UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

MOŽNOSTI TURISTIČNEGA RAZVOJA DRAVSKE DOLINE NA HIDROGRAFSKI MOTIVIKI REKE OD DRAVOGRADA DO RUŠ

Študentka: Tanja ŽIGART Naslov: Koroška cesta 14, 2366 Muta Številka indeksa: 80009328 Redni študij Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentor: dr. Franc PAUKO Muta, maj 2004

2

PREDGOVOR Pisanja diplomske naloge smo se lotili z namenom, da ugotovimo razvitost turizma v Dravski dolini na območju od Dravograda do Ruš. Osredotočili se bomo predvsem na turistične dejavnosti na reki Dravi. Poskušali bomo analizirati obstoječe stanje turistične ponudbe na tem območju, oceniti pozitivne in negativne učinke, ki vplivajo na razvoj, ter oceniti možnosti za nadaljnji razvoj. Eden od razlogov za izbiro te teme je tudi ta, da območje Dravske doline od Dravograda do Ruš še ni bilo raziskano, trenutna turistična ponudba na Dravi pa je novejša. Menimo, da ponuja Dravska dolina veliko možnosti za razvoj turizma, ki bi jih bilo potrebno izkoristiti, vendar se pojavljajo razni dejavniki, ki razvoj zavirajo. Naredili bomo anketo s turističnimi društvi, prav tako pa bomo vzpostavili stik z ribiškimi družinami na tem območju in obstoječimi turističnimi, športnimi in gostinskimi ponudniki. Naš cilj je analizirati turistično ponudbo na in ob Dravi ter predlagati ideje za nadaljnji razvoj. Mentorju profesorju dr. Francu Pauku se zahvaljujem za strokovno pomoč, prav tako vsem ostalim, ki so mi pomagali pri nastajanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi staršema za podporo v času študija in vsem, ki so mi polepšali študijska leta.

3

KAZALO 1 UVOD 4 1.1 Opredelitev problema 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja 6 2 GLOBALNA PREDSTAVITEV NARAVNIH POJAVOV IN TURISTIČNIH

PRIVLAČNOSTI DRAVSKE DOLINE 7 2.1 Geomorfološke privlačnosti 7 2.2 Hidrografske privlačnosti Drave 8 2.3 Podnebne privlačnosti Dravske doline 10 2.4 Biogeografske privlačnosti rečnega okolja 12 2.5 Komunikacije vzdolž Drave 13 3 DOSEDANJA TURISTIČNA AKTIVIZACIJA DRAVSKE DOLINE 15 3.1 Turistična športna aktivizacija dravske vodne gladine 19 3.1.1 Športne vodne zvrsti 19 3.1.2 Ribolov 23 3.2 Kulturni dogodki v turističnem izživljanju 26 3.2.1 Splavarjenje kot kulturno–zgodovinski dogodek 27 3.3 Gostinske dejavnosti ob reki 33 4 PERSPEKTIVNA TURISTIČNA DOGAJANJA/PRIREDITVE 38 4.1 Športne vodne dejavnosti na Dravi 38 4.2 Gostinske dejavnosti 42 SKLEP 45 SUMMARY 46 KLJUČNE BESEDE 47 KEY WORDS 47 SEZNAM VIROV 48 SEZNAM SLIK IN TABEL 51

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev problema V turizmu imajo mnoga območja veliko možnosti in perspektive, ki jih ne izkoriščajo v celoti niti delno. Vendar pa je za vsak kraj perspektivna dejavnost, ki jo je potrebno razvijati. Za to so potrebni ljudje, ki dajo ideje in zamisli, ki so uresničljive, in ljudje, ki vse to izvedejo. Turizem v Dravski dolini od Dravograda do Ruš je v veliki meri šele v povojih, predvsem če gledamo trenutno ponudbo aktivnosti na Dravi. Na nekaterih mestih je ponudba dobro razvita, v nekaterih občinah pa še vedno ni niti želje, da bi Dravo izkoriščali v turistične namene. Lahko rečemo, da je eden od problemov pri razvijanju ponudbe tudi veliko število potrebnih listin in dovoljenj raznih institucij. Razvoj turistične ponudbe na Dravi bi omogočil tudi razvoj številnih drugih dejavnosti in zmanjšanje števila brezposelnih. Vplivalo bi tudi na razvoj celotnega območja. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen Drava že od nekdaj predstavlja biser Dravske doline in je sama po sebi naravna lepota vredna ogleda. Prav tako pa reka že od nekdaj nudi dobre možnosti za razne vodne aktivnosti. Z izrabo turističnih potencialov, kot so lepa narava in mirna reka, manjša obremenjenost z industrijo, bogata kulturna in naravna dediščina, ter z izboljšanjem turistične in cestne infrastrukture bi v Dravski dolini lahko izoblikovali kakovostno turistično ponudbo, ki bi privabljala turiste. Pravilno zastavljeni cilji za razvoj turizma bi zagotovili, da bi se Dravska dolina na območju od Dravograda do Ruš bolje turistično tržila in zagotovila tudi določene rešitve v zvezi z brezposelnostjo. Cilji Cilji diplomske naloge so raziskati turistično ponudbo Dravske doline, omejeno na hidrografsko ponudbo na Dravi in ob Dravi. Najprej smo predstavili privlačnosti Dravske doline v globalnem pomenu, predvsem kar ponuja narava sama, in kakšne so komunikacijske povezave po dolini, ki so v razvoju turizma zelo pomembne. Osredotočili smo se na dosedanjo ponudbo. Kaj storijo v posameznih občinah, ki ležijo ob Dravi, za razvoj turizma oziroma kako izkoriščajo reko v turistične namene? Poskušali smo ugotoviti, zakaj se turizem na tem območju Dravske doline razvija šele v zadnjih letih in kje so vzroki, da v nekaterih občinah še vedno ni interesa za izrabo reke Drave v pospeševanju turističnega razvoja. Eden izmed ciljev diplomske naloge je tudi ugotoviti, kakšne so prednosti in slabosti dosedanje turistične ponudbe, ki je povezana z reko Dravo. Kakšen je obseg potrebnih dovoljenj, ki jih morajo pridobiti tisti, ki želijo izvajati razne organizirane aktivnosti ali ponudbo v turistične namene, ki so vezane na reko. V diplomski nalogi smo poskušali tudi ugotoviti, kako je v teh občinah razvita prehrambena, nastanitvena in razvedrilna gostinska ponudba, ki je sestavni del turistične ponudbe.

5

V diplomski nalogi smo navedli tudi svoje predloge in ideje za razvoj turizma na tem območju in ugotovitve, do katerih smo prišli. Trditve V diplomskem delu smo ugotovili, da so v zadnjih letih posvetili kar dosti pozornosti oživljanju splavarstva na območju Dravske doline. Splavarjenje je bilo še pred nedavnim pozabljena dejavnost, ki je nekdaj pomenilo močno gospodarsko panogo, danes pa ga obujajo v turistične namene. In lahko bi rekli, da zelo uspešno. Glede drugih vodnih in obvodnih aktivnosti na Dravi pa lahko trdimo, da še niso v polnem zagonu ali pa so slabo organizirane. Ljudje zelo radi preživljajo čas v bližini potokov in rek. Glede na to, da je v današnjem času način življenja zelo hiter, deluje voda in gibanje v naravi zelo sproščujoče. Če pa jim ponudimo možnost preživljanja prostega časa ob ali na vodi v okviru raznih aktivnosti in zanimive turistične ponudbe, je lahko to zanje še dodaten razlog za obisk. Razvijanje raznih športnih in drugih turističnih aktivnosti na in ob rekah lahko pomeni dober način za razvoj turizma določenega območja in rešitev nekaterih gospodarskih problemov. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da ponuja reka Drava v Dravski dolini dobre možnosti za razvoj turizma. Z izrabo njenih hidrografskih možnosti bi lahko razvili zanimivo ponudbo vodnih aktivnosti, ki bi popestrile turistični razvoj tega območja. Oživitev turizma na in ob Dravi pa lahko pomeni razvojno priložnost za celotno regijo, ki je ne smemo spregledati. Razvoj te dejavnosti bi pomenil za celotno gospodarstvo izjemne učinke. Danes večina ljudi stremi k aktivnemu in zanimivemu preživljanju prostega časa, zato je potrebno iskati nove možnosti turistične ponudbe in možnih atraktivnih aktivnosti. Ljudje pa so vedno bolj zahtevni. Svoj prosti čas želijo čimbolj izkoristiti. Razvoj turistične ponudbe na in ob reki Dravi bi pomenil rekreacijo in sprostitev, ter druženje s prijatelji. Pri pisanju diplomske naloge smo uporabili znanja, ki smo jih pridobili tekom študija. Omejitve pri pisanju diplomske naloge so se pokazale pri zbiranju podatkov. Predvsem bi lahko rekli, da je bolj malo domače literature iz tega področja, zato smo uporabili individualno raziskavo in pridobivanje informacij. Med omejitvami lahko omenimo tudi slabo organiziranost turističnih društev v nekaterih občinah. Pri iskanju podatkov smo kontaktirali z več odgovornimi ljudmi, ki delujejo na različnih področjih.

6

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi smo uporabili poslovne raziskave. Raziskava je temeljila na proučevanju globalnih privlačnosti Dravske doline in turističnih in drugih aktivnosti, ki se odvijajo na tem območju v zvezi z reko Dravo. Pri sestavljanju diplomske naloge smo pri raziskovanju uporabili deskriptivni pristop. Opisali smo turistično ponudbo in globalne značilnosti Dravske doline. V okviru tega pristopa smo uporabili naslednje metode: − metoda deskripcije in intervjuja, npr. opisali smo pogojenost turizma v Dravski dolini; − komparativna metoda, npr. primerjava obstoječe turistične ponudbe; − metoda kompilacije, pridobivanje informacij iz strokovne, tuje in domače literature. Podatki so predstavljeni opisno, slikovno in z grafičnimi prikazi.

7

2 GLOBALNA PREDSTAVITEV NARAVNIH POJAVOV IN TURISTIČNIH PRIVLAČNOSTI DRAVSKE DOLINE 2.1 Geomorfološke privlačnosti Skupna značilnost reliefa hribovitega Podravja je prisotnost hribovito-dolinskega reliefa, ki na skrajnem zahodu, na Uršlji gori in na Peci, že prehaja v visokogorje. Hribovje Kozjaka in Pohorja prehaja na vzhodu v gričevnato in ravninsko pokrajino subpanonske Slovenije. Ravni svet v hribovitem Podravju predstavlja nasute doline in kotline, v katerih so vodotoki svet razrezali v terase. Velike relativne višine slemen in strma pobočja so v preteklosti pogosto omejila komunikacije na dolinska območja (Macuh 2000, 36). Menimo, da je zaradi razgibanega reliefa ta del doline lahko posebno zanimiv za turiste, ker je dovolj možnosti za ribarjenje, vodne športe, pohodništvo, kolesarjenje in druge vrste aktivnosti. Dravsko dolino lahko tudi zaradi lažjega pregleda razdelimo v tri osnovne enote, in sicer Obmejno Podravsko hribovje, Osrednjo Dravsko dolino in Dravsko Pohorje. OBMEJNO PODRAVSKO HRIBOVJE Obmejno Podravsko hribovje sestavlja več individualnih hribovij: Kozjak, Remšnik (Remšniška planota), južnovzhodna pobočja Golice in Košenjak. V reliefnem pogledu je tukaj svet bolj razgiban in zapleten. To velja zlasti za vzhodni del, Kozjak. Dejansko je Kozjak severno od Brezenske soteske skoraj zrasel s Pohorjem (Zgonik 1977, 40−42). Lahko bi rekli, da je dolina na tem delu kanjonskega značaja. Glede na reliefne značilnosti so na tem območju pogoji za razvoj gorskega turizma, na primer gorsko kolesarjenje, pohodništvo, večdnevna ježa s konji po vrhovih in podobno. Pogoji pa so tudi za razvoj zimsko-športnega turizma (smučanje, sankanje). Mislimo, da bi lahko kakšno gorsko cesto na tem območju, ki ni pogosto v uporabi, uredili kot sankaško progo. Tudi južnovzhodni izrastki Golice, to je zahodni del hribovja, so precej razčlenjeni. Mučka Bistrica jih deli v dva hrbta. Podobno kot pri Kozjaku na južnem delu je značilno tudi za dravska pobočja Golice in sosednjega Košenjaka, da imajo dokaj velik nagib. Drugače pa so tu zanimive poti za planince in razne izletnike. Med ozkimi hrbti so globoki in ozki jarki. Šele v notranjosti, na primer ob Velki pod Kozjim vrhom, se jarki razširijo. Pobočja so tu položnejša, zato so tudi bolj naseljena in dostopna (Zgonik 1977, 42−43). Menimo, da je tukaj že možno zgraditi večje turistične in športne objekte, na primer igrišča, kopališča, kamp prostore in drugo. Prav tako je območje primerno za ureditev parkov ob reki, kolesarskih stez in podobno. OSREDNJA DRAVSKA DOLINA Tik pod Dravogradom se južna pobočja Košenjaka in severno vznožje zahodnega Dravskega Pohorja tako približajo dravski strugi, da se kmalu znajdemo v pravi soteski. V nekaj nad 6 km dolgi Trbonjski soteski srečujemo vzdolž struge le nekaj vlažnih pomolov ter redke in ozke terase, zato je bila tu prvotna naseljenost zelo skromna, možnosti za razvoj pa slabe (Zgonik 1977, 31). Menimo, da v današnjih časih ljudje iz mest iščejo pot

8

nazaj k naravi. V tem primeru bi bile na primer brunarice ob reki prava popestritev za nočitveno ponudbo − seveda ob razvoju druge športne in turistične ponudbe na in ob reki. Tudi v drugi, nad 20 km dolgi Brezenski soteski so pogoji za poseljenost slabi. Mnogo boljši pogoji za poseljenost so ob razširitvi Dravske doline na Mučko-radeljsko, Vuzeniško in Ruško-selniško polje. Nastala so, ko je v ledeni dobi reka nanašala razne sedimente in ustvarila vrsto teras (Zgonik 1977, 31−32). Menimo, da tukaj ravnine ponujajo dovolj možnosti za ureditev športnih objektov ob reki. Na nekaterih predelih, na primer Radeljsko polje, je cesta oddaljena od reke in je manj hrupa. To so primerni kraji, kjer bi imeli turisti možnost sprostitve, če bi uredili ponudbo, ki bi bila namenjena za počitnikovalce. Na teh predelih pa so tudi dobre možnosti za padalce in zmajarje, ki se iz višjih predelov spuščajo v dolino. DRAVSKO POHORJE Tudi na vzhodnem delu Pohorja se še velik del gorovja nagiba k Dravski dolini. Šele vzhodno od tod se glavni greben upogne proti severovzhodu. Zaradi take izoblikovanosti terena omogočajo doline Reke, Cerkvenice, Vuhreščice, Velke, Radoljne in Lobnice razmeroma lahek dostop vse do glavnega grebena in obratno. Pot ob Radoljni čez Pesek v dolino Oplotnice in pot ob Cerkvenici čez razmeroma lahek prehod na Sedlarjevem vrhu proti Mislinjski dolini imata celo večji prometnoprostorski pomen (Zgonik 1977, 34). Predvidevamo, da je to zanimivo za kolesarje, saj so to ceste, kjer je manj prometa in čistejši zrak. Reliefna razgibanost pomeni zaradi tipične usmerjenosti glavnih potokov dobro povezavo z osrednjo dolino ob Dravi, toda prometni povezavi v zahodno-vzhodni smeri predstavlja precejšnjo oviro. Razvija se mreža sodobnih gozdnih cest predvsem iz južno-severne smeri. Počasneje pa se odvija izgrajevanje vmesnih odsekov v zahodno-vzhodni smeri (Zgonik 1977, 34). Predvidevamo, da bi lahko gozdne ceste izkoristili, da bi turiste, ki bi se ustavili v dolini, recimo na splavarjenju, peljali na vrhove, kjer bi se ustavili na morebitni turistični kmetiji. Poleti je na višjih predelih tudi bolj sveži zrak in manj sopare. Glede na to, da so v svetu vedno večji problemi s pitno vodo in vedno manj čistih potokov in rek, bi lahko turiste peljali do njihovih izvirov, kjer bi se osvežili s čisto naravno vodo. Opazimo lahko tudi, da so levi pritoki Drave pogostejši in daljši od desnih. Drava je sprva odtekala po sinklinali proti vzhodu, sčasoma je začela pomikati svojo strugo proti jugu, zato je prišlo do te asimetrije. Asimetrične so tudi same doline potokov in rek. Vode praviloma teko na desni strani dolinskega dna. Tamkajšnja pobočja so zato strmejša od tistih na levi strani. Proti vzhodu asimetrija ni več tako izrazita (Macuh 2000, 39). Menimo, da bi lahko uredili označene poti ob potokih, ki bi vodile do izvirov. 2.2 Hidrografske privlačnosti Drave Tok reke Drave po Sloveniji je dolg 148,9 km. Na naše ozemlje priteče na slovensko-avstrijski meji pri Dravogradu. Slovenijo zapušča pri Ormožu, kjer preide na ozemlje Hrvaške.

9

V zgornjem toku ima Drava čisti snežni režim z vrhuncem v juniju. Poteze omiljenega snežnega režima kaže reka tudi med Dravogradom in Mariborom. Maksimalni vodostaj se tukaj pojavlja v juniju oz. maju, torej takrat, ko imajo druge slovenske reke že nižji vodostaj. V energetskem smislu je to ena od pomembnih prednosti Drave (Macuh 2000, 46). Število levih pritokov Drave, ki pritečejo izpod Kozjaka, je v primerjavi s številom desnih pohorskih pritokov manjše. Največji levi pritok v območju Drave od Dravograda do Maribora je Bistrica na Spodnji Muti. Ob Bistrici so naredili sprehajalno pot, vendar le na območju, kjer teče skozi Spodnjo Muto. Na delu, kjer teče po Bistriškem jarku, pa je ob potoku cesta, ki vodi do Ekološke kapelice, Sedelnikovega slapa in Sedelnikovega mlina, ki so že zdaj zanimive turistične točke. Zanimiva za turiste in pohodnike pa bi bila tudi urejena pohodna pot ob potoku Radoljna. Njegov povirni del je na območju pod severnim delom Rogle in v bližini Lovrenških jezer. V zgornjem toku teče v pet metrov visokem slapu. Potok ima zanimive leve pritoke s številnimi manjšimi šumi. Na desni strani toka se v Dravo zliva pet večjih pritokov, ki izvirajo na Pohorju. Lobnica je eden večjih pritokov Drave in izvira na višini 1400 m. Pred vzponom Pohorja se v njo izliva tudi Reka. Drugi veliki desni pritok je Cerkvenica, ki se izliva v Dravo v Vuzenici. V njo se izlivata tudi Rožarnica in Plavžnica. Tretji večji pritok je Vuhreščica, ki izvira izpod Velike Kope. Izpod Orlice in Janževskega vrha priteče potok Šošnarjev graben in se izliva za hidroelektrarno Vuhred. Pritok Velka se v Dravo izliva pri Breznu. Največja med desnimi pritoki pa je Radoljna. Poleg omenjenih se z desne strani izliva v Dravo še več manjših pritokov (Razdevšek 1992, 65). Menimo, da je potok Lobnica zanimiv, ker na enem delu teče skozi gozdni rezervat (pragozd), ki je ostanek nekdanjega naravnega rastja in ga zdaj sestavlja bukov-jelov-smrekov gozd. Potok potem v slapu pada preko štiriindvajsetih metrov visokega tonalitnega bloka in se imenuje Veliki Šumnik, nižje od njega pa je Mali Šumnik. Na Lobnici so včasih delovali tudi številni mlini in žage, ki so zdaj opuščeni. Menimo, da bi lahko bili le-ti zanimiva turistična privlačnost, ki bi poleg ribičev pritegnili k potoku še druge turiste. Največja pritoka Drave v hribovitem Podravju sta Mislinja in Meža. Struga Mislinje je danes skoraj v celoti regulirana, Meža pa ob visokih vodah običajno poplavlja (Macuh 2000, 46−47). Potoka sedaj uporabljajo v ribolovne namene. Glede na vsebnost kovin v vodi, suspendiranih snovi, organskih spojin (pesticidi, fenolne spojine in drugo) uvrščamo vode po določenih kriterijih v določen kakovostni razred. Po fizikalno-kemijskih in bakterioloških parametrih razporejamo vodovje na štiri kakovostne razrede. Vodo 1. razreda lahko (tudi ob morebitni dezinfekciji) uporabljamo kot pitno vodo in v živilski proizvodnji, če pa je v potoku ali reki tudi kaj hrane (1.−2. razred), lahko živijo v njej plemenite ribe, na primer potočne postrvi in lipani. Voda 2. razreda je primerna za kopanje, vodne športe, namakanje zemljišč, gojitev rib, medtem ko jo je treba za živilsko proizvodnjo in uživanje očistiti. Voda 3. razreda je preveč onesnažena, komaj še uporabna za namakanje in za določene tehnološke namene; vsekakor želimo reke in potoke s takšno vodo čimprej izboljšati do 2. razreda, ker se ob sezonsko ali umetno zmanjšanem pretoku, pa tudi ob povečani temperaturi, učinek škodljivih snovi stopnjuje in je vsak priliv nesnage nevaren. V 4. razred pa uvrščamo nedopustno onesnaženo vodo, v kateri vodni živelj gine; in reke s takšno vodo ogrožajo vire pitne vode (Lah 1998, 11−12).

10

Poseben problem vodotokov je njihova onesnaženost. Drava je še v osemdesetih letih sodila v 3.−4. kakovostni razred. Precej onesnažena je pritekla že iz avstrijske strani. Zaradi zaprtja nekaterih večjih onesnaževalcev Drave v Avstriji, pa se je danes kvaliteta dravske vode na odseku do Maribora izboljšala do 2.−3. kakovostnega razreda. To pomeni, da je uporabna za namakanje polj in industrijo. Ni za direktno uporabo (ni pitna) in ni uporabna za napajanje živine. Kljub temu pa reka za nekatera območja še danes pomeni pomemben vir pitne vode, vendar mora biti prečiščena. Še bolj onesnažena kot Drava je bila v preteklosti Meža, vendar se je zaradi sanacijskim ukrepov izboljšala in iz 4. prešla v 2.−3. kakovostni razred. V enakem razredu je danes tudi Mislinja. Velik problem predstavljajo tudi usedline v umetnih jezerih in zajezitvah pred HE na Dravi, ki so nastale zaradi zmanjšane transportne sposobnosti. Usedline so zaradi težkih kovin strupene, po drugi strani pa njihova prisotnost zmanjšuje volumen bazenov za HE (Macuh 2000, 49−50). Menimo, da je reka ravno tukaj zelo mirna in primerna za vodne športe kot so čolnarjenje, veslanje, jadranje in surfanje. Torej na območjih, ki so že bolj odprta. 2.3 Podnebne privlačnosti Dravske doline Severovzhodno Slovenijo lahko klimatsko regionaliziramo glede na relativno višino v pas kotlin in dolin, termalni pas (med 30 in 200 m relativne višine) in hribski pas. Glede na stopnjo kontinentalnosti pa lahko severovzhodno Slovenijo razdelimo v tri pasove: pas subalpske severovzhodne Slovenije (Pohorje, Kozjak, Dravska dolina, Slovenjgraška kotlina), pas z izrazitejšimi kontinentalnimi klimatskimi potezami (Prekmurje, vzhodne Slovenske gorice) in prehodni pas, ki leži med obema naštetima. Poudariti pa je potrebno, da so pri tem načinu klimatske regionalizacije meje precej manj ostre (Macuh 2000, 39−46). Po Koppenovi klasifikaciji klime spada Slovenija v zmernotopli klimatski tip, v katerem je srednja temperatura najtoplejšega meseca nižja od 22.°C, najmanj štirje meseci pa imajo srednjo mesečno temperaturo nad 10.°C. Predvidevamo, da se je s spreminjanjem podnebnih razmer v zadnjih letih to malo spremenilo. Vendar je klima v Dravski dolini kljub vsemu ugodna, ob reki pa je poleti, kljub visokim temperaturam, sveže in prijetno. Za večino Slovenije velja, da nastopijo najnižje oz. najvišje temperature v mesecu, ki sledi zimskemu oz. poletnemu solsticiju, to je v januarju in juliju. Glede na to, da obravnavano ozemlje zajema zelo majhen del zemeljskega površja, faktorji, kot sta geografska širina ali oddaljenost od morja, ne prihajajo tako močno do izraza, pač pa ima večji pomen relativna višina. Pomemben modifikator klimatskih razmer je relief, saj se v zaprtih dolinah in kotlinah pogosto pojavlja temperaturni obrat. V Dravski in Mežiški dolini so zimski temperaturni obrati manj izraziti. Vendar pa se tudi tukaj lahko pojavljajo velike razlike med dolinskim dnom in vrhovi Pohorja. Od dna Dravske doline se temperature do višine 900 m lahko znižajo tudi za 7°C. Predvidevamo, da če bi združili turistično ponudbo v dolini in v planinah, bi lahko peljali turiste, ki bi bili na primer na splavarjenju, v planine, sprehode ob

11

potokih in na vrhove. V vročih poletnih mesecih bi to predstavljalo za turiste pravo osvežitev v naravi pohorskih in kozjanskih gozdov. Na razvoj nekaterih oblik gospodarstva in na poselitev območja v veliki meri vpliva podnebje in v zvezi z njim dolžina vegetacijske dobe. Proti vzhodu se zaradi ugodnih subpanonskih klimatskih vplivov dolžina vegetacijske dobe podaljša na dobo šestih mesecev, med sredino aprila in sredino oktobra, kar godi predvsem dozorevanju kulturnih rastlin v poznem poletju in zgodnji jeseni. Na vzhodnem Pohorju in Kozjaku so temperature višje kot na istih nadmorskih višinah na zahodu hribovitega Podravja. Menimo, da daljša vegetacijska doba ugodno vpliva na rastlinstvo in živalstvo, saj je narava dalj časa zelena in cvetoča, predvsem parki. V jesenskem času pa dajejo Dravski dolini prav poseben čar in lepoto obarvani listi gozdov. Letna količina padavin v severovzhodni Sloveniji pada od JZ proti SV. Količina padavin pada v treh stopnjah. Razporeditev padavin preko leta kaže dva maksimuma (primarni julija oziroma junija, sekundarni novembra) in dva minimuma (primarni februarja oziroma januarja, sekundarni oktobra). Glede količine padavin (dež, sneg) lahko opazimo pasovitost v smeri od jugozahoda proti severovzhodu: − v prvem pasu ležita najbolj namočeni postaji v severovzhodni Sloveniji: Šmartno pri Slovenj Gradcu in Radlje ob Dravi (nad 1200 mm padavin); − v drugem, prehodnem pasu (med 1200 in 1000 mm padavin letno) ležijo postaje Slovenske Konjice, Maribor in Turški vrh; − v tretjem, najmanj namočenem delu (pod 1000 mm padavin letno), pa ležijo postaje Pragersko, Jeruzalem, Lendava in Veliki Dolenci. Glede na količino padavin predvidevamo, da je ugodno za reko, ker je vedno primerna globina. To je verjetno pomembno za splavarjenje, prav tako tudi za druge vodne športe, ki se odvijajo na reki. Pomembno je tudi za ribe, da se potoki ne izsušijo. Dovolj padavin ugodno vpliva tudi na rastje, prav tako pa neposredno vpliva tudi na živalstvo, da imajo živali vedno dovolj hrane. Vendar se je v zadnjih letih tudi to spremenilo in se predvsem poleti pojavljajo sušna obdobja. Deževni dnevi ne predstavljajo oviro splavarjenju, ker imajo na vsakem splavu zaščitno streho. Splavarji plujejo ob vsakem vremenu. Lahko bi rekli, da so nekateri turisti prav veseli dežja v vročih poletnih dneh, predvsem starejši. Vendar pa že sama vožnja s splavom predstavlja pravo osvežitev. Včasih je gladina reke zamrznila, da so lahko domačini igrali hokej na ledu in drsali. Danes v srednjem in spodnjem toku ne zamrzne več. Pojavijo se sicer majhne zaplate ledu ob obali ali v zalivih, vendar nihče več ne stopi na led. Za tako stanje ni krivo samo povišanje temperature, ampak velik del prispevajo zračni tokovi (Meško 2001, 13−14).

12

2.4 Biogeografske privlačnosti rečnega okolja Drava in njeno obrežje predstavlja življenjsko okolje številnim živalskim in rastlinskim vrstam, saj je na določenih delih območje odprto, osončeno in lahko bi rekli, da ima nekak parkovni značaj. Skratka, je imeniten življenjski prostor za rastline in živali. V reki Dravi in ob njej se skriva raznovrstnost živalskega in rastlinskega sveta, ki je svojevrstna atrakcija za mnoge ljudi. ŽIVALSKI SVET Najbolj razširjene med živalskimi vrstami so ptice. V dravski loki je doslej ugotovljenih skupno najmanj 266 vrst ptic. Če omenimo samo nekatere med njimi: najdemo kvakače, sive čaplje, race, labode in druge (Geister 1995, 17). Drava je edino znano in redno gnezdišče rečnega galeba v Sloveniji. Ker pa ta vrsta spada med ogrožene, bi jim morali posvetiti še večjo skrb. Prav tako pa na območju Dravske doline gnezdita tudi navadna čigra in siva čaplja. Danes vzdržujejo gnezdišča z umetnimi posegi, saj bi drugače te vrste izginile (Geister 1995, 17−18). Pomembno in zaščiteno je Črneško polje v Črnečah, kjer gnezdijo nekatere ogrožene vrste ptic. Nahaja se ob Dravi, zato ga reka tudi večji del poplavlja. Polje predstavlja pticam primeren življenjski prostor, ker je poraščeno z dosti trstičja, trave in ločja, kjer le-te gnezdijo. Pomembno območje za gnezdenje je tudi na levem bregu reke v Boštjanu pri Dravogradu in Trbonjsko jezero. Prav tako pa dosti ptic gnezdi na otokih na Dravi, ki se nahajajo na Gortini, v Radljah v bližini ribnika Reš in v Vuhredu. Vsa ta območja so tudi zaščitena, zato tu niso dovoljeni posegi v naravo. Ob večjih deževjih večino le-teh reka tudi poplavlja. Kljub temu menimo, da bi lahko postala ta območja turistične točke. Postavili bi lahko tudi oznake z napisi, kjer so gnezdišča in oznake katere ptice tu gnezdijo, prav tako pa bi lahko prodajali spominke v obliki teh ptic. Posebej znana na teh območjih je siva čaplja, predvsem na Črneškem polju. Na reki Dravi prezimuje tudi večje število ptic, kot na primer velika bela čaplja, njivska gos, beločela gos, mlakarica, čopasta črnica, veliki žagar, race, rečni galeb, štorklja, več vrst sinic, labod pevec in še mnoge druge. Takšna prezimovališča ptic na reki Dravi so za nekatere vrste mednarodno pomembna (Geister 1995, 18), saj nekatere vrste priletijo v prezimovališča tudi iz sosednjih držav. Smatramo, da bi v sončnih zimskih dneh predstavljali sprehodi ob Dravi atraktivno ponudbo z ogledom ptic in zasneženega drevja, ko bi se turisti na primer ustavili v kakšni gostilni na kosilu. Na ali ob reki Dravi se nahajajo še druge vrste živali, in sicer: vodni drsalec, pepelasti pajek, hrošč agorum, krivuljastopegasti brzec, kolovrt, belouška in druge. V reki živi veliko vrst rib, na primer mrena, ščuka, klen, som, podust, potočni ostriž, rdečeperka, linj, klenič, krap, belica, postrv in druge. RASTLINSKI SVET V Podravju je gozd najbolj razširjen na Pohorju in Kozjaku. Vrhovi Pohorja so goli in videz pokrajine zbuja vtis, da je tu gozdna meja. Nekdanje jelovo-bukove gozdove so

13

zaradi gospodarskega izkoriščanja zamenjali smrekovi gozdovi. Bukev se je ohranila na večjih strminah, kjer sta bila sečnja in splavilo lesa otežena. Sedaj so smrekovi gozdovi večinoma na nadmorski višini 800−900 metrov, kjer je nekoč prevladovala bukev. Najlepši jelovi gozdovi pa so na nadmorski višini 900−1000 metrov in 1200−1300 metrov. Bukev je v večji meri ohranjena v pohorskem pragozdu v okolici Bajgota, združbo pa ustvarja z javorjem in smreko. V nižinskih območjih z visoko podtalnico je značilna združba hrasta in gabra (Radovanovič 1996, 223−224). Na dolomitnih in sušnih peščenih tleh prevladuje bor, ki prevladuje v Dobravi, ki se razteza na osrednjem delu Mučkega polja (Macuh 2000, 51). Poleg gozdnih združb je v Podravju bogata tudi podrast. Znamenita je velikonočnica na apnenčastih tleh na Boču in navadni kosmatinec, ki sta zaščitena. Za Pohorje in Kozjak je značilna tudi arnika, ki raste v travi na planjah. Posebnost vrhov Pohorja je združba visokega barja, kjer prevladujejo šotni mahovi (Radovanovič 1996, 223−224) Ob Dravi najdemo različne rastlinske vrste, od dreves, grmovnic do nizkega podrastja. Če jih naštejemo nekaj izmed njih: navadna mokrica, trodelni mrkač, dob, navadni srobot, navadni rokavec, beli javor, veliki jesen, navadni hmelj, vodna meta, čremsa, rumeni blatnik, poljski brest, rdeča vrba, beli topol, porečnik, zimska preslica, bolhača, sinjezelena robida, prava potočarka, trstična pisanka, bela vrba, lipa, širokolistni rogoz, navadna vodna zlatica in druge. Izmed drevesnih vrst najdemo tudi belo vrbo ter beli in črni topol. Vse tri so hitro rastoči mehki listavci in so privlačni za ptice. Privlačni sta dve redki vrsti grmovnic. Prva je navadni strojevec in ima drobne igličaste liste. Drugi pa je rakitovec, trnast grm, ki je podoben ozkolistni vrbi. Ponaša se lahko z lepimi belimi cvetovi in živordečimi plodovi. Obe rastlini uspevata na golih prodnatih tleh. Zaščitena območja, kjer gnezdijo ptice, so prav tako lahko zanimiva tudi zaradi rastlinskega sveta. Tudi zaradi tega bi bile zanimive turistične točke, kjer bi bilo na lesenih tablah napisano, kakšne drevesne in druge rastlinske vrste rastejo na tem območju. V Dravogradu se vije ob Dravi prijetna pot, ki jo mnogi izkoristijo za sprehode. Na drevesa bi lahko dali oznake o njihovih vrstah, kar bi naredilo pot še poučno. 2.5 Komunikacije vzdolž Drave V prometnem pogledu Dravska dolina predstavlja problem, zaradi njenega reliefa. Če bi želeli posodobiti cestno povezavo s hitro cesto, bi to predstavljalo velike posege v naravo, s čimer bi porušili zdajšnje naravno ravnovesje. Dolina je ozka in raztegnjena. Na vsaki strani Drave se dvigajo hribi poraščeni z gozdom. V Sloveniji ima Koroška najbolj neugodno prometno lego, zato je zanjo značilna prometna izolacija znotraj Slovenije. Ta problem je posledica neustrezno razvite državne prometne infrastrukture, to pa tudi predstavlja problem primerne in hitrejše dostopnosti prebivalcev do večjih urbanih središč. Slednje pa ne predstavlja problema za razvoj turizma.

14

Velik problem pa v tem delu Dravske doline in na območju celotne Koroške predstavlja slaba razvitost in propadanje cestnega omrežja, ki bi mu morali posvetiti večjo pozornost in ukrepati v zvezi s tem. Danes na levem bregu reke poteka cestna povezava, na desnem bregu pa železniška povezava Dravograd-Maribor. V zadnjih letih je bilo kar nekaj rekonstrukcij nevarnih odsekov, delno posodobljena pa je bila tudi glavna cesta Dravograd-Maribor. Govori pa se tudi o izgradnji hitre ceste iz strani Savinjske doline v povezavi Koroške z Avstrijo. Če bi želeli izgraditi hitro cesto za boljšo in hitrejšo povezavo s Štajersko, predstavlja problem posodabljanja cestne povezave med Mariborom in Koroško ozka Dravska dolina. Na eni strani so hribi, na drugi pa reka Drava, zaradi česar je trenutna cesta precej ovinkasta, slabo pregledna in nevarna, še posebej ob slabem vremenu. Gledano s turističnega vidika pa je lahko razgibanost terena tudi prednost. Cesta se večinoma vije ob reki, zato lahko turistom predstavlja vožnja pravo dogodivščino. Zanimivo izkušnjo predstavlja tudi kolesarjenje po Dravski dolini ali vožnja s kanujem po reki. Ta cesta je nekdaj predstavljala velik pomen, ker je povezovala mariborsko okrožje z Labotsko dolino, Celovško kotlino in z ostalo Koroško. Bila je prikazana kot komercialna cesta, leta 1836 pa so o njej govorili kot o glavni ali poštni cesti s poštnimi postajami v Ožbaltu, Radljah ob Dravi in v Dravogradu. O teh poštnih postajah se dandanes ne govori dosti, zato bi bilo zanimivo, če bi vsaj označili z obcestnimi tablami, kje so le-te bile. Označili pa bi lahko tudi morebitne še obstoječe stavbe, kjer so se nahajale poštne postaje, in v njih uredili muzej. Cesto je bilo potrebno večkrat popravljati in utrjevati, ker je morala prečkati precej potokov, na nekaterih predelih pa jo je občasno poplavila tudi Drava. Z izgradnjo hidroelektrarn so morali cestno teraso prestaviti na višje ležeče predele, ker se je nivo vode dvignil. Pred izgradnjo hidroelektrarn je imela Drava naravno strugo z brzicami, zdaj pa je reka mirnejša, nad hidroelektrarnami pa so umetna jezera. Gledano s turističnega vidika so sedaj, ko je reka mirnejša, boljši pogoji za razvoj vodnih športov na mirnih vodah in splavarjenja v turistične namene. Slaba stran tega pa je, da ni več naravne struge, brzic in lepot. Če bi bila naravna, hitrejša struga, bi bili pogoji za razvoj drugačnih vrst vodnih športov, kot je rafting. Izgradnja hidroelektrarn, in s tem višji nivo vode, pa ima tudi svojo slabo stran, saj so bili poplavljeni kulturni spomeniki, kot so kapelice. Ena takšnih je bila tam, kjer je zdaj Šarmanov splavarski pristan, vemo pa tudi za poplavljeno kapelico na Gortini. Železniška proga, ki je bila pred več kot 130 leti zgrajena predvsem z namenom, da je Madžarsko povezovala z zahodno Evropo oziroma Avstrijo, je danes izgubila svoj pomen. Pred časom je obstajal načrt za elektrifikacijo te koroške oziroma obdravske proge, vendar so to opustili, nekateri pa razmišljajo celo o njeni ukinitvi. Elektrifikacija bi za naravo, živali in tukajšnje prebivalce pomenila čistejše in mirnejše pogoje za življenje.

15

3 DOSEDANJA TURISTIČNA AKTIVIZACIJA DRAVSKE DOLINE V okviru diplomske naloge smo naredili raziskavo o razvitosti turizma na reki Dravi in ob njej ter o morebitnih možnostih za razvoj tega območja in načrtih turističnih društev v posameznih občinah. Vključili smo vse občine, ki se nahajajo neposredno ob Dravi v območju od Dravograda do Ruš. Vključene so občine Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Selnica ob Dravi in Ruše. Vprašalnik za turistična društva je sestavljen iz vprašanj o dosedanji razvitosti ponudbe, vrsti ponudb aktivnosti na Dravi in ob njej, o ustanovljenih športnih vodnih društvih, vrstah prireditev, ki se odvijajo v določenem času, o obiskovalcih in infrastrukturi. Drugi sklop vprašanj zavzema možnosti razvoja določene turistične ponudbe – športne aktivnosti, gostinske in nastanitvene možnosti in vzroke za trenutno stanje. Stopnjo razvitosti aktivnosti smo opravili na podlagi podatkov turističnih delavcev v turističnih društvih v omenjenih občinah. Rezultati ankete so pokazali, da je turizem, ki se nanaša na Dravo, v Dravski dolini slabo razvit. Čeprav ponuja reka dobre možnosti za razne aktivnosti, je v turistične namene slabo izkoriščena. Kakšna je razvitost turizma na/ob Dravi v posamezni občini? Turistični delavci v Dravogradu, na Muti in v Podvelki so mnenja, da je v njihovih občinah turizem na Dravi razvit. Turistični delavci v Vuzenici, Radljah ob Dravi, Selnici ob Dravi in v Rušah pa so mnenja, da je v njihovih občinah turizem na Dravi slabo razvit. Predvidevamo, da v občini Dravograd mislijo na splavarjenje, čeprav je splavarski pristan na Gortini, ki spada pod občino Muta, lastnik pa je agencija Prorelax iz Dravograda. Mi smo to splavarjenje vključili pod občino Muta. Menimo, da se vsi ozirajo predvsem na splavarjenje, čeprav bi bilo možno popestriti ponudbo z raznimi drugimi športnimi aktivnostmi. Glede razvitosti turizma ob Dravi so v občini Muta in Vuzenica mnenja, da je razvit. V občinah Dravograd, Radlje ob Dravi, Podvelka, Selnica ob Dravi in v Rušah pa, da je slabo razvit. Menimo, da kljub njihovim trditvam v občinah Muta in Vuzenica ni dovolj aktivnosti, ki se odvijajo ob Dravi, čeprav imajo pogoje za razvoj le-teh, prav tako tudi v ostalih občinah. Z raziskavo smo ugotovili, da je turistična ponudba slabo razvita in obsega predvsem splavarjenje in čolnarjenje. Da bi povečali odstotek, bi morali ponudbo razširiti še na druge dejavnosti. S pomočjo raziskave smo določili tudi stopnjo razvitosti različnih aktivnosti na/ob Dravi glede na število občin. Ugotovili smo odstotek razvitosti določene aktivnosti, ki se odvija na reki Dravi. V raziskavo smo uvrstili vrste športnih aktivnosti, kot so čolnarjenje, veslanje, rafting, surfanje, motonauma, splavarjenje in ribištvo. Razvitost smo merili v odstotkih.

16

TABELA 1: RAZVITOST VRSTE AKTIVNOSTI NA/OB REKI GLEDE NA OBČINE Dravograd Muta Vuzenica Radlje Podvelka Selnica Ruše Čolnarjenje X X Veslanje X X Rafting Surfanje X Motonauma Splavarjenje X X Ribištvo X X X X X X X Vir: Turistična društva SLIKA 1: STOPNJA RAZVITOSTI VRST AKTIVNOSTI NA/OB REKI DRAVI GLEDE NA OBČINE odstotki

0

20

40

60

80

100

vrsta aktivnosti

čolnarjenjeveslanjeraftingsurfanjemotonaumasplavarjenjeribištvo

Vir: Turistična društva Kot smo ugotovili, se na reki Dravi v tem območju, od Dravograda do Ruš, odvija malo število organiziranih aktivnosti, in sicer čolnarjenje in veslanje, katerih razvitost smo ocenili na 28 % in splavarjenje s prav tako 28 % razvitostjo. Od športnih aktivnosti se pojavlja tudi surfanje, vendar je povsem individualno in ni organizirano v društvu. S tem se ukvarjajo le posamezniki, razvitost pa lahko ocenimo na 14 %. Seveda pa je najbolj pogosta aktivnost v tem delu Dravske doline ribištvo, ki je organizirano v vseh občinah. Njegovo razvitost lahko ocenimo kar na 100 %. Lahko rečemo, da so kot društvo organizirane le ribiške družine in razvijajoče se čolnarsko društvo Bučinek na Spodnji Muti. Raziskava je pokazala, da so športne in druge aktivnosti na in ob reki Dravi v določenih občinah zelo slabo zastopane. Čolnarjenje in veslanje je razvito le v dveh občinah, in sicer v občini Muta in v občini Ruše.

17

Rafting in motonauma nista razvita. Za rafting lahko rečemo, da je reka Drava premirna in ne ponuja pravih pogojev za razvoj tega športa. Motonauma pa prav tako ni razvita, ker vožnja s plovili na motorni pogon ni dovoljena, predvsem zaradi rib in zaradi živali, ki živijo ob reki, predvsem ptice. Splavarjenje je razvito v dveh občinah, in sicer v občini Muta in v občini Podvelka. Načrtovali so tudi razvoj splavarjenja v občini Vuzenica, vendar so kljub začetnim poskusom to opustili. Kako so razvite informacijske službe v posameznih občinah? Po vprašalniku sodeč, je v občinah Dravograd, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka dobro razvita, v ostalih občinah pa slabo. Delujejo turistično-informacijski centri, ki so na vidnih lokacijah in ponujajo turistom informacije o turističnih in kulturnih znamenitostih in zanimivostih določenega kraja. Ponujajo pa tudi najem vodnika. Kdaj je sezona turističnih dogajanj in aktivnosti, ki se odvijajo na/ob Dravi? Sezona splavarjenja je od 1. maja do 31. oktobra, sezona čolnarjenja pa v poletnih mesecih in je odvisna od vremena. Drugih aktivnosti vezanih na reko ni, razen ribištva, katerega sezona je odvisna od drstenja rib. Ribiška tekmovanja so stalna aktivnost ob občinskih praznikih, ki ga ima vsaka občina. Ob takih priložnostih bi lahko bolj aktivno vključili reko in organizirali tekmovanje s čolni ali rancami, piknike ob reki, kjer je lokacija primerna. Vključili bi še druga društva, na primer lovce, ki bi predstavljali svojo dejavnost. Kako je razvito oglaševanje? Oglašujejo na oglasnih deskah, ki so večinoma v vsakem kraju, večje prireditve tudi na lokalnih radijskih postajah. Občina Vuzenica ima na primer tudi svojo zloženko o turistični ponudbi kraja in raznih občasnih prireditvah. Vsaka občina pa ima tudi svojo internetno stran, ki bi jo morali večkrat prenavljati, saj nekatere niso več aktualne. Kdo so obiskovalci morebitnih prireditev? To so predvsem domačini in obiskovalci iz območja Koroške, vseh starostnih skupin. Redkeje so obiskovalci naključni turisti iz cele Slovenije in tujine. Privabili bi jih lahko z boljšim oglaševanjem in pestrejšo ponudbo. Kako je urejena infrastrukturna dostopnost in parkirišča ob obrežju reke? V vseh občinah je urejena dostopnost in parkirišča, kjer se kaj dogaja. Urejena je dostopnost do splavarskih pristanov in čolnarne Bučinek, ki imajo tudi dobro urejena parkirišča. Prav tako pa imata urejeno infrastrukturo Ribiška domova v Dravogradu in v Rušah in morebitni prehrambeni obrati ob reki. Kakšne aktivnosti bi bile možne na reki? Po mnenju turističnih društev imajo vsi v mislih splavarjenje, čolnarjenje in veslanje. V turističnem društvu Ruše so pomislili tudi na turistično ladjo. Menimo, da je možnosti za razvoj še mnogo več, ki jih navajamo v nadaljevanju. Ali so možnosti za počitniški turizem? V občinah Vuzenica, Podvelka, Selnica ob Dravi in Ruše so mnenja, da so, v ostalih občinah, da niso. Menimo, da so možnosti, vendar ob pestrejši športni in drugi razvedrilni ponudbi, vezani na reko in celotno območje občin.

18

Kakšna je trenutna nastanitvena in prehrambena ponudba? V občinah Dravograd, Vuzenica Selnica ob Dravi so mnenja, da je prehrambena ponudba dobro razvita, v občinah Muta, Podvelka in Ruše, da je slabo in v občini Radlje ob Dravi, da je v razvoju. Menimo, da je ponekod slabše razvita, na primer v Vuzenici, ponekod pa bolje, kot so sami mnenja. Vendar pa redko privabijo večje število turistov, razen v gostilnah ob splavarskih pristanih. Glede nastanitvene ponudbe so mnenja, da je v občini Dravograd dobro razvita, v občinah Muta, Podvelka, Selnica ob Dravi in Ruše slabo in v občinah Vuzenica in Radlje ob Dravi, da je v razvoju. Menimo, da je nastanitvena ponudba res slabše razvita, saj imajo recimo v Rušah le hostel za mlade, drugega nočitvenega objekta, ki bi bil namenjen ostalim turistom, pa ne. Kakšne so možnosti za razvoj gostinskih in trgovinskih dejavnosti, počitniških bivalnih objektov in kamp prostorov? Glede gostinskih in trgovinskih dejavnosti so vsi mnenja, da so dobre možnosti za razvoj. Glede počitniških bivalnih objektov so v občinah Vuzenica, Radlje ob Dravi in Ruše mnenja, da so možnosti dobre, v ostalih občinah pa, da so slabe možnosti. Glede kamp prostorov pa so vsi mnenja, da so slabe možnosti. Verjetno zato, ker ne razmišljajo v tem pogledu, da si dandanes večina turistov želi čim več časa preživeti v naravi. Mi smo mnenja, da so povsod možnosti za razvoj kakršne koli nočitvene ponudbe, če privabiš turiste, ki povprašujejo po tem. Ali so urejena kopališča ob Dravi in možnosti za razvoj le-teh? Kopališč na območju Dravske doline, ki jo zajemamo, ni. Opuščena so tri kopališča, in sicer v Dravogradu, v Ožbaltu in v Rušah. V Dravogradu so se odločili, da bodo na tem mestu naredili otroško igrišče. Menimo, da bi bilo perspektivno kopališča znova urediti, kjer bi lahko dodali še gostinsko ponudbo in druge športne aktivnosti. Ali so ob reki urejene poti za sprehode, kolesarjenje, tek? V občinah Dravograd in Ruše menijo, da so urejene poti za sprehode. Vendar smo mnenja, da so v Dravogradu uredili tudi lepo kolesarsko stezo do meje z Avstrijo, ki se sicer na določenih mestih oddalji od reke. Primerna je tudi za sprehode, tek in rolanje. Predvidevamo, da bi lahko takšno stezo nadaljevali tudi naprej ob reki, dokler se dolina pri Spodnji Vižingi ne zoži. Ali se v občini povezujejo z agencijami za razvoj? Menijo, da se ne, vendar bi bilo to potrebno. Menimo, da bi se morale agencije za razvoj aktivno vključiti in posvetiti pozornost razvoju turizma, ki je perspektivna gospodarska panoga. Kaj bi lahko spremenili za boljši turistični razvoj na/ob reki? Mnenja so, da bi bila potrebna finančna pomoč države, ustanovitev turistično-informacijskega centra, kjer ga še ni, ustanovitev lokalne turistične organizacije, strategija razvoja, več povezanosti med ponudniki turističnih zanimivosti in tistimi, ki so odgovorni za razvoj turizma. V Dravogradu in v Rušah so poleg tega tudi mnenja, da bi bil potreben boljši odnos občine do razvoja turizma. V občini Muta so mnenja, da primanjkuje kadra in da situacijo še dodatno otežuje zakonodaja, ki za kakršne koli aktivnosti na reki predvideva mnogo dovoljenj. Potrebne bi bile vsakoletne čistilne akcije reke in ureditev obrežja. Mi smo mnenja, da bi morali ustanoviti turistično organizacijo, ki bi združevala, razvijala, promovirala in tržila povezane lokalne ponudbe celotne regije. To bi pripomoglo tudi k cenejši promociji, ker ne bi bilo potrebno delati individualnih promocij. Na regionalni ravni (Koroška ali le Dravska dolina) bi bil potreben tudi skupni, računalniško podprt,

19

turistično informacijski sistem. Prav tako bi morale biti občine bolj osveščene o pomembnosti turizma kot gospodarske panoge, ki bi omogočale več delovnih mest. Potrebno bi bilo tudi dvigniti kakovost obstoječe turistične infrastrukture. Izboljšati kakovost in izkoriščenost nastanitvenih kapacitet. Nameniti bi bilo potrebno sredstva za obnovo in razvoj objektov za šport in rekreacijo in drugih turističnih atrakcij. Menimo pa, da bi bila nujna tudi večja pomoč države. Kje so vzroki, da to ni bolje razvito? V občinah Muta in Vuzenica je vzrok v tem, da ni pravih kadrov, ki bi razvijali ponudbo aktivnosti na Dravi. V vseh občinah so za slab razvoj navedli pomanjkanje finančnih sredstev in premajhna pomoč države, tudi s strani subvencioniranja. V občinah Ruše in Dravograd so mnenja, da ni dovolj interesa za razvoj turizma. Seveda pa so tu še ribiči, ki iz naravovarstvenih razlogov, kot varuhi voda, nasprotujejo posegom na obrežjih rek in aktivnostim na reki. Mislimo, da je premalo povezanosti med lokalnimi turističnimi organizacijami in izvajalci turistične ponudbe med občinami, saj se kaže potreba po sodelovanju in skupnem predstavljanju na trgu. Ob večji turistični ponudbi bi se turisti dalj časa zadrževali na tem območju. Prav tako je opazno pomanjkanje razvojnih in investicijskih sredstev, kar vpliva na slabo realizacijo idej. Opazna je potreba po izboljšanju in razvijanju nastanitvenih zmogljivosti in raznih športno-rekreacijskih objektov. Oviro razvoju raznim športnim aktivnostim predstavljajo tudi zavarovana območja, kjer so naseljene številne redke vrste ptic. Ta območja so na primer Črneško polje pri Dravogradu, obrežje reke v Boštjanu pri Dravogradu, območje reke, kjer so tudi otoki, in sicer na Gortini, v Vuhredu in v Radljah pri ribniku Reš. Črneško polje ne pustijo niti izsušiti, da bi ga lahko uporabljali v kmetijske namene. Kakšna vrsta aktivnosti bi se lahko izvajala na določenem delu reke? Večinoma so mnenja, da je v akumulacijskih jezerih pred hidroelektrarnami možno čolnarjenje in veslanje. V občini Dravograd po njihovem mnenju na tem delu reke ni možen razvoj turizma, vsaj množičnega ne. Območje je zavarovano zaradi ptic, ki tu živijo. Za hidroelektrarnami po njihovem mnenju ni možen razvoj nobene vrste aktivnosti, zaradi močnega toka. Smatramo, da bi bila tukaj možna plovba s kanuji in kajaki za turiste, ki si želijo bolj adrenalinskih izkušenj. Po toku je po njihovem mnenju možen razvoj splavarjenja in ribištva. Menimo, da je možen razvoj še drugih vrst vodnih športov. V akumulacijskih jezerih je možno razviti surfanje ter jadranje, na primer pred hidroelektrarno Vuzenica, kjer dolina še ni tako ozka. Prav tako pa je možno surfati in jadrati po toku. 3.1 Turistična športna aktivizacija dravske vodne gladine 3.1.1 Športne vodne zvrsti 1) Motonauma Pod motonaumo razumemo vožnjo s plovili na motorni pogon. V tem delu Dravske doline ni razvita. Po ugotovitvah lahko rečemo, da trenutno tudi ni možnosti za razvoj, zaradi nasprotovanja naravovarstvenikov in ribičev. Nasprotujejo predvsem zaradi rib in ptic, ki živijo na tem območju. Če bi dovolili razvoj te športne aktivnosti, bi to pomenilo

20

ogroženost gnezdišč ptic, ki so zaščitene, in ogroženost rib, predvsem njihovega drstenja. Povečani valovi, ki bi jih povzročila plovila na motorni pogon, bi počasi izpodjedali obrežje in obvodno rastlinje. V zgornjem delu reke, od Dravograda do Vuhreda, je kar nekaj zaščitenih območij. Zato pa bi bili boljši pogoji za razvoj te oblike vodnega športa v spodnjem delu, vendar za začetek v manjšem obsegu. 2) Čolnarjenje Čolnarjenje na mirnih vodah lahko pomeni zdravo obliko rekreacije, lahko pa je tudi v tekmovalne namene. Povežemo zdravje z naravo. V prostem času lahko pomeni dobro rekreacijo in obliko druženja s prijatelji, družino in spoznavanje novih ljudi ali pa le aktivno ukvarjanje s športom. Najpogosteje najdemo na Dravi kajake in kanuje, ki so ekološko neoporečna in tiha plovila, s katerimi je zaradi plitvega greza dostopna vsaka obala, tudi zaraščeno močvirje. a) Čolnarsko društvo Bučinek – Muta Čolnarsko društvo Bučinek – Muta je privatno čolnarsko društvo v lasti družine Vrhnjak. Bučinek se po domače imenuje njihova kmetija. Trenutno je v čolnarskem društvu včlanjenih 20 članov, ki vsako leto poskrbijo za spomladansko čiščenje Drave in dravskega obrežja. Čolnarno letno tudi dodatno urejajo in uvajajo razne novosti. Čolnarna leži na desni strani magistralne ceste Dravograd−Maribor. Prometno je zelo dobra lokacija, ker je blizu cestna povezava, od koder je lep razgled na čolnarno. Na zgornji strani glavne ceste imajo urejeno parkirišče, tako da se obiskovalci ne vozijo z avtomobili neposredno k čolnarni. V čolnarni si lahko obiskovalci izposodijo čolne na vesla. Urejen imajo prostor za piknike, travnata igrišča za odbojko in prostor za taborjenje. Od gostinske ponudbe imajo na razpolago le ponudbo pijač. Obiskovalci si lahko pripeljejo tudi svoje čolne. Možna je izposoja kanuja za več dni za morebitno plovbo s kanujem po reki za dalj časa. Prostor ob Dravi je urejen z lesenimi pomoli, ob katerih so klopi, na katerih se lahko obiskovalci odpočijejo po športni rekreaciji ali pa sprostijo ob prelepem pogledu na reko in sproščujočem žuborenju vode. Čolnarsko društvo je naredilo ob reki majhno leseno hišico, kjer ponujajo pijačo. Okoli te so na prostem postavili lesene mize s klopmi in nekaj miz v zastekljenem pokritem prostoru. Iz tega prostora je lep razgled na reko. Postavili so tudi igrala za otroke, možno pa je tudi igranje namiznega tenisa.

21

Piknik prostor je primeren za manjše ali večje skupine oseb. V čolnarni je poskrbljeno za tekočo pitno vodo in elektriko, kar je namenjeno tudi tistim, ki želijo taboriti. Obiskovalci so večinoma domačini iz občine Muta, vseh starosti. Do čolnarne je urejena tudi pešpot iz Spodnje Mute. Po tej magistralni cesti poteka tudi evropska kolesarska pot, zato se v čolnarni večkrat ustavijo slovenski in tuji kolesarji. Le-ti se tukaj le odpočijejo ali pa prespijo v šotorih čez noč in se med drugim odločijo še za kratek spust s kanujem po reki. Tuji kolesarji so večinoma iz sosednjih držav, in sicer iz Avstrije, Italije, Nemčije, Švice in drugod. Skupine, ki se odločajo za piknike, so iz občine Muta in iz sosednjih občin. To so razni kolektivi in pikniki osnovnošolcev s starši. Prav tako najamejo piknik prostor za razna praznovanja tudi ostali posamezniki. Največji obisk je ob koncu tedna, kadar je lepo vreme, predvsem julija in avgusta, ko so poletne počitnice. Ob raznih prireditvah poskrbijo za promocijo z raznimi letaki, ki jih delijo, ter z objavami na oglasnih deskah v vsaki bližnji občini. Objavljajo pa tudi na lokalnih radijskih postajah. Prireditve, ki jih vsako leto organizirajo v čolnarskem društvu so Šranga turnir v odbojki in kostanjev piknik ob zaključku sezone. Organizirali so tudi Srečanje starih čolnov na Dravi občine Muta, vključno s sosednjimi občinami, ki bi lahko postalo tradicionalno. Na mesto, kjer zdaj stoji čolnarna pri ˝Bučineku˝, so že od nekdaj prihajali ribiči na ribarjenje. In tako je še danes. Ribiči pa se pri ribolovu poslužujejo tudi čolnarjenja. Pozimi igrišče za odbojko zaledenijo, da je možno drsanje. Vendar pa so si do zdaj to privoščili le lastniki čolnarne. b) Center šolskih in obšolskih dejavnosti Ajda Tudi v vasi Gorče pred Libeličami imajo čolnarno Centra šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) Ajda. Vsako leto pripravijo piknik in čolnarjenje po Dravi, ki se ga udeleži preko sto osnovnošolcev. Omogočijo jim vožnjo z raznimi čolni in kanuji. c) Brodarsko društvo Sidro V Brestrnici pri Mariboru je ustanovljeno Brodarsko društvo Sidro, kjer obujajo vodne in obvodne aktivnosti že od leta 1950. Sprva so imeli le kajake, s katerimi so se udeleževali tekmovanj, kasneje so se jim pridružili še jadralci in motonavtična sekcija. Maskota društva je jadrnica imenovana Partizanka. Imajo lastno čolnarno, kjer je tudi asfaltirano športno igrišče, parkirišče in asfaltirana dostopna cesta, ki povezuje magistralno cesto z društvom.

22

Organizirane imajo tečaje jadranja in razvito motonavtično sekcijo. Udeležujejo se številnih tekmovanj v veslaških in jadralnih disciplinah v Sloveniji in v tujini. Pred leti so bili organizatorji državnih prvenstev turističnih motornih čolnov in organizatorji prvih državnih prvenstev smučanja na vodi. V društvu izposojajo čolne na vesla, dajejo v najem jadrnice, organizirajo spuste za motorne čolne, tečaje za vaditelje motornih čolnov in plovil ter tečaje jadranja. Deloma je organizirana tudi gostinska dejavnost. Mislimo, da bi lahko bilo Brodarsko društvo Sidro dober vzgled obstoječim društvom in tistim, ki bi se lahko ustanovila. 3) Rancarija Rancarija spada k splavarstvu. Rance so manjša plovila kot splavi. Tega na območju Drave, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi, ne oživljajo aktivno, bi pa bilo zanimivo obujanje pretekle tradicije. Predstavljalo bi tudi atraktivno turistično privlačnost. Ranca je manjši čoln na eno veslo. Uporabljali so jih pri vožnji s šajkami. Če je ena od šajk nasedla, so ostale pristale in ji prišle na pomoč. Pri tem so potrebovali ranco, saj je bila Drava pregloboka, da bi jo lahko prebrodli (Macuh 2000, 169). Šajke so v 16. stoletju uporabljali predvsem za vojaške namene, ker so z njimi prevažali municijo, orožje in hrano. Graditi so jih začeli po vzgledu turških bojnih ladij. Največ so jih gradili v Vuzenici, Vuhredu, Dravogradu in Libeličah (Macuh 2000, 166). Kasneje so bile pomembne za prevoz lesa in drugega tovora. Z njimi so vozili največ do Vojvodine. Izpodrinili so jih splavi, saj so bili enostavnejši in cenejši za izgradnjo. Tudi izdelava šajke bi predstavljala turistično zanimivost, na kateri bi lahko bila gostilna ali manjša restavracija, recimo ribja. Šajka ne bi plula, ampak bi bila privezana ob obali. V bližini bi lahko bil pristan z rancami, ki bi bile na voljo v izposojo turistom. To bi lahko naredili na območju občine Selnica ob Dravi ali občine Ruše, kjer splavarstvo še ni prebujeno. 4) Jadranje Jadranje je namenjeno tako morju kot rekam, saj je to igra z vetrom in vodnimi tokovi. Na reki Dravi jih videvamo le ob raznih športnih tekmovalnih prireditvah. Na območju Dravske doline, ki ga zajemamo v diplomskem delu, se z jadranjem ukvarjajo predvsem individualni navdušenci. Jadranje je organizirano v Brodarskem društvu Sidro v Brestrnici. Udeležujejo se številnih regat v Sloveniji in v tujini, prav tako jih organizirajo tudi sami. Organizirajo tečaje jadranja in dajejo jadrnice tudi v najem. Društvo je tudi član Jadralske zveze Slovenije. Jadralski podmladek vzgajajo v razredu Optimist, vzdržujejo olimpijske razrede in juniorsko jadranje v razredu Laser radial. Imajo opremo in sposobnosti organizirati vsakršna jadralna tekmovanja. Mnenja so, da so dejavnosti v klubu zelo dobro razvite in poleg že obstoječih vključujejo tudi sodobne dejavnosti. Včasih je bilo v društvu razvito tudi modelarstvo, kjer so sestavljali modele jadrnic.

23

5) Kopanje Včasih se je v reki kopalo mnogo ljudi, saj so bili prepričani, da ima zdravilne učinke. Danes kopanje v njej, zaradi onesnaženosti, ni več priljubljeno. Na tem delu Dravske doline niti ni kopališča z bazeni. Včasih so bila kopališča v Dravogradu, v Ožbaltu in v Rušah, vendar je vse opuščeno že mnogo let. V Rušah so pred leti celo razmišljali o njegovi obnovi, vendar so to misel opustili iz finančnih razlogov. Po našem mnenju bi lahko kopališča obnovili, ponudbo pa razširili še na gostinsko. Zraven bi lahko uredili za začetek manjši prostor za kampiranje. Poleti bi se lahko čez dan na kopališču odvijale razne športne igre, zvečer pa koncerti, ki bi bili namenjeni vsem starostnim skupinam. 6) Drsanje Drsanje na Dravi ni organizirano, saj niti ni podnebnih pogojev za razvoj. Gladina reke pozimi na nekaterih predelih zamrzne, vendar pa debelina ledu ni nikoli dovolj močna, da bi bilo na njej možno urediti varno drsališče. Če bi bile ugodne zimske razmere, bi lahko z urejenim drsališčem in možnostjo izposoje drsalk in hokejske opreme privabili marsikaterega domačega obiskovalca in ostale naključne turiste. Zraven drsališča bi lahko uredili objekt, kjer bi ponujali hrano in pijačo. 3.12 Ribolov Ribištvo je vodni šport, ki obenem vključuje varovanje voda in ribogojstvo. Ribiči so organizirani v ribiških družinah, ki imajo vrsto nalog. Vsaka družina je kot društvo istočasno strokovna in družabna skupnost, kjer morajo vsi prijeti za delo, se vsi učiti in vsi delati strokovno (Lah 1998, 17−18). Ribolov pomeni ribičem obliko športne rekreacije, pomemben pa je tudi ulov. Nekaterim zaradi samopotrjevanja ribiškega znanja in spretnosti, drugim zaradi mesa. Ribolov pa mnogim pomeni prijetno obliko druženja ob vodi. Ribiška družina je posebna oblika društva, ki združuje ljubitelje narave na podlagi skupnih interesov za ribiški šport in ribogojstvo. Njeno vlogo v slovenskem sladkovodnem ribištvu, pri vzreji rib za prehrambene potrebe in športnih aktivnostih določa poseben zakon, omogoča pa koncesija (pogodba med državo in ribiško družino) za upravljanje in izvajanje ribolova na določenem ribolovnem območju. Ribiške družine se samostojno financirajo, upoštevati pa morajo ribiško in okoljsko etiko (Lah 1998, 79). Z vodami porečja reke Drave upravlja 13 ribiških družin, ki so združene v tri zveze ribiških družin. Ena izmed teh je Zveza ribiških družin Maribor, ki obsega območje reke, ki ga zajemamo v diplomski nalogi. V tej zvezi so ribiške družine Koroška, Radlje, Ruše, Maribor, Pesnica, Slovenska Bistrica v porečju Drave, in še ribiška družina Mura-Paloma.

24

Na območju, ki ga zajemamo v diplomskem delu, gospodarijo z vodami tri ribiške družine, in sicer Koroška ribiška družina, RD Radlje ob Dravi in RD Ruše. Iz ankete, ki smo jo opravili s predsedniki ribiških družin, je razvidno, da se število članov ne povečuje. Razlog za to pa bi lahko smatrali ekonomsko krizo in manjšo družabnost med člani in med ribiškimi družinami nasploh, ker je široko ribolovno območje. Vsem ribiškim družinam na območju od Dravograda do Ruš je skupno, da je njihova glavna ribolovna voda Drava. V oskrbo so jim dodeljeni še potoki in ribniki. Zanimivi za turistično aktiviranje bi bili predvsem potok Meža, Reka v Trbonjah, Bistrica na Spodnji Muti, Cerkvenica v Vuzenici, Vuhreščica v Vuhredu in Lobnica v Rušah. Turistično zanimivo bi bilo tudi Trbonjsko jezero, ki predstavlja mirno naravno okolje za počitek in ribolov. Prav tako je atraktiven za ribiče turiste in ostale tudi ribnik Reš na Zgornji Vižingi. V oskrbi ga ima Ribiška družina Radlje ob Dravi. Je umetno narejen ribnik. Po eni strani nudi temu delu Slovenije nov pristop k izvajanju športnega ribolova, po drugi strani pa predstavlja komercialno ponudbo na področju ribištva. Ribnik Reš je na mirni lokaciji in v neposredni bližini Drave, kjer je dovoljeno prirejati piknike. Okolica ribnika je lepo urejena, kjer je možna tudi postavitev šotorov. Ribolov ima svoj čas in dinamiko. Čas določajo ribe, ker jih ne smemo moriti in loviti tedaj, ko drstijo. Ribe potrebujejo tudi mir za rast. Šele ko ribe odrastejo in plodijo zarod ter ko so dovolj velike, jih smemo loviti. Vendar ne neomejeno. V vsaki družini vedo, da smejo odloviti manj, kot rib priraste, sicer bi kmalu imeli prazne vode. Glede turistov lahko rečemo, da hodijo ribarit tisti, ki imajo izkušnje s tem in so tudi seznanjeni z lovnimi dnevi za določeno vrsto ribe. Tudi če niso člani ribiške družine, si lahko kupijo ribolovno dovolilnico in lovijo, kjer je dovoljeno za ribolov. Turisti najraje lovijo v potokih. Eden takih je potok Bistrica na Spodnji Muti, ki je namenjen športno-turističnemu ribolovu. Ribiške družine skrbijo v svojem ribiškem prostoru za urejenost svojih rajonov, stojnih mest ob obrežjih in drstišč. Ribiška družina Ruše ima ob reki delno urejena stojna mesta na obrežju reke. Številne ribiške družine so s prostovoljnim delom zgradile lepe ribiške domove, ki stojijo ob ribolovnih vodah in so središča tako družabnega kot strokovnega delovanja. Tam se srečujejo člani različnih družin, prav tako pa tudi turistični ribiči. Ob njih se prirejajo tekmovanja, v domovih in drugih prostorih ribiških družin pa poteka izobraževanje (Lah 1998, 82). Na tem območju reke Drave sta si ribiška domova postavili Koroška ribiška družina in Ribiška družina Ruše. Stojita na obrežju reke, kjer je lepo urejena okolica in stojna mesta za ribiče. Ribolovni turizem je oblika športa. Nekateri pri ribolovu uporabljajo tudi čolnarjenje. Ljudje ribarijo predvsem zaradi zdravja in užitkov, rekreacije in dobrega ulova. Med načini ribolova poznamo muharjenje, vijačenje, beličarjenje in kasting. Čolnarjenje ni ribiška disciplina, se ga pa poslužujejo ribiči pri ribolovu. Z njim ne bi smeli ovirati

25

normalnega ribogojstva, zlasti ne motiti drstenja in nujnega mirovanja, ki ga potrebuje tudi vodni živelj za normalni razvoj (Lah 1998, 77). Ribiške družine gojijo tudi tekmovalno dejavnost. Tekmovanja so nekdaj predstavljala tudi neke vrste družabne prireditve, zato so za pogostitev pripravili tudi razne domače jedi, kot je na primer bučna pogača. Včasih so prirejali tekmovanja le enkrat letno, danes imajo takšna tekmovanja vsaj trikrat letno. Ribiške družine organizirajo družinske tekme, prijateljske tekme med družinami, razna ribiška tekmovanja na lokalni ravni, na območni ravni, regionalni ravni, na državni ravni, pa tudi mednarodna tekmovanja. Vsako tekmovanje ponavadi poteka na različni lokaciji, v dravskih revirjih ali pri kakšnem ribniku. Ribiške družine pa organizirajo tudi nočne ribolove. Družinske tekme potekajo samo med člani posamezne ribiške družine in potekajo ločeno za člane – odrasle ribiče, mladince in pionirje. Ponavadi organizirajo tri tekmovanja letno. Vsako tekmovanje poteka na drugem območju. Recimo Koroška ribiška družina ima eno tekmovanje v dravskem revirju na zgornji strani hidroelektrarne, drugo pa v dravskem revirju med HE Dravograd in HE Vuzenica. Ribiška družina Radlje ob Dravi ima zadnje tekmovanje v letu pri ribniku Reš. V okviru prijateljskih tekem med družinami je pomembno ribiško tekmovanje Zveze ribiških družin Maribor, prav tako pa tudi ribiško tekmovanje za pokal Koroške ribiške družine. V okviru tekem na lokalni ravni organizira vsaka posamezna ribiška družina tekmovanje za pokal ribiške družine − na primer pokal Ribiške družine Radlje ob Dravi ali pokal Ribiške družine Ruše in podobno. Tekmovanje poteka na območju Drave in njenih pritokov, ki jih ima v oskrbi ribiška družina. Pod ribiška tekmovanja na območni ravni lahko štejemo tista, ki potekajo med ribiči določenega ribiškega prostora. Na primer območje od ene do druge hidroelektrarne. Pod ribiška tekmovanja na regionalni ravni štejemo tista, ki zavzemajo širši krog ribičev oziroma ribiških družin. Na primer iz območja celotne Drave ali območja od Dravograda do Ptuja. Pod prireditve za ostalo javnost lahko uvrstimo prireditev, ki jo je pred leti organizirala Ribiška zveza Slovenije v ribniku Pernica. Prireditev je povezovala kulinariko in ribolov. Vključevala je širši krog udeležencev iz različnih ribiških družin in ostale obiskovalce. Potekalo je tekmovanje med več ekipami, ki so jih sestavljali kuhar, pomočnik kuharja in trije ribiči. Ribiči so tekmovali v ribolovu, kuharji pa so pripravili eno ribjo jed. Prireditve so se udeležili tudi drugi obiskovalci. Menimo, da bi lahko podobno prireditev organizirali tudi pri ribniku Reš. Nočni ribolov pa občasno organizirajo tudi na območju čolnarne Bučinek na Spodnji Muti.

26

Ribiške družine se povezujejo z drugimi poslovnimi partnerji iz področja gostinstva, prevozništva, trgovine, veterinarskimi službami in drugimi. S trgovinami se povezujejo za vlaganje rib v potoke, na primer vlaganje potočne postrvi v Bistrico v Bistriškem jarku. Povezujejo se z lovskimi družinami in turističnimi društvi ob organiziranju prireditev, kot so občinski prazniki. Posebej za tiste dneve priredijo ribiško tekmovanje za pokal določenega kraja. Na primer v občini Vuzenica organizirajo ribiško tekmovanje za pokal Vuzenice, tekmovanje pa poteka v parku ob Dravi. Iz ribiškega vidika je problem za razvoj turizma na Dravi, ker vsak poseg človeka v naravo pusti posledice. Vendar so se kljub temu s soglasjem ribičev odločili, da bodo na tem delu reke povečali število privezov za čolne. V načrtu je, da naj bi na območju dveh sosednjih občin naredili en privez. Strokovno ribištvo v vseh njegovih oblikah in prizadevanjih, od opazovanja pojavov v vodovju do ribogojstva in športnega kot tudi turističnega ribolova, se lahko razvija le na podlagi trajne sonaravne usmeritve. To pomeni, da morajo biti vsa dejanja podrejena takšnemu raziskovanju in dejavnostim, ki prispevajo k ohranjanju bogastva žive narave in zagotavljajo vedno boljše razmere (Lah 1998, 55−56). 3.2 Kulturni dogodki v turističnem izživljanju Reka Drava navdihuje mnoge umetnike. Mnogi pesniki jo opevajo v svojih delih in ji namenjajo svoje pesmi. Reka je vedno pesniško navdihovala, najprej ljudske pevce, pa Antona Aškerca, Kajetana Koviča, Franceta Forstneriča, Antona Ingoliča in Toneta Partljiča, ki so jo kot motiv uporabili v nekaterih slovenskih literarnih delih. Na pobudo kulturno-umetniškega društva Podvelka-Brezno in ob podpori občine Podvelka so leta 2002 organizirali literarni večer in izdali zbornik pesmi z naslovom Reka življenja. V njem so zbrana dela avtorjev iz območja Dravske doline, ki jih je Drava navdihnila in jim dala motiv za ustvarjanje. Takšnih literarnih večerov bi lahko bilo še več, potekali pa bi lahko na splavu. Prav tako bi se lahko literati udeleževali splavarjenja in bi turistom s svojimi pesmimi popestrili plovbo. Poznamo veliko zanimivih zgodb iz davnih časov, ko so Turki osvajali mesta ob Dravi, zanimiva pa je legenda o reki Dravi. LEGENDA O DRAVI Zgodba o kmetu in reki pravi, da je rekla Drava kmetu, naj prinese dva hlebca kruha. Prvega narejenega iz rži, drugega iz pšenice. Nato mu je velela, naj ju vrže v reko. Kmet jo je ubogal, hlebca vrgel v reko, ta pa je poplavila pokrajino. Ko je voda odtekla nazaj v rečno strugo, se je na tem mestu pojavilo lepo polje rži in pšenice.

27

VELA LUKA V Veli Luki v Ožbaltu ob Dravi so se začeli zbirati razni umetniki. Zbirališče so poimenovali Vela Luka, kjer se občasno zbirajo in imajo razne literarne večere in nastope mladih še neuveljavljenih skupin. Včasih organizirajo tudi kakšno umetniško delavnico. Udeleženci so predvsem domačini. Leta 2001 je v Veli Luki potekala dvodnevna umetniška delavnica imenovana Art camp − Vela Luka. Udeležili so se je razni mladi slikarji, kiparji in drugi umetniki, ki so želeli pokazati svoj odnos do okolja. Bivali so v šotorih, ki so bili na voljo ali pa so jih prinesli s seboj. Ustvarjali so v naravi v neposredni bližini reke, ki jim je bila eden od navdihov za ustvarjanje. Udeleženci so bili predvsem prebivalci tega dela Dravske doline. 3.2.1 Splavarjenje kot kulturno-zgodovinski dogodek Prvi opis splava in splavarstva na reki Dravi najdemo v letu 1280 (Macuh 2000, 156). V svetovni zgodovini prvi opisi segajo še v čase Rimskega imperija. Splavarstvo so uporabljali izključno v vojaške namene, za prevoz vojakov in orožja. Na reki Dravi so najprej plule šajke, kasneje, v 18. in 19. stoletju, pa so zaradi stroškov pričeli izdelovati splave tipa ˝Taljanšek˝. Splavarjenje se je razvijalo vse do izgradnje prvih hidroelektrarn na reki Dravi. Prva je bila hidroelektrarna Fala, ki je imela posebno splavnico, kjer je s prekati prepuščala splave. Splavarstvo je dokončno prekinila II. svetovna vojna leta 1941. Splavi na reki Dravi so pluli še do leta 1950, vendar je splavarstvo zaradi gradnje novih hidroelektrarn na reki Dravi in zaradi spremembe političnega sistema zamrlo. In tako je bilo vse do leta 1997, ko so ˝Dravski splavarji˝ pričeli z obujanjem splavarske tradicije v Dravski dolini v turistične namene. Turistična vasica Javnik Ob magistralni cesti Dravograd-Maribor je v turistični vasici Javnik zrasel mikaven turistični center, kjer so v avtentičnem ambientu nekdanjega splavarskega pristana − ˝lenštata˝ obudili žlahtno tradicijo dravskega splavarstva. V neposredni bližini poteka magistralna cesta Dravograd-Maribor, na desni strani pa se vije železnica. V letu 1997 so se v turistični vasici Javnik lotili kompleksnega oživljanja splavarske tradicije pod žaščitno blagovno znamko Dravski splavarji. Franjo Šarman je registriran kot samostojni podjetnik in je ustanovil podjetje Splavarstvo, turizem, gostinstvo. Šarmanov rod iz Javnika, zaselka med Breznom in Ožbaltom v Dravski dolini, je rod splavarjev. Franjo Šarman je vnuk zadnjega dravskega splavarja na reki Dravi in Donavi in prav tako pluje. Ne prevaža lesa, temveč turiste. Dolina, ki je bila včasih znana po splavarjih, je danes z obuditvijo splavarstva odlična priložnost za turistično ponudbo in razvoj turizma. Nekoč divja in neukročena Drava, polna vodnih pasti in nevarnih čeri, je danes mirna in lena reka , ki se vije po slikoviti dolini. Večina ljudi si lahko ogleduje to dolino in reko iz kopnega. Drugače pa je doživeti dolino iz reke same (Stupar 2002, 31). Franjo Šarman poudarja, da gre za razcvet splavarstva v tem delu Dravske doline zagotovo tudi zasluga dravskim elektrarnam. Za njegove pobude so imele vedno veliko razumevanja, pri čemer gre predvsem za številna soglasja, najemno pogodbo, uravnavanje nihanja Drave in tudi pripravljenost za odstranitev mulja, ki pa naj bi bil skupen projekt s tamkajšnjo občino.

28

Ponudbo v turistični vasici Javnik sestavljajo gostišče, splavarski muzej Javnik in splavarski pristan ali ˝lenštat˝. SPLAVARSKI PRISTAN ALI ˝LENŠTAT˝ V splavarskem pristanu ali ˝lenštat-u˝ sta na razpolago za turiste dva splava, ki sprejmeta vsak okoli petdeset ljudi. Registrirana sta pri družbi Lloyd. Splavarska sezona traja od 1. maja do 30. oktobra. Splavarjenje je možno od 6.00 ure zjutraj do poznih večernih ur. Kapaciteta enega splava je 55 oseb. Možna je združitev dveh splavov za enkratni prevoz do 120-ih oseb. Ponujajo več izdelanih programov, ki se lahko prilagodijo glede na želje gostov. Izbirati je možno med kratkimi in dolgimi vožnjami. Kratka vožnja je primerna za skupine, ki želijo splavarjenje vključiti kot del celodnevnih turističnih izletov. Plovba traja približno 2,5 ure na relaciji Javnik−Ožbalt in vsebuje ponudbo po programu. Dolga vožnja je primerna za tiste, ki želijo uživati ob nostalgični reki in preživeti na splavu dopoldanski ali popoldanski del dneva. Plovba traja približno 4 ure, poteka pa na relaciji Brezno–Potočnik–Javnik in vsebuje ponudbo po programu. Program splavarjenja sestavlja: − sprejem na splav s kruhom, soljo in aperitivom, − strežba flosarskih frajl (splavarskih gospodičen), − tipična flosarska malica (golaž, žganci in domač ržen kruh), − flosarska kava ali čaj iz odprtega ognjišča, − predstavitev tradicionalnega splavarskega krsta s sprejemom nadloge – novinca v splavarski ceh (to običajno doleti vodjo skupine gostov), − zabavni program flosarskega muzikanta (splavarskega glasbenika) na frajtonarico (diatonično harmoniko), − ogled splavarskega muzeja, ki je v neposredni bližini splava. Praksa je pokazala, da je največje povpraševanje po kratkih vožnjah, ki trajajo od dve do tri ure. Menimo, da bi za povečanje povpraševanja po dolgih vožnjah lahko popestrili program, ki se odvija med splavarjenjem. Privabili bi razne aktive kmečkih žena, ki bi predstavile svojo dejavnost, na primer kleklarice. Na splavu bi lahko uprizorili gledališko točko na temo splavarjev in njihovih žena in podobno. Ponudba dodatnega programa je najem splava ali piknik na splavu ali obrežju. Mislimo, da je to dobra ponudba, ker skupina turistov preživi cel dan v turistični vasici Javnik. Tako bi lahko zadržali turiste dalj časa na enem mestu. Program je možno tudi spreminjati po dogovoru in vključiti razne kulturne prireditve in podobno. Obstajajo še druge variante voženj in različne ponudbe, kot so razni pikniki, sindikalni izleti, večerne ali nočne vožnje, kostanjevi pikniki in podobno. Menimo, da je to zelo dobro, saj imajo različne skupine turistov različne interese in želje.

29

Med ostalo ponudbo Dravskih splavarjev najdemo ogled edine predilnice naravne ovčje volne Soven v Selnici ob Dravi. V sodelovanju s Turističnim društvom Lovrenc na Pohorju je možen ogled najstarejše kmečke hiše, čebelarskega doma, najstarejše žage na vodni pogon, Farne cerkve sv. Lovrenca, Romarske cerkve sv. Marije v Puščavi, ogled kovanja ročnega orodja v tovarni kos in srpov Štruc. Med to ponudbo spada tudi obisk Vinogradništva − kletarstva Fabijan v Jakobskem dolu. Včasih pa so ponujali tudi obisk Pivnice Radelah, vendar so jo zaprli. Mislimo, da je primerno, da turistični ponudniki sodelujejo med seboj in predstavljajo tudi ostale zanimivosti in znamenitosti. Posebni program predstavlja splavarska poroka, ki so jo prvič organizirali leta 2000. Možnosti, ki jih ponuja splavarska poroka so neomejene, tako da se lahko prilagodijo željam mladoporočencev. Zakonska zveza se sklene na splavu med plovbo po reki. V turistični vasici Javnik so z dvema povezanima splavoma začeli prevažati tudi zelo velike skupine, na primer 120 ljudi naenkrat. V ekipi dravskih splavarjev sodeluje več mladih fantov in deklet (frajl) in muzikant s frajtonarico. Za nemoteno potekanje splavarjenja, tudi med vročimi poletnimi dnevi in ob dežju, je za udobje turistov poskrbljeno z varovalno streho na splavu, ki varuje pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Aranžmaji so zanimivi predvsem za zaključene skupine, ki organizirajo sindikalne izlete, rojstne dneve, razne klubske izlete in zabave, piknike in druge oblike druženja in sprostitve v čudovitem naravnem okolju. Na splavu organizirajo tudi seje in sestanke ter razne predstavitve – od političnih, strokovnih in druge. Glede na geografsko identifikacijo so med turisti, ki obiščejo Turistično vasico Javnik, obiskovalci iz vse Slovenije. Največ jih je predvsem iz severovzhodne Slovenije, in sicer iz Koroške, Štajerske in Prekmurja. Opredelitev glede na demografsko identifikacijo pokaže, da so turisti vseh starosti in obeh spolov, vendar je več odraslih in manj otrok. Opredelitev po družbenoekonomski identifikaciji nam pokaže, da so to turisti z različno izobrazbo. Veliko je upokojencev in zaposlenih v raznih podjetjih, ki imajo sindikalne in podobne izlete, raznih zaključenih skupin, ki praznujejo rojstne dneve in druge obletnice. Splavarjenja pa se udeležijo tudi skupine študentov in dijakov. Lahko bi rekli, da so to ljudje, ki so željni zabave in sprostitve v naravnem okolju Dravske doline. Cena storitve je odvisna od ponudbe, ki je prilagojena željam potnikov. Možno se je tudi dogovoriti za popust. Gre za diferenciacijo cen ponudbe. Cena je oblikovana predvsem za skupine turistov. Cenovno diferenciacijo imajo glede na število udeležencev pri prijavah, po dogovoru pa tudi cenovno diferenciacijo po ciljnih skupinah. To so predvsem otroci, študenti in dijaki. To se nam zdi primerno, ker so ciljne skupine brez rednih dohodkov, prav tako pa marsikoga privabijo tudi ugodne cene. SPLAVARSKI MUZEJ JAVNIK V stari hiši Šarmanovih na bregu reke Drave je maja 2001 občina Podvelka s sodelovanjem Koroškega pokrajinskega muzeja uredila splavarski muzej. Gre za edini tovrstni muzej na

30

območju Slovenije in verjetno tudi Evrope. Ureditev muzeja v tej hiši se nam zdi zelo primerna, ker ima že sama hiša zgodovinsko preteklost, prav tako pa je tudi gospod Šarman vnuk prvega Dravskega splavarja, kar daje vsemu poseben čar. Muzejska postavitev vključuje dokumentarno gradivo (fotografije, originalne dokumente) in številne muzejske predmete iz življenja splavarjev. Razstavljeni so nekateri avtentični eksponati, ki prikazujejo življenje splavarjev v 20. stoletju. Kot lutki sta upodobljena mlada žena v muzejski spalnici, ki čaka svojega moža, in stari splavar, ki sedi za mizo ob kozarčku jabolčnika. Javniški splavarski muzej zaključuje mala soba z opisom in shemami značilnih tipov dravskih splavov, kot so prvotne šajke, s katerimi so pred drugo svetovno vojno prevažali večino lesa. Dravski splavarji skrbijo tudi za spoznavanje Dravske doline in Slovenije. Prvi uspešni projekt je bil film, posnet po njihovem scenariju z znanim slovenskim igralcem Borutom Veselkom, z naslovom ˝Flosar˝. To je bila serija v okviru oddaj Pogledi s slovenskih vrhov slovenske televizije, z naslovom Dravski splavarji. S Slovensko turistično organizacijo so predstavili tudi prvo poroko na splavu in še druge uspele akcije. Brezplačno propagando jim predstavljajo članki v raznih časopisih, veliko pa je bilo slišati o tem tudi na radijskih postajah. Za propagando skrbijo tudi sami z raznimi zloženkami in s svojo internetno stranjo. Ker so njihova ciljna skupina tudi nemško govoreči turisti, imajo reklamne prospekte in zloženke v nemškem jeziku. Menimo, da bi bilo primerno, da bi na internetu objavljali tudi v angleškem in nemškem jeziku. Med njihovimi načrti, ob vsakoletnem odprtju sezone, je prireditev, imenovana ˝flosarski likof˝ ter krst splava. Temu bi sledil splavarski večer z glasbeno prireditvijo. V spomin na nekdanje splavarje so nameravali postaviti pomnik na Jagrovi peči v Gotjenku. V mesecu avgustu imajo v načrtu izpeljati zabavno turistično prireditev, na kateri bi izbrali miss in mistra splavarjev Dravske doline. V načrtu so imeli tudi izvedbo drugih kulturno-umetniških prireditev (tekmovanje dravskih harmonikašev, dalmatinske večere, literarne večere in podobno), ki pa naj bi bile odvisne predvsem od pogojev in zanimanja drugih krajevnih ustanov. V njihovem načrtu so tudi organizirani programi, ki bi trajali čez vikende in bi vključevali razne aktivnosti. Zgraditi želijo kapelico ob Dravi, ki bi bila zanimiva popestritev, tudi pri porokah na splavu kot njihova posebna ponudba. V načrtu je ureditev prostorov za kampiranje in avtodome, ter izgradnja brunaric ob Dravi, kar bi privabilo turiste v Turistično vasico Javnik za več dni.

31

Koroški splavarji na Dravi Splavarjenje so obudili tudi med hidroelektrarnama Dravograd in Vuzenica. Splavarski pristan so uredili na Gortini pri Muti. Tam se s splavarjenjem v turistične namene ukvarja agencija Prorelax iz Dravograda. Mislimo, da je bila to zelo dobra poteza v turističnem razvoju tega območja in začetek razvoja turističnih aktivnosti na Dravi. Splavarski pristan se nahaja ob magistralni cesti Dravograd-Maribor. Na levem bregu reke Drave se dviga Kozjansko, na desnem bregu pa na hribu leži vasica Trbonje, od koder je lep razgled na splavarski pristan. Ob splavarskem pristanu so uredili tudi gostilno Splavarski hram, iz katere je prijeten razgled na reko, pristan in njegovo okolico. Na levem bregu reke Drave vodi mimo cestna povezava, na desnem pa železniška povezava, ki bi jo morali bolje izkoristiti. Splavarski pristan se nahaja neposredno ob magistralni cesti, s katero ima zelo dobro urejeno povezavo in dostopnost. Pod Splavarskim hramom imajo urejeno veliko parkirišče, ki je primerno za večja vozila. Splavarjenje kot turistično ponudbo ponujajo v svoji agenciji, prav tako pa njihovo splavarjenje ponujajo tudi druge turistične agencije. To je zelo primerno, ker se informacije prenesejo na celotno območje Slovenije. Bolj bi morali sodelovati tudi z agencijami iz drugih držav in tržiti splavarjenje tudi v tujini. Za splave imajo izdan certifikat o varnem plovilu. Z enim splavom lahko peljejo do 60 turistov naenkrat. Na voljo imajo dva splava, tako da lahko istočasno peljejo tudi do 120 turistov. To je zelo primerno, ker včasih pridejo zelo velike skupine turistov in lahko potujejo istočasno. Pot, po kateri pluje splav, poteka od splavarskega pristana na Gortini do hidroelektrarne Vuzenica. V podjetju Prorelax lahko turistično ponudbo v okviru splavarjenja razdelimo na dva dela. Na splavarski pristan in gostilno Flosarski hram. SPLAVARSKI PRISTAN V splavarskem pristanu ponujajo več možnosti splavarjenja. Turisti si lahko izberejo le vožnjo s splavom ali različne možnosti celodnevnih izletov, ki poleg druge turistične ponudbe vključujejo splavarjenje. Program splavarjenja vključuje: − sprejem v pristanu s pozdravnim nagovorom kormoniša, − pogostitev s kruhom in soljo ter domačim žganjem, − pričetek plovbe s predstavitvijo flosarjev, − zanimiv program, s katerim boste na zanimiv način izvedeli vse o splavarstvu in o tem, kakšno je bilo življenje nekoč v Dravski dolini, − pogostitev s tradicionalno flosarsko malico (golaž, polenta zabeljena z ˝grumpi˝ in ržen kruh), − flosarski krst,

32

− flosarska kava, − za dobro voljo, glasbo in strežbo skrbijo flosarji, flosarske frajle in muzikanti z zanimivim animacijskim programom. Če primerjamo ta program s programom Šarmanovih splavarjev, bi lahko rekli, da sta si podobna, razen majhnih odstopanj. Menimo, da bi lahko spremenili vsebino splavarske malice, prav tako bi lahko splav spremljale rance, ki jih imajo v načrtu. Z rancami bi se prav tako lahko vozili turisti z usposobljenim spremljevalcem. Turisti se lahko odločijo tudi za celodnevni izlet, ki lahko poteka le po Dravski dolini, ali pa vključuje celotno Koroško. To se nam zdi zelo primerno, da zadržijo turiste dalj časa na tem območju in predstavijo še ostale lepote Koroške. V ponudbi je več možnosti ogledov, in sicer Cerkev sv. Jurija na Legnu, Koroška pivovarna, Libeliče, Dravske elektrarne, Dravograd, Slomškova soba, Cerkev sv. Janeza Krstnika, Koroški pokrajinski muzej, Rimski vrelec, Ivarčko jezero, Šentanel, Rudnik Mežica, Kovaško-livarski muzej na Muti in Ekološka kapelica v Bistriškem jarku. Na voljo so že oblikovani izleti, ki so jih izdelali v agenciji sami. V vsakem izletu je v ponudbo vključeno splavarjenje, ostala ponudba pa so paketi z ogledi različnih turističnih znamenitosti in zanimivosti Dravske doline in ostale Koroške. Obiskovalci pa se lahko dogovorijo za program po svojih željah. Večje skupine, ki jih pripeljejo druge turistične agencije, imajo organiziran avtobusni prevoz in svojega vodnika s strani iste agencije. V primeru, da skupine le-tega nimajo, pa agencija Prorelax organizira prevoz z avtobusom in vodnika proti doplačilu, ker tega ni v ceni aranžmaja. V vsaki turistični točki je lokalni vodnik, ki sprejme in vodi skupino. To je všteto v ceno ogleda turistične točke. Menimo, da je zelo primerno, da agencija po potrebi organizira prevoz in vodnika za skupine turistov, ki tega nimajo. V podjetju so se odločili razširiti ponudbo splavarjenja. Ponudba se imenuje daljši doživljajski spust. Izdelali so splav, ki je manjši in namenjen manjši skupini. Splav je brez ograje, zato se lahko tega udeležijo bolj izkušeni obiskovalci − odrasli, za isto ceno, kot je običajno splavarjenje. Na splavu je lahko 15 oseb, ki sodelujejo pri vožnji s splavom. To se nam zdi zelo zanimivo, ker je poskrbljeno tudi za turiste, ki si želijo bolj adrenalinskih izkušenj. Nudijo cenovno diferenciacijo glede na število udeležencev pri prijavah in glede na ciljne skupine. Te ciljne skupine so otroci. Ponujajo tudi druge programe, kjer so poleg splavarjenja vključene še druge kulturne in naravne zanimivosti in znamenitosti Koroške. To so enodnevni izleti, katerih cena pa je zelo različna. Odvisna je od vsebine programa. Tradicionalna prireditev v zvezi s splavarjenjem je vsako leto v začetku maja. Otvoritev splavarjenja je prva plovba, ki traja dalj časa. Na splavu je prisoten tudi splavarski župnik, ki krsti novopečene splavarje. Med vožnjo turiste zabava najstarejši še živeči dravski splavar, s pripovedovanjem dogodivščin in dogodkov iz življenja splavarjev.

33

V agenciji Prorelax skrbijo za propagiranje splavarjenja preko tiskanih sredstev oglaševanja. Sami izdajajo ponudbeno-prodajni katalog Profit, v katerem redno informirajo javnost s članki o dogajanju v zvezi s splavarjenjem. Brezplačno propagando jim predstavljajo članki v raznih revijah in časopisih. Redno izdajajo tudi obnovljene zloženke o ponudbi, v katerih so programi podrobno opisani. Izmed sredstev slušnega oglaševanja se poslužujejo oglaševanja na radijskih postajah po celi Sloveniji. Zelo dobra vrsta propagande je dober glas, ki se širi in prenaša od ust do ust obiskovalcev, ki se udeležijo splavarjenja. Lahko bi rekli, da je to najbolj pristna in poceni propaganda za takšno vrsto turistične ponudbe. Udeležujejo se tudi raznih sejmov doma in v tujini. V prihodnosti načrtujejo ureditev okolice splavarskega pristana. Urediti nameravajo zeliščni vrt, igrala za otroke in mize s klopcami za miren počitek ob reki. Gospod Gostenčnik, lastnik splavarskega pristana na Gortini, je izrazil idejo, da bi uredili muzej, v katerem bi prikazali preteklost splavarjenja na Koroškem in življenje splavarjev in njihovih družin nekoč. Glede na to, da splavarski muzej že obstaja v Javniku, bi bilo bolj priporočljivo pripraviti kakšno drugo atrakcijo. V načrtu imajo tudi oživitev rancarije, v okviru katere bi lahko prirejali igre in tekmovanja z rancami za splavarski pokal Dravske doline. Predvidevamo, da bi oživitev rancarije predstavljalo zelo zanimivo turistično ponudbo. 3.3 Gostinske dejavnosti ob reki Raziskovali smo razvitost prehrambene in nastanitvene ponudbe. Rezultate raziskave smo dobili na podlagi mnenj turističnih delavcev posameznih turističnih društev v teh občinah. Na podlagi le-teh smo ocenili razvitost ponudbe. Ocenimo lahko, da sta prehrambena in nastanitvena ponudba različno razviti. V določenih občinah nimajo za turiste nobenih nočitvenih zmogljivosti, prehrambena dejavnost pa je ponekod dobro razvita ali v razvoju, v določenih občinah pa prav tako slabo kot nastanitvena. V občinah Muta, Podvelka in Ruše so mnenja, da je prehrambena ponudba slabo razvita. V občinah Dravograd, Vuzenica in Selnica ob Dravi so mnenja, da je dobro razvita, v občini Radlje ob Dravi pa, da je v razvoju. V občinah Muta, Podvelka, Selnica ob Dravi in Ruše so mnenja, da je nastanitvena ponudba slabo razvita. V občini Dravograd ocenjujejo, da je nastanitvena ponudba dobro razvita, v občinah Vuzenica in Radlje ob Dravi, da je v razvoju. Slabše razmere so na področju ponudbe nastanitev. V določenih krajih imajo prenočitvene zmogljivosti razna gostišča, drugod še tega ni. Tak primer je občina Ruše. Glede na to, da so Ruše oddaljene od smučišča Areh le 15 minut, nimajo v kraju, razen hostla – doma za mlade, nobene druge nastanitvene ponudbe.

34

a) Prehrambene zmogljivosti Pod prehrambenimi obrati razumemo tiste, ki nudijo prehrano in pijačo na različne načine. Ti obrati so lahko samostojni ali v sklopu prenočitvenega objekta. Med prehrambene obrate uvrščamo restavracije, gostilne, menze, bifeje in slaščičarne ter posebne obrate, ki so tipični za posamezno območje (krčme). Izmed gostinskih obratov so v teh občinah razvita razna gostišča s prenočišči, restavracije in manjši gostinski lokali. Ob sami reki je lociranih bolj malo gostinskih obratov. Na tem delu Dravske doline sta izmed le-teh najbolj znana in atraktivna gostinska obrata, ki se nahajata v splavarskih pristanih. Atraktivna pa je tudi gostilna Pec v Selnici ob Dravi, ki se prav tako nahaja neposredno ob reki. Ostala gostinska ponudba je večinoma locirana drugje, kjer nima neposrednega stika z reko. Neposredno ob Dravi najdemo tudi manjše gostilne, kjer ponujajo le pijačo. Najdemo jih na primer v Ožbaltu in v Selnici ob Dravi in so vrste vaških gostiln. GOSTILNA ŠARMAN V turistični vasici Javnik so ob glavni cesti, v neposredni bližini splavarskega pristana, uredili tudi gostinski objekt. Ker je celoten projekt Turistične vasice Javnik zasnovan na temeljih dolgoletnega zgodovinskega izročila, torej bogate tradicije, v gostišču v tem sklopu ponujajo tudi temu primerno hrano. Posebnost gostilne je tradicionalna slovenska kuhinja, kuhinja naših babic, torej izvirna splavarska domača hrana. Kot tako naj omenimo splavarski goveji golaž, koruzne žgance, gobova juha in jed poimenovana ˝flosarska rajngla˝, ki je postrežena v posebni ponvi. Druga posebnost je posebna soba ˝Splavarski hram˝, ki sprejme več kot sto oseb in je primerna za organizacijo različnih slovesnosti. V toplih poletnih mesecih je odprta tudi večja terasa s pogledom na reko. Menimo, da je ponudba jedi zelo zanimiva, ker je drugačna od ponudbe v ostalih restavracijah, kar pritegne marsikaterega turista. V gostilni vsak dan pripravljajo dnevno sveže malice in različne menije. Na primer en meni sestavljajo juha v jušniku, dve vrsti mesa, dve vrsti prilog, sezonska solata – mešana in sladica. Drugi meni sestavljajo dve vrsti juh v jušnikih, tri vrste mesa, dve vrsti prilog, sezonska solata – mešana in sladica ali splavarska kavica. Ponujajo pa tudi klasične jedi. Pred gostilno imajo urejen parkirni prostor, ki je dovolj velik, da lahko na njem parkirajo tudi večja vozila. To se nam zdi zelo primerno, ker večina turistov pride organizirano z avtobusi. FLOSARSKI HRAM Gostilna Flosarski hram se nahaja ob splavarskem pristanu na Gortini in sprejme do osemdeset oseb. Je v neposredni bližini glavne ceste in ima dobro urejeno parkirišče.

35

Ob petkih prirejajo ˝flosarske gaude˝ (splavarske zabave), na katerih se obiskovalci seznanijo z domačimi koroškimi jedmi iz krušne peči in splavarskimi običaji. Takrat imajo tudi živo glasbo. Glasbeniki so oblečeni v splavarska oblačila in igrajo na razna zanimiva stara glasbila. Strežejo ˝flosarske frajle˝, ki so prav tako oblečene v oblačila, ki so jih v tistih časih nosile ženske. S to prireditvijo so začeli z namenom, da se v splavarskem pristanu tudi pozimi kaj dogaja in da splavarji tudi pozimi ne počivajo. V Flosarskem hramu ponujajo domače jedi iz krušne peči, pivo iz njihove pivovarne in razne druge pijače. Menimo, da je izbor jedi zelo zanimiv, saj verjetno marsikdo obišče gostilno zaradi domače hrane, ki je dandanes verjetno redkost.

Med domače jedi lahko štejemo kosilo iz babičine kuhinje, ki je sestavljeno iz praženega krompirja, kuhane govedine, hrenove omake, solate (v skupni posodi, kakor doma), pečenega piščanca in goveje juhe z rezanci. Ponujajo pa tudi prežganko, ˝pretljauzn˝ (narezek na deski), mežerli z mrzlim krompirjem, splavarski golaž, kruhove cmoke, kašasto klobaso in krvavico, belo repo, pečeno klobaso z zeljem, ajdove žgance, pečeno kračo, ˝fujnudlne˝ (vrsta testenin), ˝krautflekerli˝ (jed iz zelja), ˝žemerlpokrli˝ (žemljin narastek) in kislo juho. Pečejo pa tudi pice. Glede na geografsko identifikacijo lahko rečemo, da so turisti iz vse Slovenije, predvsem iz Koroške, Štajerske, Prekmurja, Dolenjske in Gorenjske. Nekaj je tudi tujcev, predvsem iz Avstrije in sosednjih držav Slovenije, ter tujih študentov, ki so na izmenjavi. Glede demografske identifikacije lahko opredelimo, da so turisti vseh starosti in obeh spolov, manj je otrok. Po družbenoekonomski identifikaciji lahko rečemo, da so turisti, ki imajo različno izobrazbo, od tistih z visoko izobrazbo do tistih z nižjo izobrazbo. Največ je tudi tukaj upokojencev. Glede na psihografske značilnosti so to ljudje, ki si želijo pristnega stika z naravo in sprostitve ob domači hrani in glasbi. Kot smo že omenili, najdemo neposredno ob reki tudi gostilno Pec v Selnici ob Dravi, kjer ponujajo poleg pijače tudi hrano. Gostilna ima zelo lepo lokacijo na dravskem obrežju z urejeno okolico. V okolici imajo urejen park z igrali za otroke, kjer je možno prirejati piknike. Pripravljajo daljša kosila v stilu ˝slow food˝, ki postaja v svetu vedno bolj priljubljen. V nekaterih občinah najdemo večje gostinske lokale, kamor zahajajo tudi turisti, vendar so oddaljeni od reke. To so razne restavracije in turistične kmetije. Zelo atraktivna je turistična kmetija Pri starem kovaču, ki se nahaja v občini Selnica ob Dravi. Na kmetiji vzrejajo jelene in ponujajo razne specialitete iz jelenjega mesa. Občasno organizirajo tudi razne prireditve, kot so kresovanje, razne koncerte in podobno. Izmed restavracij je zanimiva tudi restavracija Urška na Muti, kjer se enkrat letno zberejo motoristi. Vključeni so tudi v mednarodno kolesarsko pot. Restavracija je locirana ob regionalni cesti Dravograd-Maribor in je vključena v mednarodno kolesarsko pot, zato se tukaj ustavljajo tudi tuji kolesarji. Od turistov se prehrambene ponudbe poslužujejo le prehodni turisti, ki potujejo skozi dolino in se tukaj zadržujejo le kratek čas.

36

b) Nastanitvene zmogljivosti Pod pojmom nočitvena funkcija pomislimo na ponudbo nočitev, vendar spada zraven še ponudba prehrane in razvedrila na enem mestu. Nočitveno ponudbo delimo na stalno, občasno ali dopolnilno. Med stalno nočitveno ponudbo štejemo tako imenovane prehodne ali poslovne hotele, motele, penzione, prenočišča in vse tiste tipe objektov, ki so trajno na razpolago turistom. Med dopolnilno nočitveno ponudbo štejemo objekte, ki jih sproščamo za turiste samo občasno med turistično sezono. Med slednje sodijo počitniški domovi, nekateri planinski domovi, vajenski, dijaški in študentski domovi ter večina ponudbe zasebnih nočitvenih sob (Pauko 1982, 21). Na splošno govorimo, da je nočitvena funkcija namenjena gostom – prehodnim ali tranzitnim turistom, ki jih po statistiki opredeljujemo z nočitvijo ene do dveh noči. Nočitveno gostinstvo razvijamo prvenstveno tam, kjer pričakujemo povpraševanje počitniških ali stacionarnih turistov, vsekakor z daljšo bivalno dobo v nočitvenih obratih (Pauko 1982, 20). Čas bivanja turistov na območju Zgornje Dravske doline in na območju Koroške nasploh je kratek. Med turisti prevladujejo Slovenci. Lahko bi rekli, da so prehodni ali tranzitni gostje, ker predvidevamo, da bivajo dan ali dva. Na tem delu Dravske doline prenočitvenega obrata neposredno ob Dravi skorajda ni. So pa locirani drugod v krajih. Le-teh pa se poslužujejo bolj prehodni gosti in poslovneži, stacionarnih gostov pa tukaj skorajda ni. Izmed nočitvene ponudbe najdemo v teh krajih hotele, prenočišča in gostišča s prenočišči. V Dravogradu in v Radljah ob Dravi najdemo dva hotela. Locirana sta v centru, tako da sta oddaljena od Drave in nimata niti daljnega pogleda na reko. Prenočujejo prehodni gosti, predvsem poslovneži, ki ostanejo le kratek čas. V vsakem kraju najdemo vsaj manjša prenočišča z nekaj sobami, ki so namenjena turistom. Razen v Rušah, kjer je le hostel − dom za mlade. Drugih nočitvenih zmogljivosti v Rušah trenutno ni. Nočitvene zmogljivosti ponujajo tudi nekatere restavracije, kot je na primer restavracija Urška na Muti. Prenočujejo predvsem gostje, ki se ustavijo za kratek čas in potujejo skozi dolino. Tukaj prenoči tudi veliko kolesarjev, nekateri kar v svojih šotorih na travniku za gostilno. Menimo, če bi restavracija popestrila svojo ponudbo in se povezala s ponudniki drugih turističnih storitev, bi lahko uredili prostor za kampiranje, kar bi predstavljalo posebno nočitveno ponudbo. Prav tako menimo, da bi gostilna Pec, glede na to, da je na zelo atraktivni lokaciji, lahko uredila prostor za kampiranje. Ponudbo bi popestrili z igrišči, raznimi vodnimi športi, prav tako pa bi lahko zgradili bazen ob Dravi, kar bi predstavljalo posebno atrakcijo. V Dravski dolini najdemo tudi druge nočitvene zmogljivosti. Na primer v Vuhredu je penzion Markač, na Vižingi pri Radljah ob Dravi je penzion Erika in v Selnici ob Dravi je gostilna in penzion Hojnik. Vendar noben objekt ni lociran v bližini reke. V neposredni bližini reke se nahaja le penzion Kudrnovsky v Dravogradu, vendar ni na dovolj atraktivni lokaciji.

37

Ugotovimo lahko, da so nastanitvene zmogljivosti slabše razvite. V primerjavi s turistično razvitimi območji jih je malo in so slabo izkoriščene. Prav tako so nižje kakovosti in ne dosegajo sodobnih standardov.

38

4 PERSPEKTIVNA TURISTIČNA DOGAJANJA/PRIREDITVE Koroška je širše poznana predvsem kot tradicionalno industrijsko, agrarna in na določenih območjih ekološko obremenjena regija. Danes na celotnem območju, tudi na območju Dravske doline, ki jo obravnavamo v diplomski nalogi, prevladuje predvsem izletniški turizem. Pravi turistični hit je v zadnjih letih postalo splavarjenje po Dravi. Ključne elemente ponudbe in hkrati tudi razvojne priložnosti na področju turizma predstavlja izletniški turizem s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine in naravnih zanimivosti, ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi ter turizma na podeželju. Obstoječa ponudba in večji del načrtovane ponudbe na celotnem območju regije sta prilagojeni predvsem dnevnim turističnim obiskovalcem−izletnikom. V vsaki občini, ki jih zajemamo v diplomski nalogi, je registrirano eno turistično društvo. Njihova glavna dejavnost je skrb za urejenost krajev in organizacija prireditev. V nekaterih občinah najdemo tudi Turistično informativne centre (TIC-e), ki bi bili potrebni v vsakem večjem kraju ob Dravi, kjer bi turisti dobili informacije na enem mestu in imeli možnost najeti vodnika. TIC-i in turistična društva bi morali sodelovati med seboj. Turistična društva na tem območju bi morala imeti večje načrte glede razvoja športne in turistične ponudbe na reki. Dravsko dolino bi bilo potrebno bolje promovirati tudi na internetu. Predvsem bi morali narediti spletne strani določenih krajev, kjer bi bile predstavljene obstoječe turistične zanimivosti in športne aktivnosti, vključno z nastanitvenimi in prehrambenimi zmogljivostmi. Mislimo, da bi se morali ponudniki turističnih storitev združiti med seboj. Sestaviti in razviti bi morali atraktivno turistično ponudbo ter skupno promovirati in tržiti Dravsko dolino ali kar celotno Koroško regijo. 4.1 Športne vodne dejavnosti na Dravi Predvidevamo, da je Drava glede na to, da spada v 2.−3. kakovostni razred, primerna za vodne športe, za kopanje pa bi jo morali očistiti do 2. razreda, ker rečna voda že prihaja v neposreden stik s telesom in je tveganje za okužbe večje. Reka je primerna tudi za ribarjenje in gojitev nekaterih vrst rib. a) Splavarjenje in rancarija Za vsako državo je potniška plovba izredno pomembna, če razpolaga z vrsto vodne gladine po morju, rekah in jezerih. V tem primeru gre za reko Dravo, na kateri potekajo prevozi turistov, ki plujejo s splavi. To plovilo je v današnjem času v uporabi le v turistične namene.

39

Splavarstvo moramo na Dravi vsekakor nadaljevati. Za prihodnji razvoj in popestritev ponudbe imajo prebivalci ob reki razne nove in zanimive ideje in želje, ki bi privabile vedno več slovenskih in tujih turistov. Lahko rečemo, da sta dve najbolj atraktivni turistični ponudbi na tem delu reke splavarska pristana, ne pa tudi edini. Ureditev prostorov za kampiranje in avtodome ter gradnja brunaric ob Dravi, kar bi povečalo prenočitvene zmogljivosti, bi pomenilo zanimivo pridobitev za to območje. Predstavljalo bi tudi razlog za daljše bivanje turistov. K bivanju v mirnem, naravnem okolju bi poleg splavarjenja vključili tudi oglede drugih znamenitosti, razne vrste rekreacije, kot so čolnarjenje, sprehodi, tek, kolesarjenje in drugo. Primerne lokacije za to bi bile, poleg Turistične vasice Javnik in okolice splavarskega pristana na Gortini, čolnarna Bučinek, območje reke na Gortini, kjer se začne Mučka Dobrava, in območje gozda ob reki v Rušah, kjer bi lahko bile brunarice. Na splavih bi lahko organizirali tudi kulturne večere ali popoldneve, kamor bi povabili razne glasbenike in literate. Splavarjenje bi se lahko obudilo tudi med HE Ožbalt, HE Fala in HE Mariborski otok. Prav tako bi lahko turistom ponudili možnost prestopanja pri hidroelektrarnah, da bi lahko potovali s splavom celo do Maribora. Med prestopanja bi lahko vključili kosilo, na primer v enem od splavarskih pristanov. Ponudniki splavarjenja bi se morali čimbolj povezati s turističnimi agencijami iz vse Slovenije, prav tako pa tudi s turističnimi agencijami iz drugih držav. V svoje izlete po Sloveniji bi vključili vožnjo s splavom in ogled znamenitosti Dravske doline. Menimo, da bi lahko popestrili svojo ponudbo in privabili čim več turistov z organiziranjem raznih splavarskih iger. Na primer več skupin bi izdelovalo svoj splav manjše velikosti. Na splav bi morali naložiti nekaj lesa in zmagala bi skupina, ki bi bila najhitrejša. S tem bi prikazali turistom postopek izdelovanja splavov in način prevažanja lesa s splavom. Prav tako bi lahko v splavarskih pristanih obudili rancarijo in vključili med prireditve tudi tekmovanje z rancami. Za najmlajše obiskovalce bi lahko na splavih naredili posebno varovalno ograjo, kjer bi se igrali, medtem ko bi splav plul in bi njihovi starši uživali v vožnji. To bi poimenovali otroški vrtec, ki bi ga vodila ena od ˝flosarskih frajl˝. Splavarji bi lahko sodelovali z raznimi aktivi in domačo obrtjo, na primer kleklaricami, glinarji, lesarji. Le-ti bi izdelovali spominke v obliki splavov. Prav tako bi med spominke lahko vključili kartice, ki bi jih turisti lahko odposlali. Izdelovalci teh spominkov bi včasih prišli na splav in med vožnjo predstavili svojo dejavnost. Na splavu bi lahko občasno prikazali pripravo domačih jedi, ki jih ponujajo v gostilni in jih je možno na splavu pripravljati. Predvidevamo, da bi lahko bile to različne jedi, tudi enolončnice.

40

Menimo, glede na to, da je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, da bi lahko za boljšo prepoznavnost v svetu povabili na splav predstavnike drugih držav. Organizirali bi tematske tedne glede na regije, na primer koroški teden, dolenjski teden, štajerski teden, prekmurski teden in ostale. Ob tednu vsake posamezne regije bi predstavljali določene značilnosti, kot so hrana, pijača, glasba, običaji in drugo. Glede na to, da v času trajanja pusta ni sezona splavarjenja, bi lahko v splavarskem pristanu in v gostilni priredili pustovanje, ki bi bilo na temo splavarjenja. V toplih poletnih večerih bi lahko na splavu prirejali kulturne večere, kot so literarni večeri, koncerti, potopisna predavanja. Namesto običajnih luči bi namestili lampijončke. Prav tako bi lahko v splavarskem pristanu ali kje drugje zasidrali splav, na katerem bi bila poletna diskoteka za mlade, prav tako okrašena z lampijončki, zelenjem in cvetjem. Takšen splav bi bil primeren tudi za kino na prostem. V počitniškem času bi čez dan lahko splav izkoristili za razne otroške delavnice. Na primer risarska, pevska ali spoznavanje narave. Na obrežju bi lahko zgradili bazen, kjer bi imeli šolo v naravi. Nočitveno zmogljivost bi predstavljali šotori. To bi se odvijalo v poletnem času. Diskoteko bi lahko uredili tudi na šajki, ki bi bila zasidrana na primer na območju Dravograda. En del bi bil zaprt le s streho in bi ga ponoči osvetljevali lampijončki. Na obrežju bi bila sprehajalna pot s klopcami, prav tako osvetljena z lampijončki. Vendar predvidevamo, da bi bil problem zaradi hrupa, zato bi lahko bil ves prostor zaprt ali pa bi bil lociran izven večjih naselij. Takšen objekt na vodi bi lahko bil tudi prostor za kulturna dogajanja, kot so literarno-glasbeni večeri, manjše gledališke predstave in podobno. Spremljevalke šajk so vedno bile rance. Zato bi lahko poleg šajke uredili pristan za rance, kjer bi jih izposojali turistom. Menimo, da bi lahko koroški splavarji izbirali najflosarsko frajlo. Prireditev bi se odvijala na splavu. Za popestritev v mesecih, ko splavarjenje miruje, bi se ta prireditev lahko odvijala v gostišču. Glede na to, da je največje povpraševanje po splavarjenju od četrtka do nedelje, bi lahko uvedli cenovno diferenciacijo po sezonskih časih. Čez teden, ko je povpraševanje manjše, bi lahko imeli nižje cene. Povečati je potrebno zanimanje tudi v juliju in avgustu, zato bi lahko takrat nudili turistom razne ugodnosti, med njimi cenovno diferenciacijo. Na čase splavarstva nas spominjajo ob cesti vzdolž Drave izredno velike hiše, ki so bile nekdaj splavarska prevozniška gostišča. Takih hiš je več ob obdravski cesti na levem bregu reke, na desnem bregu pa je pri Rušah le hiša ˝Pri Pavlu˝, kjer sta še danes dva opuščena pristana. Ta pristana bi lahko uredili in oživili splavarjenje tudi na tem območju. Hišo ˝pri Pavlu˝ bi lahko obnovili v prvotnem stilu. Slabo kaže z železniško povezavo. Koroška proga med Mariborom in Prevaljami ter naprej proti Pliberku v Avstriji je vse bolj zanemarjena in zapostavljena. Da bi proga oživela, bi jo lahko uporabljali v turistične namene. Kot prvo bi bilo možno, da bi prevažali turiste, ki bi želeli na splavarjenje. Vožnja z vlakom bi pomenila posebno doživetje, če bi vozil vlak starejše izdelave ali kopija takšnega. Na vlakih bi bili tudi vodniki, ki bi vodili skupine turistov in predstavili znamenitosti in lepote Dravske doline. Zato ker so možni ogledi

41

hidroelektrarn, bi železnico uporabljali tudi ti turisti. Glede na to, da železnica večino časa teče ob reki, pomeni to zelo priročno lastnost. Že sama vožnja bi predstavljala svojstveno dogodivščino, saj je ta del Dravske doline zelo slikovit in razgiban. Za popestritev železnice bi lahko na primer turiste peljali s starim vlakom, na katerem bi uprizorili gledališko igro. Turisti bi bili del predstave, v kateri bi uprizorili napad na vlak, poroko na vlaku, lahko pa bi pripravili tudi uprizoritev dela kakšnega našega dramatika. Če bi vlake na tej progi posodobili, bi to pomenilo hitrejše potovanje. Če pa gledamo s turističnega vidika, predstavlja umirjena vožnja prijetno potovanje z možnostjo ogleda lepot Dravske doline. b) Čolnarjenje na Dravi Ocenjujemo, da bi se na tem območju lahko razvilo več vodno-športnih dejavnosti, zlasti če bi se ustanovila športna društva in uredili športni prostori, igrišča in vadišča. Čolnarjenje se razvija v občini Muta, v čolnarni Bučinek, kjer imajo v načrtu povečati število čolnov, in sicer povečati število kanujev in v ponudbo vključiti še kajake. V poletnem času nameravajo organizirati več športnih aktivnosti na in ob Dravi za otroke in odrasle. Menimo, da pomeni čolnarna prispevek k razvoju turizma v tej občini in lahko postane privlačna turistična točka. Mislimo, da bi za popestritev ponudbe v zimskem času lahko v čolnarni uredili drsališče, sicer ne na reki, ampak na odbojkarskem igrišču v neposredni bližini. Poleg drsanja bi lahko organizirali tekmovanje v hokeju na ledu. Prav tako bi lahko zgradili ob obrežju reke kopališče, ki bi pozimi služilo kot drsališče. To bi bilo primerno tudi pri gostilni Pec v Selnici ob Dravi. Smatramo, da bi bila zelo dobra ponovna ureditev kopališč v Ožbaltu in v Rušah. To bi pomenilo prispevek k razvoju turizma. So pa tudi kraji, kjer bi bile zelo dobre lokacije ob Dravi za ureditev kopališč, na primer pri gostilni Pec v Selnici, pri čolnarni Bučinek na Muti, najdejo pa se še lepa območja ob reki, kjer trenutno ni nič. Bazene bi polnili z dravsko vodo, ki bi jo očistili skozi razne filtre, da bi bila primerna za kopanje. Ogrevali bi jo s pomočjo sončne energije. Pozimi bi lahko bazene, ki ne bi imeli prevelikega naklona, uredili v drsališča. Čolnarna bi lahko dala ponudbo tudi tabornikom, ki bi tukaj organizirali taborniške dneve v duhu vodnih športov. Tako bi pritegnili še druge ljudi, ki bi prišli iz radovednosti. Če bi očistili obrežje Drave in uredili parkovne površine in počivališča ob cesti, bi bila le-ta bolj primerna za sprehode. V vsaki občini pa bi lahko uredili tudi čolnarno. Ponudba bi temeljila na izposoji plovil in možnosti tečajev različnih športov na vodi, vožnji s kajakom in podobno. Izposoja bi bila možna tudi za več dni, če bi želel kakšen turist, željan adrenalina, s kanujem ali kajakom po reki do Maribora in naprej. Čolnarne ali priveze za čolne, bi lahko imele tudi kmetije, ki se nahajajo ob Dravi. Razvijale bi kmečki turizem z dodatno ponudbo vodnih in obvodnih športov. V občini

42

Muta se najdejo kmetije v bližini reke. Predvidevamo, da bi se našle tudi v Selnici ob Dravi. Motonauma na tem območju ni mogoča, ker naravovarstveniki in ribiči ne dopuščajo takšnih plovil na reki, predvsem zaradi rib in ptic, ki živijo tukaj. Drugače pa bi le-ta pomenila zanimivo popestritev ponudbe. Možno bi bilo, da bi bila plovila na električni pogon (z akumulatorji), kar bi pomenilo prispevek k čistejšemu okolju. Jadranje ali surfanje bi bilo primerno na odprtejših območjih doline, na primer preden se za Vuhredom dolina zoži, oziroma pred elektrarnami, ki oblikujejo zaporo reke in s tem širšo vodno površino. Popestritev ponudbe bi predstavljala turistična ladjica, ki bi vozila po Dravi, od ene do druge elektrarne. Lahko bi vozila med različnimi turističnimi točkami ob reki. Prav tako bi lahko omogočili prestope pri hidroelektrarnah, da bi turisti dalj časa potovali po reki in videli več zanimivosti. Seveda pa že ˝kanjonski˝ značaj doline ponuja posebno doživetje. Menimo, da bi bil za turiste zanimiv tudi lov. Pohorski in kozjaški gozdovi nudijo lepe priložnosti za to. Privlačna območja za ribolov so poleg Drave in njenega obrežja tudi potoki, na primer Bistrica, ki teče po lepi naravi Bistriškega jarka, Cerkvenica, Meža, Vuhredščica, Velka in drugi potoki. Dovolilnice za ribolov bi bile dosegljive ne le pri ribiških družinah, temveč tudi pri posameznih gostincih. Mislimo, da bi se v pohorskih gozdovih našel kraj, kjer bi lahko ponujali vrsto športa, kot je paint-ball (streljanje z barvo). Morebitni razvoj raznih športnih društev bi predstavljalo tudi povezanost s turističnimi društvi, ki bi bila seznanjena z dogajanjem in ponudbo teh društev. Poleg tega bi moralo imeti vsako društvo svojo spletno stran na internetu. 4.2 Gostinske dejavnosti Pri izbiri vrste načrtovanega gostinskega obrata moramo temeljiti na določenih okoliščinah. Upoštevati je potrebno vrsto gostišča in strukturo turistov. Pri načrtovanju je pomembna tudi izbira lokacije. Gledati moramo, da se obrat približa turistom. Pri prehrambenem obratu so pomembni dejavniki pri odločitvi o lokaciji tudi naravne lepote, mir v območju, lep razgled, klimatski vplivi ter prometne povezave. Glede nastanitvenih zmogljivosti bo čas prinesel potrebo po širitvi, saj je sedaj čas bivanja turistov na tem območju kratek. Dokler ni turistične ponudbe in aktivnosti, ki bi dalj časa zadrževali turiste na enem območju, potem ni niti potrebe po večjih nastanitvenih zmogljivostih. Brunarice, bungalovi, kamp prostori bi ob primerni turistični in športni ponudbi popestrili ponudbo nočitvenih zmogljivosti. Ravno zaradi možnosti bivanja v lepi naravi bi privabile večje število turistov za več dni. Mogoče tudi za počitnikovanje. Majhne hišice, brunarice ali kamp prostori ob reki bi bili prijetna popestritev nočitvene ponudbe.

43

Prehrambena ponudba bi se povečevala glede na prihod izletnikov. V skladu s tem bi bile možne tudi mobilne hišice – prehrambeni priklopniki, ki bi se ˝selili˝ glede na dogodke in razne prireditve po krajih in zaselkih, prav tako pa tudi po morebitnih kampih. Lahko bi rekli, da sta najbolj atraktivni gostišči, ob splavarskih pristanih, ki se prav tako tržita v okviru splavarjenja. Prav tako je zanimiva gostilna Pec v Selnici ob Dravi, ki bi lahko razširila prehrambeno ponudbo tudi na nočitveno. Glede na to, da je v lepem naravnem in mirnem okolju, bi lahko zgradili lesene bungalove ali uredili prostore za kampiranje. Poleg tega bi lahko omogočali čolnarjenje, veslanje, surfanje in podobno. Ob gostilni je tudi park, kjer bi lahko uredili mini golf, ker predvidevamo, da običajni golf ne bi bil ravno primeren glede na bližino reke. V okolici Dravograda ob reki Meži ima urejeno golf igrišče gostilna Korošica, kar pritegne marsikaterega obiskovalca. Menimo, da bi lahko pri gostili Pec uredili tudi igrišča za odbojko, mali nogomet, badminton in podobno. Uredili bi lahko tudi majhno čolnarno, kjer bi obiskovalcem ponujali tudi možnost čolnarjenja, surfanja, veslanja. Ponudbo bi lahko popestrili tudi z rancami. Včasih so imeli čolne, vendar so to opustili. Če bi popestrili ponudbo, bi se ljudje dalj časa zadrževali tukaj in bi lahko razvili tudi nočitveno ponudbo. Ob Dravi bi lahko uredili parke in sprehajalne poti. V mirnem okolju zraven le-teh bi lahko uredili manjše gostilnice, ki bi ponujale pijačo in sladice. Takšna območja bi bila na primer na Radeljskem polju, pa tudi v Selnici ob Dravi, prav tako v Rušah ob reki, kjer železnica ne teče ob reki in je območje poraslo z gozdom. Kolesarska pot ob reki je že urejena iz Avstrije do Dravograda. Lahko bi jo podaljšali še naprej ob reki, tam kjer je primerno, ker je na nekaterih delih dolina zelo ozka. Odprli bi lahko ribjo restavracijo, ki bi se lahko nahajala v bližini ribiškega doma. Prav tako bi lahko bila restavracija na zasidrani barki ali splavu. Možna bi bila postavitev ribje restavracije na primer v bližini Ribiškega doma v Dravogradu, kjer je lepa, mirna lokacija in so možnosti za ribarjenje. Kmetije ob Dravi bi lahko razvijale kmečki turizem kot dodatno dejavnost. Ponujale bi drugačne aktivnosti kot hribovske kmetije. Ponudbo bi razširile na vodne športe, možnost ribolova, sprehajalne poti ob reki s klopcami in vrtnimi uticami. Posebna ponudba hrane bi lahko bile poleg domačih jedi tudi ribje jedi, kar bi pritegnilo določene vegetarijance in zagovornike zdrave prehrane. Dandanes je namreč zdravo prehranjevanje vedno bolj priljubljeno. Menimo, da bi lahko opuščena splavarska prevozniška gostišča ob obdravski cesti označili s tablami, da bi turisti videli, kakšen pomen so imele te stavbe v preteklosti. Mislimo, da bi lahko kakšno tudi obnovili v prvotnem stilu ter ji dodali še nočitveno ponudbo. Posebna vrsta nočitve bi bile postelje iz sena, kar je v zadnjem času ponekod v svetu izredno zanimivo, predvsem za ljudi iz mest, ki nimajo stika s takšnim načinom življenja. To pa bi lahko bila posebna nastanitvena ponudba tudi na kmetijah. Smatramo, da bi morala obstoječa prehrambena ponudba pritegniti turiste s ponudbo kakšnih posebnih jedi in z raznimi prireditvami ob koncu tedna. Več pozornosti bi morali posvetiti tudi oglaševanju v medijih.

44

Če bi bil interes, kader, ideje in finančna sredstva, bi lahko uredili ob Dravi prijetno zbirališče za krajane in privabili ostale turiste. S svojimi aktivnostmi bi lahko začela tudi razna interesna društva in življenje na Dravi bi oživelo.

45

SKLEP V diplomski nalogi smo skušali čim bolje predstaviti Dravsko dolino in njene potenciale za perspektivni turistični razvoj. Osredotočili smo se na obstoječe turistične in športne aktivnosti na in ob reki Dravi in njenih pritokih. Upoštevali smo tudi turistično ponudbo, ki jo nudijo ti kraji nasploh. To ponudbo smo omenili le kot ˝dodatno˝ turistično privlačnost. Osnova nam je bila reka. Ustvarili smo si mnenje, da je velik problem na tem območju premajhna zainteresiranost občin za razvoj turizma in problem financiranja. Prav tako mislimo, da bi bila potrebna večja povezanost ponudbe med občinami in skupno nastopanje na trgu. Opazili smo pomanjkanje propagandnega gradiva o teh krajih in informacij na internetu. Prav tako bi bilo potrebno v vsakem večjem kraju ustanoviti turistično-informativni center, kjer bi turisti dobili informacije o turistični ponudbi in aktivnostih na enem mestu. Trenutno je na Dravi najbolj atraktivno splavarjenje, vendar je še veliko športov in drugih aktivnosti, ki bi se lahko razvile na reki in ob njej. To bi predstavljalo zanimive turistične aktivnosti, ki bi se povezovale z gostinsko ponudbo. Prav tako bi morali popestriti gostinsko ponudbo in jo narediti bolj atraktivnejšo za turiste. Nastanitvene zmogljivosti bi bilo potrebno popestriti s posebno vrsto nočitvene ponudbe, kot so bungalovi. Prehrambene zmogljivosti bi morali urediti na mikavnih lokacijah in ponujati razne specialitete, značilne za to območje. V turističnih destinacijah je potrebno oblikovati razvedrilni program, ki predstavlja zanimivo turistično ponudbo in omogoča porast turizma. V začetku bi morali tržiti predvsem izletniški turizem, kasneje pa bi ob primerni ponudbi lahko začeli razvijati tudi počitniški turizem. Glede na naravne lepote Dravske doline so možnosti za ureditev parkov, kolesarskih in pohodniških poti, ki bi jih lahko tržili z naravnimi lepotami kot eko-turizem. Nujna bi bila povezava med ustanovljenimi turistično - informativnimi centri in skupno nastopanje na trgu kot ena turistična regija. Zavzet bi bil večji prostor in več finančnih sredstev. S skupnimi močmi bi za začetek oblikovali in predstavljali zanimivo turistično ponudbo morebitne turistične regije. Potrebno bi bilo tudi povezovanje s turističnimi agencijami oziroma njihovimi touroperatorji.

46

SUMMARY In my diploma paper, I have tried to present the Drava valley and its potential for the development of tourism. I have focused on the already existing tourist and sports activities on and along the Drava and its tributaries. Also taken into consideration were the things that these places offer to tourists. These were called “additional” tourist attractions. The basis for the research, however, was the river itself. My conclusion is that the municipalities are not sufficiently interested in the development and funding of tourism in this area. In my opinion, what is necessary is a greater degree of cooperation between the municipalities and a joint market strategy. I have also noticed a lack of promotional material about these places and the scarcity of information available on-line. Also, in every bigger town a tourist information centre should be set up where tourists could get all the relevant information about the activities and things on offer there. Currently, the most attractive activity on the Drava is rafting, but there is a number of sports and other activities that could also be developed. These would represent interesting tourist activities that would then complement the catering industry. The catering industry should be improved and made more interesting and diverse for tourists. Accommodation capacity, too, should be increased by a special sort of overnight lodging, such as bungalows. Also, the catering capacity in the places interesting to tourists should be provided and regional specialties offered. In the tourist destinations, they should develop an amusement programme that would represent the things of interest to tourists and enable growth in tourism. In the beginning, the focus should be on excursion tourism and later, under appropriate conditions, they could start developing holiday tourism. Regarding the natural beauty of the Drava valley, there is a possibility of setting up parks, cycling and hiking paths that could then, along with the natural beauties of the valley, be marketed as eco-tourism. It is important that the tourist information centres cooperate and appear on the market as one tourist region. As a result, the focus would be on a larger area, and they would have more financial resources. Together, they would initially form and represent a possible tourist region. It would also be necessary to link up with travel agencies.

47

KLJUČNE BESEDE – Drava − Dravska dolina − Splav − Splavarjenje − Vodni športi − Turizem KEY WORDS − Drava − Drava valley − Raft − Rafting − Aquatic sports − Tourism

48

SEZNAM VIROV 1. Agencija Republike Slovenije za okolje. Monitoring kakovosti površinskih vodotokov

v Sloveniji v letu 1999 [online]. Available: http://www.rzs–hm.si/pripravili_smo/publikacije/vodotoki/uvodnidel.pdf [16.03.2004].

2. Agencija Republike Slovenije za okolje. Poročila o stanju okolja v Sloveniji – Turizem

[online]. Available: http://www.arso.gov.si/poro~cila/Poro~cila_o_stanju_okolja_v_Sloveniji/turizem.pdf[16.03.2004].

3. A.L.P.Peca. 2000. Regionalni razvojni program za Koroško regijo [online]. Available:

http://www.alppeca.si/prrp/RRPkoroska.pdf [22. 01. 2004]. 4. Brezovec, Aleksandra. 2000. Marketing v turizmu, Izhodišča za razmišljanje in

upravljanje. Portorož: Turistica – Visoka šola za turizem. 5. Brodarsko društvo Sidro. 2002. Brodarsko društvo Sidro [online]. Available:

http://www.brodarskodrustvo–sidro.si/ [30.03.2004]. 6. Delalut, Tina. 2000. Turizem Mežiške in Dravske doline nekoč, danes in jutri. Slovenj

Gradec: raziskovalna naloga v SŠ. 7. Dravski splavarji Šarman. Dravski splavarji [online]. Available:

http://www.sgn.net/~fsarman/splavarjenje.htm. [15.10.2002]. 8. Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Društvo za srce. 2000. Lepota gibanja –

tudi za zdravje. 9. Geister, Iztok. 1995. Drava med Mariborom in Središčem ob Dravi. Acrocephalus 16:

13-21. 10. Janjić, Brane. 2000. Akumulacijska jezera privlačne turistične točke. Naš stik jul.–avg.:

2-3. 11. Jež, Matjaž. 1987. Ob Dravi in Muri. Ljubljanja: Založba Mladinska knjiga. 12. Juvan, Ivan. 1986. Plavljenje lesa in splavarjenje po Dravi, Savinji in Savi. Maribor:

Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor. 13. Lah, Avguštin. 1998. Sladkovodno ribištvo Slovenije v stodesetih letih razvoja 1888–

1998. Ljubljana: Ribiška zveza Slovenije. 14. Lah, Avguštin (1998). Voda – vodovje [online]. Available:

http://www.sigov.si/svo/pdf/knj02.pdf [16.03.2004]. 15. Macuh, Peter. 2000. Drava nekoč in danes. Maribor: Založba obzorja.

49

16. Meško, Ivan. 2001. Drava 2001. Celje: Grafika Gracer. 17. Pahor, Borut (22.03.2002). Zakon o plovbi po celinskih vodah [online]. Available:

http://www.dz–rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html [17.12.2002].

18. Pauko, Franc. 1982. Gostinski marketing. Maribor: Visoka ekonomsko – komercialna

šola. 19. Pauko, Franc. 1984. Integralni turistični marketing. Maribor: Visoka ekonomsko -

komercialna šola. 20. Pauko, Franc. 2002. Javno potniško prevozništvo s posebnim poudarkom na turističnih

prevozih. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta. 21. Pauko, Franc. 1999. Turistične zvrsti. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta. 22. Podobnik, Janez (30.07.1998). Zakon o pospeševanju turizma [online]. Available:

http://www.dz–rs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html [17.12.2002].

23. Prorelax. S splavom po Dravski dolini [online]. Available:

http://www.prorelax.net/koroska/ [26.08.2002]. 24. Prorelax d.o.o..Splavarjenje [online]. Available: http://www.prorelax.net/koroska/

[26.08.2002]. 25. Radovanovič. S., V. Varl, I. Žiberna. 1999. Koroška A–Ž. Murska Sobota: Pomurska

založba. 26. Radovanovič, Sašo. 1996. Podravje, Maribor, Ptuj A–Ž. Murska Sobota: Pomurska

založba. 27. Rajh, B., Z. Zorko, F. Pečnik, A. Holcman, C. Možič. 1993. Selnica ob Dravi 1093–

1993. Selnica ob Dravi: Krajevna skupnost. 28. Razdevšek, M., D. Bertoncelj, Z. Kus, Ž. Blažeka, S. Brumen, L. Germič, in V. Smaka-

Kincl. 1992. Mednarodna konferenca o Dravi. Maribor: Organizacijski odbor mednarodne konference o Dravi.

29. Stupar, Bogdan. 2002. Splavarski muzej Javnik. Spekter 7: 31. 30. Turičnik, T., F. Osojnik, S. Gradišnik, in S. Bobovnik. 1995. Koroška: Dravska dolina,

Mežiška dolina, Mislinjska dolina. Ljubljana: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo.

50

31. Turistično informacijski center. Prenočitvene zmogljivosti [online]. Available: http://www.vuzenica.si/Obcina/index.htm. [20.12.2002].

32. Zgonik, Mavricij. 1977. Dravska dolina. Maribor: Založba obzorja. 33. Zorko, Daniela. 1999. Uvod v turizem. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za

šolstvo. Podatki iz interneta, propagandnega gradiva in časopisnih člankov. Do podatkov smo prišli tudi s samostojno raziskavo.

51

SEZNAM SLIK IN TABEL SEZNAM SLIK SLIKA 1: Stopnja razvitosti vrst aktivnosti na/ob reki Dravi glede na občine 16 SEZNAM TABEL TABELA 1: Razvitost vrste aktivnosti na/ob reki glede na občine 16

52