIKOST SNOVI (str. 57)1. Spojine, sestavljene iz atomov istih elementov, se med seboj bistveno razlikujejo, ker so

atomi med seboj povezani na različne načine.

2. Snovi imajo različne lastnosti zaradi različne kemijske zgradbe.

IONSKA VEZ (str. 63)1. Delec z nabojem imenujemo ion.

2. Primeri ionov, ki imajo naboj 1–: fl uoridni ion, F–; kloridni ion, Cl–; bromidni ion, Br–;

jodidni ion, I–.

Primeri ionov, ki imajo naboj 1+: vodikov ion, H+; litiijev ion, Li+; natrijev ion, Na+; rubi-

dijev ion, Rb+; cezijev ion, Cs+.

6

3. Primera ionov, ki imata naboj 2–: oksidni ion, O2–; sulfi dni ion, S2–.

Primeri ionov, ki imajo naboj 2+: berilijev ion, Be2+; magnezijev ion, Mg2+; kalcijev ion, Ca2+.

4. Ionska vez je privlak med ioni.

5. Osnovni delci v ionskih spojinah so ioni, ki se uredijo v ionski kristal. Ioni v ionskem

kristalu niso prosto gibljivi, temveč nihajo okrog svoje lege v kristalni strukturi. Za pre-

kinitev vezi moramo dovesti veliko energije, ker so ioni med seboj povezani z močnimi

ionskimi vezmi.

6. Kalcijev fl uorid, CaF2; magnezijev klorid, MgCl

2; litijev oksid, Li

2O; natrijev sulfi d, Na

2S;

berilijev bromid, BeBr2; kalijev jodid, KI.

KOVALENTNA VEZ (str. 65)1. Vodna raztopina natrijevega klorida prevaja električni tok, ker so v raztopini prisotni

prosto gibljivi ioni (natrijevi kationi, Na+, in kloridni anioni, Cl–). V raztopini sladkorja so

molekule sladkorja, ki nimajo naboja, zato vodna raztopina ne prevaja električnega toka.

2. Sladkor se stali pri nižji temperaturi.

3. Vezi med atomi v molekulah sladkorja imenujemo kovalentne vezi.

KOVALENTNA VEZ (str. 74)1. Kovalentna vez nastane, kadar se med seboj povezujejo atomi nekovin.

2. Vez med atomoma v molekuli vodika je nepolarna, ker oba vodikova

atoma enako privlačita vezni elektronski par.

3. Molekula kisika, O2, ima štiri nevezne in dva vezna elektronska para.

V molekuli kisika je dvojna, nepolarna kovalentna vez (atoma kisika

enako privlačita oba vezna elektronska para). Osnovni gradniki plina

kisika so molekule kisika, O2.

4. Molekula dušika, N2, ima dva nevezna elektronska para in tri vezne

elektronske pare. V molekuli dušika je trojna, nepolarna kovalentna

vez. Osnovni gradniki plina dušika so molekule dušika, N2.

5. Atom vodika ima en zunanji elektron, atom klora pa 7. V vezni elektronski par klorov

atom prispeva en elektron, drugega pa prispeva vodikov atom. Nastane kovalentna

polarna vez. Osnovni gradniki plina vodikovega klorida so molekule vodikovega

klorida, HCl.

vezni ali skupnielektronski par

dva veznaelektronska para

neveznielektronski par

trije veznielektronski pari

neveznielektronski par

7

6. Vezi med atomi vodika in atomi dušika v molekuli amonijaka so polarne. Dušikov atom

se poveže s tremi vodikovimi atomi tako, da v vsako vez prispeva en elektron, po en

elektron pa prispeva vsak vodikov atom. Nastanejo tri enojne kovalentne vezi.

7. Kisikov atom se poveže z dvema vodikovima atomoma v molekulo vode tako, da v vsako

vez prispeva en elektron, po en elektron pa prispevata vodikova atoma. V molekuli vode

sta zato dve enojni kovalentni vezi. Osnovni gradniki vode so molekule vode.

8. V molekuli metana so štiri kovalentne vezi. Razporejene so v obliki geometrijskega telesa

tetraedra.

5.

KEMIJSKE REAKCIJE

SNOVI SE SPREMINJAJO (str 76)1. Raztapljanje sladkorja v čaju je fi zikalna sprememba. Če bi pustili, da voda, ki je glavna

sestavina čaja, izhlapi ali izpari, bi dobili sladkor in druge trdne sestavine čaja.

2. Ker lahko s segrevanjem ledu dobimo vodo, s ponovnim ohlajanjem pa led.

3. Gorenje je kemijska sprememba, pri kateri nastanejo nove snovi, iz katerih ne moremo

na preprost način dobiti nazaj snovi, ki je zgorela.

4. Pri kemijski spremembi se gradniki snovi prerazporedijo v novo snov z novimi lastnostmi.

5. Peka kruha je kemijska sprememba, ker nastanejo nove snovi.

KAKO ZAZNAMO SPREMEMBE (str. 80)1. Reaktanti so snovi, ki vstopajo v kemijsko reakcijo.

2. Produkti so snovi, ki nastanejo pri kemijski reakciji.

3. Med potekom kemijske reakcije lahko opazimo nastajanje plina, spremembo barve sno-

vi ali nastanek trdne snovi.

4. Kemijsko reakcijo zapišemo s kemijsko enačbo. Pri tem uporabljamo simbole in formule

elementov in spojin ter znake za agregatna stanja reaktantov in produktov.

5. Zapis (aq) pomeni, da je snov v raztopini. Uporabljamo še oznake (s) za trdno agregatno

stanje, (l) za tekoče in (g) za plinasto.

ENERGIJA IN KEMIJSKA SPREMEMBA (str. 83)1. Pri kemijski reakciji se energija lahko sprošča ali porablja.

2. Npr. gorenje plina v peči, žarjenje oglja, gorenje bencina v motorju, ognjemet, raztaplja-

nje jedilne sode v kisu, praznjenje baterij …

8

3. Največkrat se energija v okolico sprošča v obliki toplote ali svetlobe.

4. Ker je žarjenje eksotermna reakcija, volna žari tudi, ko odstranimo baterijo, s katero smo

sprožili reakcijo.

5. Takšne reakcije imenujemo endotermne reakcije.

6. Reakcija fotosinteze je endotermna – za reakcijo med ogljikovim dioksidom in vodno

paro, pri kateri nastajata kisik in sladkor, je potrebna svetloba. Dihanje je eksotermna

reakcija, pri kateri se energija sprošča v nizu reakcij, pri katerih nastajata ogljikov dioksid

in vodna para.

ZAPIŠIMO KEMIJSKO REAKCIJO (str. 87)1. Kemijske enačbe moramo urediti zato, ker se število atomov pri kemijski reakciji ne

spreminja.

2. Števila atomov v formuli reaktantov in produktov ne spreminjamo, ker bi tako spreme-

nili njihovo zgradbo.

3. Ne. Zapis H2O pomeni molekulo vode, v kateri so dva atoma kisika in en atom vodika.

Zapis H2O

2 pomeni molekulo vodikovega peroksida, v kateri so dva atoma vodika in dva

atoma kisika.

4. 2 C + O2 2 CO

5. 2 H2 + O

2(g) 2 H

2O

6. H2 + Br

2 2 HBr

MASA SNOVI SE PRI REAKCIJI NE SPREMENI (str. 89)1. Zakon o ohranitvi mase pove, da je skupna masa produktov pri reakciji enaka skupni

masi reaktantov.

2. Ne.

3. a) Ca(s) + 2 H2O = Ca(OH)

2(aq) + H

2(g); 74,08 kg

b) Mg(s) + CuO(s) = MgO(s) + Cu(s); 40,3 g

c) AgNO3(aq) + NaCl(aq) = AgCl(s) + NaNO

3(aq); 85,5 g

*

+

9

6.

ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU

ELEMENTI V NARAVI (str. 96)1. V naravi ni kemično čiste vode. V vodah v naravi so raztopljene različne snovi.

2. Bela trdna snov je zmes različnih soli. V zmesi je veliko natrijevega klorida.

3. Plini v zraku imajo različno vrelišče. Zrak utekočinimo. Pri segrevanju tekočega zraka

lahko dobimo posamezne pline, ker imajo različna vrelišča. Najprej zavre dušik in nato

drugi plini.

4. Samorodni elementi so v naravi v nevezanem stanju.

5. Elemente v periodnem sistemu lahko razdelimo na kovine, polkovine in nekovine.

6. Vse kovine so pri sobni temperaturi v trdnem agregatnem stanju. Izjema je živo srebro,

ki je tekoče. Kovine imajo običajno visoka tališča in vrelišča. Kovine dobro prevajajo to-

ploto in električni tok ter imajo značilen kovinski sijaj. Nekovine so pri sobni temperatu-

ri lahko v trdnem, tekočem ali plinastem agregatnem stanju, običajno imajo nizka tališča

in vrelišča ter slabo prevajajo toploto in električni tok.

7. a) Kovina je lahko snov C (visoko tališče, prevaja elektriko v trdnem in tekočem stanju,

v vodi se ne topi).

b) Ionski kristal sta lahko snovi A in B (visoko tališče, prevajata elektriko v talini in vodni

raztopini).

VEČINA ELEMENTOV JE KOVIN (str. 99)1. Vse kovine, razen živega srebra, so pri sobni temperaturi trdne.

2. Za uporabo kovin je pomembno, da dobro prevajajo elektriko in toploto. Vrsta kovin je

odporna proti udarcem in drugim mehanskim vplivom. Kovine lahko oblikujemo s kova-

njem, vlečenjem v žice in na druge načine.

3. Kovine vključimo v električni tokokrog. Pri tem žarnica zasveti. Če nekovino vključimo

v električni tokokrog, žarnica ne zasveti.

4. Površino kovine podrgnemo s smirkovim papirjem. Tako odstranimo plast na površini,

ki je nastala pri reakciji kovine s plini v zraku. Ko površino kovine očistimo, dobi nazaj

značilen kovinski sijaj.

5. Poteka reakcija oksidacije. Pri tem nastanejo oksidi.

6. Litijev oksid, Li2O; magnezijev oksid, MgO; aluminijev oksid, Al

2O

3; silicijev oksid,

SiO2.

10

ALKALIJSKE IN ZEMELJSKOALKALIJSKE KOVINE (str. 104)

1. Alkalijske in zemeljskoalkalijske kovine v naravi niso v elementarnem stanju. So izredno

reaktivne kovine, ki se rade spajajo z drugimi elementi. Atomi alkalijskih kovin imajo en

zunanji elektron, atomi zemeljskoalkalijskih pa dva zunanja elektrona, ki jih radi oddaja-

jo. Pri tem nastanejo ionske spojine.

2. Alkalijske kovine so bolj reaktivne od zemeljskoalkalijskih kovin. Alkalijske kovine hra-

nimo v petroleju. Tako ne pridejo v stik z zrakom in vodo, s katerimi takoj reagirajo.

Zemeljskoalkalijske kovine so manj reaktivne od alkalijskih kovin. So trdne in jih hrani-

mo zaprte v prahovkah.

3. Pri reakciji natrija z vodo nastane natrijev hidroksid. V vodni raztopini natrijevega hi-

droksida se fenolftalein obarva vijoličasto. Fenolftalein je indikator za baze.

4. Nastaneta ustrezen hidroksid in vodik.

5. Element je izredno reaktiven, zato ga hranimo v petroleju. Sklepamo, da je element alka-

lijska kovina. To sklepanje potrdimo s podatkom, da neznani element burno reagira z

vodo in da fenolftalein obarva raztopino vijoličasto. Iz rumenega obarvanja plamena

lahko sklepamo, da je neznani element kovina natrij.

6. 1. reakcija: segrevanje kalcijevega karbonata: CaCO3(s) CaO(s) + CO

2(g)

2. reakcija: kalcijevemu oksidu dodamo vodo: CaO(s) + H2O(l) Ca(OH)

2(aq, s)

3. reakcija: kalcijev hidroksid reagira z ogljikovim dioksidom:

Ca(OH)2(aq, s) + CO

2(g) CaCO

3(s) + H

2O(l)

7. Malto pripravimo iz kalcijevega oksida (žgano apno) ali kalcijevega hidroksida (gašeno

apno), mivke in peska ter vode. Malta se strdi, ker ogljikov dioksid iz zraka reagira s kal-

cijevim hidroksidom in nastane trden kalcijev karbonat.

8. Trdota voda je odvisna od vrste kamnin, s katerimi pridejo v stik površinske vode. Na

Krasu so predvsem sedimentne kamnine (apnenec), na Pohorju pa prevladujejo magmat-

ske kamnine. Voda je zato mehkejša na Pohorju.

PREHODNI ELEMENTI (str. 108)

1. Baker, srebro, zlato, platina, antimon, arzen, železo, živo srebro, selen, telur, žveplo, ogljik

in aluminij.

2. Prehodni elementi imajo lastnosti kovin. Vrsta prehodnih kovin je odporna proti udar-

cem in drugim mehanskim vplivom. Dobro prevajajo električni tok in toploto. Nekateri

prehodni elementi in njihove spojine so katalizatorji. Večina spojin prehodnih elementov

je obarvanih. Uporabljamo jih za barvanje in slikanje. Prehodni elementi tvorijo zlitine.

3. Železo je element. Jeklo je železova zlitina, ki vsebuje ogljik in manjše količine drugih

elementov.

4. Zlitine so zmesi različnih kovin in tudi drugih elementov.

5. Na vlažnem zraku nastane na površini železa rja, ki je diželezov trioksid z vezano vodo,

Fe2O

3 ∙ H

2O.

11

6. Na železu nastane železov oksid z vezano vodo, Fe2O

3 ∙ H

2O, ki se ne oprime površine

železa. Iz nje odpade in površine ne ščiti. Tako vedno nova površina železa pride v stik s

kisikom ter vlago in rjavenje se nadaljuje.

Na aluminiju nastane aluminijev oksid, Al2O

3, ki se tesno oprime površine aluminija.

Aluminijev oksid ščiti površino aluminija pred nadaljnjim vplivom plinov iz zraka.

7. Zlitina titana in aluminija je lažja in mehansko odpornejša od samega aluminija.

8. S karati označujemo čistost zlata. Čisto zlato ima 24 karatov, v 18-karatnem zlatu pa je

25 % drugih kovin.

NEKOVINE PREVLADUJEJO V ŽIVEM SVETU (str. 110)1. V maščobah, ogljikovih hidratih in beljakovinah.

2. Kratica NPK pomeni, da so v umetnem gnojilu spojine dušika, N, spojine fosforja, P, in

spojine kalija, K.

3. Amonijak, NH3.

HALOGENI ELEMENTI (str. 113)1. Halogeni elementi so izredno reaktivni in se takoj spajajo z drugimi elementi. V naravi so

le njihove spojine.

2. Fluor in klor sta plina, brom je tekočina, jod pa je trdna snov.

3. Klor je pri sobni temperaturi v plinastem agregatnem stanju, natrijev klorid pa je trdna

snov. Klor je strupen plin, natrijev klorid pa uporabljamo v prehrani.

4. Jod.

ŽLAHTNI PLINI (str. 114)1. V atomih žlahtnih plinov je zunanja lupina zapolnjena z elektroni.

2. Med žlahtnimi plini je v zraku največ argona (0,93 %).

12

7.

KISLINE, BAZE IN SOLI

KISLINE IN BAZE (str. 122)1. /

2. Kisline in baze so označene s simboli za označevanje nevarnih snovi: jedko za kožo, akut-

na (takojšnja) strupenost in opozorilo za nevarnosti.

3. Jedka ali korozivna snov: klorovodikova kislina, HCl; barijev hidroksid, Ba(OH)2; natrijev

hidroksid, NaOH; vodikov peroksid, H2O

2 …

Strupena snov: amonijev dikromat(VI), (NH4)

2Cr

2O

7 …

Zdravju škodljiva snov: ogljikov disulfi d, CS2; amonijev dikromat(VI), (NH

4)

2Cr …

Dražilna snov: amonijev klorid, NH4Cl; žveplo, S; kalcijev klorid, CaCl

2 …

4. Indikatorji so snovi, ki spreminjajo barvo v odvisnosti od kislosti oz. bazičnosti raztopin.

5. Rdeč lakmusov papir uporabljamo za dokazovanje bazičnosti vodnih raztopin (rdeč lak-

musov papir se v bazičnih vodnih raztopinah obarva modro). Moder lakmusov papir

uporabljamo za dokazovanje kislosti vodnih raztopin (moder lakmusov papir se v kislih

vodnih raztopinah obarva rdeče).

6. Indikator fenolftalein nam pokaže bazičnost vodne raztopine.

7. Z uporabo ustreznega indikatorja v vodni raztopini zobne paste.

8. S pH-lestvico, ki je številčna lestvica, merimo, kako kisla oz. kako bazična je neka vodna

raztopina snovi.

9. Univerzalni indikator je mešanica barvil. Vsako barvilo spremeni barvo pri točno dolo-

čeni pH-vrednosti.

KISLINE IN BAZE (str. 124)1. Povzročitelji kislega dežja so žveplovi oksidi, ki se raztapljajo v vodi (padavinah).

2. Da. Pri kurjenju premoga žveplo iz premoga zgori s kisikom iz zraka. Pri tem nastane

žveplov trioksid, SO3. Ko se ta raztaplja v vodi, nastane žveplova kislina, H

2SO

4. Tako

nastane kisli dež, ki škoduje živim organizmom, razjeda kamnine in povzroča korozijo

kovin.

3. Vodne raztopine, ki nastanejo z raztapljanjem oksidov nekovin, so bazične.

SO3(g) + H

2O(l) H

2SO

4(aq)

4. Li2O(s) + H

2O(l) 2 LiOH(aq); nastane bazična vodna raztopina.

13

ZAKAJ SO RAZTOPINE KISLE? (str. 128)1. Kisline so snovi, ki v vodni raztopini oddajajo protone. Pri tem nastanejo oksonijevi ioni,

H3O+.

2. Nastane klorovodikova kislina, HCl(aq).

3. H+

HCl(aq) + H2O(l) H

3O+(aq) + Cl–(aq)

molekula klorovodikove

kisline

molekula vode

oksonijev ion kloridni ion

4. V vodni raztopini klorovodikove kisline, HCl(aq), so prisotni oksonijevi ioni, H3O+, klo-

ridni ioni, Cl–, in molekule vode, H2O.

5. V vodni raztopini ocetne kisline, CH3COOH(aq), so prisotni oksonijevi ioni, H

3O+, ace-

tatni ioni, CH3COO–, molekule ocetne kisline, CH

3COOH, in molekule vode, H

2O.

6. S klorovodikovo kislino bolje odstranimo madeže vodnega kamna, ker je raztopina klo-

rovodikove kisline močno kisla. Raztopina ocetne kisline pa je šibko kisla.

ZAKAJ SO RAZTOPINE BAZIČNE (str. 131)1. H+

NH3(aq) + H

2O(l) NH

4

+(aq) + OH–(aq)

molekula amonijaka

molekula vode

amonijev ion hidroksidni ion

Vodna raztopina amonijaka je bazična, ker vsebuje hidroksidne ione, OH–.

2. Vodna raztopina natrijevega hidroksida je bazična, ker vsebuje hidroksidne ione, OH–.

3. V bazičnih raztopinah prevladujejo hidroksidni ioni, OH–.

4. /

5. Pri delu s kislinami in bazami moramo uporabljati zaščitno haljo, zaščitna očala in

rokavice.

6. V obeh vodnih raztopinah so prisotni hidroksidni ioni, OH–.

KAJ SE ZGODI, ČE ZMEŠAMO KISLO IN BAZIČNO RAZTOPINO (str. 135)1. Kemijska reakcija med kislino in bazo se imenuje nevtralizacija; nastaneta sol in voda.

2. HCl(aq) + NaOH(aq) NaCl(aq) + H2O(l); kemijska reakcija nevtralizacije

3. H3O+(aq) + OH–(aq) 2 H

2O(l)

4. Vodno raztopino kisline bi nevtralizirali z vodno raztopino baze tako, da bi obe vodni

raztopini združili. Vodno raztopino baze pa bi nevtralizirali z vodno raztopino kisline.

5. Elektroliti so snovi, ki vsebujejo prosto gibljive ione in zato prevajajo električni tok.

14

6. Vodne raztopine kislin, baz in soli prevajajo električni tok, ker vsebujejo prosto gibljive

ione.

7. Kuhinjska sol v vodni raztopini in v talini prevaja električni tok, ker vsebuje prosto giblji-

ve ione. V trdnem agregatnem stanju kuhinjska sol ne prevaja električnega toka.

MASNI DELEŽ TOPLJENCA V RAZTOPINI (str. 137)1. Ribezov sirup je topljenec, voda je topilo. Raztopino predstavljata ribezov sirup in voda.

2. Masni delež topljenca pove, kolikšen delež celotne mase raztopine predstavlja masa top-

ljenca.

3. Odstotna koncentracija je masni delež, podan v odstotkih.

4. Če bi v vodo stresli topljenec in bi vsebino pozabili premešati, bi se v enaki količini vode

raztopilo manj topljenca, kot če bi topljenec v vodi dobro premešali. Ker bi se v vodi raz-

topilo manj topljenca, bi bil masni delež topljenca manjši oz. bi bila raztopina manj kon-

centrirana.

5. 0,00497

MASNA KONCENTRACIJA (str. 138)1. Masna koncentracija nam pove, koliko gramov topljenca je raztopljenega v enem litru

raztopine.

2. 0,048 g/mL

KAKO VPLIVA TEMPERATURA NA TOPNOST SNOVI (str. 140)1. Ne.

2. Sol (natrijev klorid), sladkor …

3. Apnenec (kalijev karbonat), jod …

4. Na topnost neke snovi v vodi vpliva temperatura.

5. Tako, da bi nastalo raztopino mešali in greli.

6. Temperatura navadno vpliva na topnost – pri višji temperaturi se topnost poveča.

15

8.

DRUŽINA OGLJIKOVODIKOV S POLIMERI

OGLJIKOVODIKI, NAŠI DOBRI ZNANCI (str. 143)1. Nafta je zmes organskih in anorganskih spojin. V nafti je od 100 000 do en milijon raz-

ličnih spojin, odvisno od izvora oziroma sestave nafte.

2. Glavne sestavine nafte so ogljikovodiki. To so spojine, ki vsebujejo ogljik in vodik.

3. Ogljik dokažemo kot saje, vodik pa kot vodno paro. Na urnem steklu prižgemo enega od

ogljikovodikov, npr. heksan, in v plamenu gorilnika podržimo stekleno palčko. Na palčki

se naberejo saje. Tudi rumeno obarvan plamen je dokaz, da ogljikovodiki vsebujejo ogljik.

Barvo plamenu dajejo žareče saje. Vodo dokažemo tako, da nad goreči ogljikovodik po-

veznemo suho čašo. Ta se orosi.

4. Pri nepopolnem gorenju nastaja ogljikov oksid, ki se veže na hemoglobin v krvi in tako

prepreči dostop kisiku. Nastopi zadušitev. V prostore z odprtim plamenom namestimo

detektor ogljikovega oksida, da nas z zvokom opozori, ko je v zraku presežena dopustna

meja ogljikovega oksida.

RAZNOLIKOST MOLEKUL OGLJIKOVODIKOV (str. 146)1. Atom ogljika tvori štiri kovalentne vezi, ker ima štiri valenčne elektrone.

2.

3. Ogljikovi atomi so lahko povezani v razvejene ali nerazvejene verige. Takšne spojine

imenujemo aciklične.

4. To so ciklične spojine.

5. Ogljikovi atomi so med seboj lahko povezani z enojnimi, dvojnimi in trojnimi vezmi.

OSEBNA IZKAZNICA OGLJIKOVODIKOV (str. 151)

1. metan etan propan butan

2. C6H

14, heksan.

16

3. Ime spojine: ciklopentan.

Molekulska formula Racionalna formula Strukturna formula

C5H10

4. Molekulska formula Strukturna formula

C6H6

Med ogljikovimi atomi v benzenu

so tri dvojne in tri enojne vezi.

5. Ime spojine Racionalna formula Strukturna formula

but-1-in

6. Molekulska formula Racionalna formula Strukturna formula

C4H8

7. Molekulska formula Strukturna formula

C4H6

8. Molekulska formula Model molekule

C5H10

17

9.

LASTNOSTI OGLJIKOVODIKOV (str. 153)1. Vrelišče nerazvejenih alkanov in alkenov je odvisno od števila ogljikovih atomov v mole-

kuli.

2. Heksan (Tvrel.

= 69 °C) ima višje vrelišče kot heksen (Tvrel.

= 63 °C).

3. Trditev ni pravilna, saj se ogljikovodiki nekoliko topijo v vodi, kar lahko razberemo tudi

iz tabele na str. 152 v učbeniku.

4. Ker so ogljikovodiki nepolarni, se bolje topijo v nepolarnem oz. slabo polarnem topilu

diklorometanu.

5. Najmanj 5 ogljikovih atomov.

REAKCIJE OGLJIKOVODIKOV (str. 159)1. 2 C

4H

10 + 13 O

2 8 CO

2 + 10 H

2O

2 C4H

10 + 9 O

2 8 CO + 10 H

2O

2. Adicija pomeni, da se nekaj veže, npr. molekula broma se veže na dvojno vez molekule

alkena. Substitucija pomeni zamenjavo – v molekuli reaktanta se en del molekule zame-

nja z drugim, npr. v molekuli alkana se vodikov atom zamenja z atomom broma.

3. Reakcije adicije potekajo pri nenasičenih ogljikovodikih že pri sobni temperaturi. Substi-

tucije potekajo pri sobnih pogojih pod vplivom svetlobe ali močnega segrevanja.

svetloba4. CH

4 + Br

2 CH

3Br + HBr

5. CH3–CH=CH

2 + Cl

2 CH

3–CHCl–CH

2Cl

6. Nastane alkohol etanol.

CH2=CH

2 + H

2O CH

3–CH

2–OH

7. Kreking je reakcija, pri kateri iz daljših verig ogljikovih atomov nastanejo molekule z

manjšim številom ogljikovih atomov. Pri reakciji polimerizacije majhne molekule pove-

žemo v dolge verigo polimerov.

POLIMERI (STR. 163)

1. Polimeri so spojine, sestavljene iz velikega števila enakih ali različnih monomerov.

2. Lastnosti polimerov so odvisne od njihove zgradbe.

3. Termoseti so polimeri, ki se pri segrevanju ne zmehčajo in ne spremenijo svoje oblike.

Termoplasti se pri segrevanju zmehčajo, tako da jih lahko vlivamo v kalupe.

18

4. Elastomeri imajo elastične lastnosti in se pod učinkom zunanje sile raztezajo, vendar se

po prenehanju učinka sile vrnejo v svojo prvotno obliko. Plastika je trdna in toga in nima

elastičnih lastnosti.

5. Poli(vinil) klorid je plastika, in sicer termoset, ker se pri segrevanju zmehča in hitro

zagori.

ENAKI, IN VENDAR RAZLIČNI (str. 165)1. Verižna izomerija je mogoča takrat, kadar so v molekuli ogljikovodika vsaj štirje ogljiko-

vi atomi. Položajna izomerija je značilna za alkene in alkine – položaj dvojne oz. trojne

vezi v molekuli je lahko različen.

2. Ker so izomeri različne spojine z različno zgradbo, imajo tudi različne lastnosti.

3. Racionalna formula Ime spojine

heksan

2-metilpentan

3-metilpentan

2,3-dimetilbutan

2,2-dimetilbutan

4. pent-1-en

pent-2-en

5. Dani molekulski formuli ustrezata dve strukturni formuli:

prop-1-en

ciklopropan

6. Formuli prikazujeta različni spojini. pent-2-en je spojina A, spojina B pa je njen položaj-

ni izomer pent-1-en.

19

KORISTNI IN ŠKODLJIVI OGLJIKOVODIKI (str. 172)1. Pri gorenju ogljikovodikov se sproščajo plini in energija (toplota in svetloba). Energijo

izkoriščajo v termoelektrarnah in za pogon motorjev.

2. Produkte surove nafte uporabljamo kot surovine v kemijski, farmacevtski industriji in v

drugih industrijskih panogah za pridobivanje sredstev proti zmrzovanju, zdravil, poli-

merov, sredstev za zatiranje plevela in škodljivcev …

3. Plastiko izdelujejo iz nenasičenih ogljikovodikov.

4. Maziva za stroje izdelujejo iz ogljikovodikov, ki imajo v molekuli od 16 do 22 ogljikovih

atomov.

5. /

6. /

7. /

8. Biorazgradljivi polimeri so polimeri, ki jih mikroorganizmi v naravi lahko razgradijo.

9. Posebne oznake (kode) na polimerih označujejo, iz kakšnega materiala je polimer, kar je

pomembno pri recikliranju.

9.

KISIKOVE ORGANSKE SPOJINE

ALKOHOLI (str. 180)1. V molekulah organskih kisikovih spojin so vezani poleg atomov ogljika in vodika tudi

atomi kisika.

2. Molekule organskih kisikovih spojin lahko razvrstimo v skupine na osnovi značilnih sku-

pin, vezanih v molekulah, ki jih imenujemo funkcionalne skupine.

3. Molekule alkoholov lahko prepoznamo na osnovi hidroksilne skupine, −OH.

4. Ime prvega alkohola je butan-1-ol, ime drugega alkohola pa butan-2-ol. Alkohola imata

različne fi zikalne in kemijske lastnosti.

5. Ime prvega alkohola je pentan-1-ol, ime drugega alkohola pa pentan-2-ol.

6. butan-1-ol

metanol

propan-1-ol

etanol

pentan-1-ol

20

Vrelišče alkoholov raste z dolžino nerazvejene verige ogljikovih atomov, na katere je ve-

zana hidroksilna skupina. Zaporedje višine vrelišč naštetih alkoholov je: metanol, etanol,

butan-1-ol, propan-1-ol, pentan-1-ol.

7. V čebru poteka alkoholno vrenje. Glive kvasovke se v jabolčnem soku hranijo s sladkorji.

Pri tem nastaneta ogljikov dioksid in alkohol etanol.

8. Pijače, v katerih je več kot 15 odstotkov alkohola, dobimo z destilacijo produktov, ki na-

stanejo pri alkoholnem vrenju.

REAKCIJE ALKOHOLOV (str. 186)1.

2. Pri popolnem gorenju etanola in metanola nastaneta ogljikov dioksid in voda. Pri nepo-

polnem gorenju etanola in metanola nastane poleg ogljikovega dioksida in vode še oglji-

kov oksid, lahko pa ostane tudi oglje.

3. Pri oksidaciji metanola nastane metanojska kislina, HCOOH.

4. Etanol reagira z natrijem podobno kot voda. Pri reakciji natrija z vodo nastaneta vodik in

natrijev hidroksid, pri reakciji natrija z etanolom pa vodik in natrijev etoksid, C2H

5ONa.

Hitreje poteka reakcija natrija z vodo kot reakcija natrija z etanolom.

*5. alkoholi

aldehidi

ketoni

karboksilne kisline

alkoholi

aldehidi

alkoholi

karboksilne kisline

21

ORGANSKE KARBOKSILNE KISLINE (str. 192)1. CH

3CH

2–COOH(aq) + KOH(aq) CH

3CH

2–COOK(aq) + H

2O(aq)

propanojska kislina kalijev kalijev propanoat voda

hidroksid

2. Pri reakciji karboksilnih kislin in alkoholov ob prisotnosti koncentrirane žveplove kisline

nastanejo estri.

3.

4. Poliestrska vlakna uporabljajo za izdelavo tkanin za oblačila, ker se ne krčijo, so trpežna,

obstojna na svetlobi in se ne mečkajo. Poliestrske tkanine tudi slabo gorijo. Iz poliestrov

so tudi steklenice in različna posoda, šotorska prekrivala in drugi predmeti, ker so lažji

in mehansko odpornejši od drugih materialov.

5.

alkohol

kislina

MOLEKULE KISIKOVIH ORGANSKIH SPOJIN V ORGANIZMIH (str. 198)1. Osnova zdrave prehrane so beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati ter vitamini in mi-

nerali.

2. Maščobe uvrščamo med estre.

3. Maščobe nastanejo iz alkohola propan-1,2,3-triola (glicerola) in karboksilnih kislin.

4. Toplota, svetloba in vlaga pospešujejo razkroj maščob. Postanejo žarke. Pod vplivom

bakterij in drugih mikroorganizmov nastanejo proste maščobne kisline, ki imajo nepri-

jeten vonj in okus.

5. Olja so bolj zdrava kot trdne maščobe, ker vsebujejo molekule z nenasičenimi maščobni-

mi kislinami. Ribje olje vsebuje maščobne kisline s petimi do šestimi dvojnimi vezmi. Za

organizem so zdrave maščobe tiste, ki vsebujejo omega 3 maščobne kisline.

6. V vodni raztopini mila, ki vsebuje kalijev stearat, C17

H35

COOK, so kalijevi ioni, K+, in

stearatni ioni, C17

H35

COO−.

22

OGLJIKOVI HIDRATI (str. 204)1. Molekuli glukoze in fruktoze se razlikujeta po skupini, ki je poleg hidroksilne skupine. V

molekuli glukoze so hidroksilne skupine in aldehidna skupina, v molekuli fruktoze pa je

poleg hidroksilnih skupin še ketonska skupina.

glukoza fruktoza

2. Pri povezovanju molekule glukoze in molekule fruktoze nastane molekula disaharida

saharoze.

3. Pri povezovanju več monosaharidnih enot nastanejo polisaharidi.

4. Monosaharidna enota v polisaharidih amilozi, amilopektinu in škrobu je glukoza. Mole-

kule glukoze so v amilozi, amilopektinu in škrobu med seboj različno povezane.

10.

RAČUNANJE V KEMIJI

MOL JE OSNOVNA ENOTA V KEMIJI (str. 209)1. En mol snovi vsebuje 6,02 ∙ 1023 delcev (Avogadrovo število); toliko delcev je lažje stehtati.

2. V mislih imamo 6,02 ∙ 1023 atomov fosforja.

3. Masa enega mola atomov fosforja je 31,0 g.

4. En mol molekul metanola tehta 32,0 g.

5. En mol molekul metanola je 1,7-krat težji od enega mola molekul vode.

MASNI DELEŽ ELEMENTOV V SPOJINI (str. 211)1. Masni delež dušika v dušikovi(V) kislini, HNO

3, je 0,822 oziroma 82,2 %.

2. Masni delež kisika v dušikovi(V) kislini, HNO3, je 76,2 %, masni delež vodika pa 1,60 %.

3. Večji masni delež ogljika vsebuje CO2.

23

KOLIKO MOLOV (str. 213)1. Maso snovi izračunamo tako, da množino snovi pomnožimo z njeno molsko maso.

2. V vreči, ki vsebuje 5 kg oglja za žar, je 416,7 molov ogljika.

3. V pollitrski steklenici je 27,8 molov molekul vode.

4. Uporabili smo 0,377 molov natrijevega karbonata.

KOLIKO MOLOV (str. 214)1. V pollitrski steklenici je 167,4 ∙ 1023 molekul vode.

2. 30,1 ∙ 1023 molekul vode je 5 molov molekul vode.

11.

DUŠIKOVE ORGANSKE SPOJINE S POLIMERI

MOLEKULE – NOSILKE ŽIVLJENJA (str. 217)1. Živa bitja se razmnožujejo in rastejo – zorijo.

2. Ker so ključne gradbene enote živih bitij. Nukleinske kisline so gradbene enote makro-

molekule DNK, ki ima pomembno funkcijo v procesu razmnoževanja in s tem prenaša-

nja dednih lastnosti.

3. Poleg vodika, kisika in ogljika najdemo v beljakovinah še dušik, fosfor in žveplo.

4. Poskus je opisan na str. 217 v učbeniku (Dušik, ključni element molekul življenja).

AMINOKISLINE – GRADBENE ENOTE BELJAKOVIN (str. 223)1. V molekuli aminokisline sta dve funkcionalni skupini: aminska, –NH

2, in karboksilna,

–COOH.

2.

3. Kisle aminokisline imajo v molekuli več karboksilnih skupin kot aminskih, bazične pa

imajo več aminskih skupin kot karboksilnih.

24

4. Proteinogene aminokisline so gradbene enote beljakovin – proteinov. Zanje je značilno,

da imajo na istem ogljikovem atomu vezano karboksilno in aminsko skupino. Proteino-

genih aminokislin je dvajset.

5. Esencialne aminokisline so proteinogene aminokisline, ki so nujno potrebne za nemoten

razvoj organizmov, vendar jih telo ne more samo sintetizirati in jih moramo dobiti z ustrez-

no prehrano, bogato z esencialnimi aminokislinami (meso, stročnice, mleko, jajca).

6. Trditev je napačna. Proteinogene aminokisline so lahko nevtralne, bazične ali kisle.

7. Zato, da v telo vnesejo vse potrebne aminokisline, zlasti esencialne, ki jih je v sami rast-

linski hrani, razen v stročnicah, malo ali pa jih sploh ni.

*8. Ion dvojček nastane tako, da karboksilna skupina aminokisline odda proton, H+, ki se

veže na navezni elektronski par na atomu dušika aminske skupine. Tako nastaneta ion

–COO– in ion –NH3

+.

Strukturna formula glicina v obliki iona dvojčka

BELJAKOVINE – NARAVNI POLIMERI (str. 232)1. Raznolikost beljakovin je predvsem posledica različnega vrstnega reda vezave posamez-

nih aminokislin v beljakovinsko makromolekulo, in ne le števila aminokislin, ki gradijo

beljakovinsko makromolekulo.

2.

glicin glicin dipeptid glicil-glicin

3. Iz glicina in alanina dobimo štiri različne dipeptide:

Glicil-glicin Glicil-alanin

Alanil-alanin Alanil-glicin

25

4. Vzorec B daje značilno pozitivno reakcijo na peptidno vez, zato je vzorec beljakovina ali

peptid. Vzorec A daje pozitivno reakcijo z jodovico, zato je vzorec A najverjetneje poli-

saharid škrob.

5. Primarno zgradbo beljakovin določa vrstni red povezovanja aminokislin v beljakovinsko

makromolekulo.

6. Beljakovinski značaj volne in jajčnega beljaka smo dokazali z biuretsko reakcijo, ki doka-

zuje peptidno vez.

7. Razlikujeta se po topnosti v vodi (volna se v vodi ne topi), po občutljivosti na dodajanje

kislin, baz in ionov težkih kovin, ki povzročajo pri jajčnem beljaku skepljenje – koagulacijo,

pri volni pa ne. Iz razlik v lastnostih lahko sklepamo na razlike v povezovanju proteinskih

makromolekul v zahtevnejše strukturne enote, ki omogočajo opravljanje določene funkcije

v organizmih. Volna je fi brilarni (nitasti) protein, beljak pa globularni (krogličasti).

8. Beljakovine imajo transportno funkcijo (prenašajo po telesu majhne molekule in ione),

so gradbene enote encimov, ki nadzorujejo potek reakcij v organizmih, so ključne pri

krčenju mišic, zagotavljajo mehansko oporo celicam in tkivom (strukturne beljakovine)

in opravljajo še vrsto drugih pomembnih funkcij.

SINTEZNI POLIPEPTIDI – POLIAMIDI (str. 235)1. Adicijska polimerizacija je značilna za monomerne enote, ki imajo v molekulah dvojne

ali trojne vezi, ki se v procesu polimerizacije prekinejo, monomerne enote pa se poveže-

jo z enojnimi vezmi v polimer. Kondenzacijska polimerizacija poteka pri monomernih

enotah, ki imajo v molekulah vsaj dve različni funkcionalni skupini, ki kemijsko reagirata

tako, da izstopajo manjše molekule (npr. voda, vodikov klorid).

2. Najlon sintetizirajo iz heksan-1,6-diamina in adipildiklorida. Heksan-1,6-diamin ima v

molekuli na prvem in šestem ogljikovem atomu aminsko skupino. Adipildiklorid ima dve

skupini –COCl.

heksan-1,6-diamin

adipildiklorid

3. Poliamidni značaj najlona lahko dokažemo z barvno reakcijo na peptidne vezi – biuret-

sko reakcijo. Košček najlona potopimo v raztopino CuSO4 in NaOH. Pojavi se vijoličasto

obarvanje.

4. Kevlar je sintezni poliamid – aramid. Uporabljamo ga za neprebojne jopiče, zaščitne

obleke gasilcev, gume gorskih koles …

5. Naravni poliamidi so lasje, nohti, svila, sintetični pa so najlon, kevlar, nomeks ...

6. Nomeks je poliaramid, podoben kevlarju, vendar ima bolj togo zgradbo. Je izredno ter-

mično, kemijsko in radiacijsko odporen. Uporablja se za zaščitno opremo gasilcev, zlasti

za obrazne maske, čelade dirkačev, bojno opremo letalcev in podobno.