MOLITVENO BOGOSLUŽJE ZA BOŽIČ, št. 4

Slava Bogu na višavah …

Slava Bogu na višavah … je bilo prvo pastirsko pismo. Napisal ga je Bog sam!

Novorojeni je od Boga izrečena Beseda. Božja Beseda giblje stvarstvo. Je kot veter, ki vzdiguje zemljo.

Beseda je luč. Vse, kar je iz Besede, postane sveto.

V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila Bog, beremo v Janezovem evangeliju.

Verujemo, da se je ta Beseda učlovečila na božični praznik.

Tistim, ki jo sprejmejo, daje moč, da postanejo božji otroci.

Za to gre: če smo videli svetlobo, se mora iskriti v naših očeh; če smo doživeli veselje, ga moramo deliti

z drugimi; če smo se pogreli ob jaslicah, moramo toplino dajati

vsem, ki iščejo zavetja. Če se je Kristus rodil v našem srcu,

ga bodo pastirji v njem našli!

Marija ni v polnosti razumela angelovih besed o sinu,

ki bo kralj, pripravila pa mu je plenice, da bi ga vanje zavila, kot so zavijali sinove kraljev. Pastirji

svojih otrok namreč niso zavijali, samo pokrivali so jih. Marija pa ga je zavila v plenice, predvsem pa ga je ovila v nežnost in ljubezen. Ovijmo ga v nežnost

in ljubezen tudi mi!

Odlomek iz evangelija:V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi. Gospodov angel je

stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili.

Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.

Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v

znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.«

In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske,

ki je hvalila Boga in govorila: »Slava Bogu na višavah

in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«

Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in

poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!« Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete,

položeno v jasli. Ko so to videli, so povedali o besedi,

ki jim je bila rečena o tem otroku.

In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede

shranila in jih premišljevala v svojem srcu. In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse,

kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno. Lk 2, 8-20

Bogoslužje nadaljujemo z molitvijo desetke rožnega venca: Ki si ga Devica rodila.

V razmislek:Moj Bog se daruje brezplačno, tako kot se sonce

daruje rastlini brezplačno. Nihče si ga ne zasluži. Lahko ga kličem, občutim lakoto in žejo po njem,

lahko trkam na njegova vrata, lahko mu s solzami tožim o svoji bolečini in

osamljenosti - vendar pravice do svojega Boga nimam.

Moj Bog je dar! Je dar mojemu življenju. On je mene prej ljubil. Samo On mi lahko odpre svoja

vrata. Moj Bog se deli kot sonce in zrak.

Moj Bog je navzoč na vogalih vseh križišč življenja. Moj Bog se samo tistim ni odkril,

ki so mu hoteli postaviti ceno.

Čuden je moj Bog za modernega človeka, ker se ponuja brezplačno. Čuden je moj Bog za tistega, ki si

domišlja, da bi celega kupil, ki želi vse prigrabiti zase,

ki prezira kar nima cene, kil meri osebe in reči po njih ceni, ki ima rad drago zlato, ker je drago.

Moj Bog se ne spreminja, ker On je ljubezen. A samo ljubezen se lahko daruje. Ljubezen se ne prodaja. Kdor se odpira tej darovani ljubezni, bo

prerojen.

Bog je Ljubezen, ki se je učlovečila, ki nenehno raste in se v vsakem času obnavlja. O, da bi mi vsi, v tem svetem božičnem času

sprejeli to Ljubezen!

Po kratki tišini :Ta luč ni od včerajin ni samo moja.

Ta luč ne gori od danes do jutri,Gori in sveti iz davne preteklosti

v davno prihodnost.

Ta luč je upanje,ta luč je večnost.

Tone Kuntner

Božji otrok izžareva večno luč. Pomirja spore, blaži plamen sovraštva, vrača svetu mir in združuje razdvojene.

Popravlja krivice, je vsakomur v pomoč

in nikomur ne zada rane.

Kdor ga pokliče na pomoč, se mu ni bati gorja,

živel bo varno in v večnem miru.

Prošnje za osebne ali splošne potrebe. Na prošnje odgovarjamo: Prosimo te, usliši nas!

Uvod v očenaš:V tej molitvi očenaša prosimo, naj bo Bog vedno

pred nami, da nam bo kazal pravo pot. Naj bo ob nas, da nas bo vzel v naročje,

ko pride nevarnost.

Prosimo, naj bo v nas, da nas bo tolažil, ko bomo žalostni.

Naj bo nad nami in nas blagoslavlja z mirom, ki so ga oznanili angeli v božični noči.

Oče naš…

Bogoslužje zaključimo z naslednjo mislijo:Gospod Jezus Kristus, naj nas tvoje rojstvo popolnoma prepoji, da se, podobno kot ti,

ne bomo ukvarjali sami s seboj.

Naj bomo kakor ti, čuteči in usmiljeni, potrpežljivi, blagi in usmiljeni, iskreni in resnicoljubni.

Kdor bo videl nas, naj vidi tebe.

Čudovito je, da na tako nežen način prihajaš k nam.

Naj tako tudi mi prihajamo drug k drugemu. Amen.

Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu…

Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije LjubljanaFotografiji: Mojca BertoncelBesedila zbrala: Igor Dolinšek, p. Marjan Čuden OFM