Vo starite civilizacii koi imale robovladetelsko op{testveno ureduvawe muzikata zna~ajno se razlikuvala od muzikata vo prvobitnata zaednica I toa :

So pojavata na klasite muzikata se podelila na : Muzika po dvorovite Narodna muzika

Bezrazlika na mestoto kade {to se izveduvala, muzikata bila izveduvana od profesionalni svira~i i peja~i.

Narodnata muzika kako i sekoga{ e povrzana so proizvodstveniot proces no sega se sre}avaat i nekoi neposredni duhovni sudruvawa (qubov, ubavina na prirodata if r)

Sve~enostite ne se privilegija na celoto op{testvo tuku samo na vladetelot i najvisokite sloevi.

Istoriskite dokazi od vodat poteklo 3-4 iljadi godini godini p. n. e.Podatoci za prakti~no izveduvawe na muzikata ne postojat a za~uvani se samo sliki, reljefi, crte`i, mozaici na koi se pretstaveni peja~i i svira~i pronajdeni vo dvorovite i grobnivite. Muzikata bila monofona (ednoglasna) i se bazirala vrz pentatonska skala.

Za vreme na nezavisnosta na Egipet zemjata do`ivuva razvoj vo slikarstvoto, arhitekturata, literaturata no isto taka iv o muzikata.

Muzikata se koristi za site manifestacii. Yidinite se ukraseni so sliki od muzi~ki izveduva~i. Za vreme na staroto carstvo muzikata e stroga i sve~ena. Za vreme na srednoto kralstvo muzikata od dvorovite stanuva i

narodna muzika, taa e po`iva polna so emocii so naglasen ritam i pogolemi instrumentalno efekti.

Za vreme na novoto kralstvo instrumentite se koristat i nadvor od hramot.

Udarni instrumenti: tapan, ~ineli, kin i yvona. @i~eni instrumenti: egipetska lira, egipetska harfa i lauta. Duva~ki instrumenti: flejta i dvojna oboa. Ovaa muzika se slu`ela so skala od pentatosnki karakter.

Indiskata muzika ima 3000 godini stara tradicija Taa e povrzana so zborovi, dvi`ewa i mimiki. Duhovnata muzika bila narekuvana saman - Smirenost, a

svetovnata Raga - strasnost. Poznavale 28 skali so 6 i 7 tonovi, a oktavata ja delele na 22

dela. Udarni instrument: kastaneti, yvona, tapani i kong. Duva~ki instrumenti: flejti, oboa, gajda i rogovi. @i~eni instrumenti: vina, sitar, ravanastra.

Vo dvorovite i hramovite imalo sve~ena muzika. Taa imala ostra melodiska linija i stroga simetrija osobeno

duhovnata muzika, a svetovnata bila poslobodna. Se koristela pentatonska skala. So muzikata se izrazuvala op{ta sostojba. Udarni instrumenti: kong, gong, tam - tam i yvona. Duva~ki instrumenti : glejti, {eng. @i~eni instrumenti: pipa.

Vaviloncite sozdavale muzika koja bila povrzana so odredeni planeti. Nivnite muzi~ari se nao|ale vedna{ do bofovite i carevite . Veruvale deka duva~kire instrumenti se symbol na `ivotot. Koristele pentatonska no i hromatska skala.

Vol{ebnicite i prorocite koristele instrumenti so stra{ni zvuci kako droga za komunicirawe so bogovite. Bogoslu`bata ja sledela tanc, pesna i muzi~ka izvedba. Car david go formiral prvoto muzi~ko sobranie vo 5 vek p.n.e i napi{al 150 psalmi, lirski pesni, i molitvi koi se recitirale so instrumentalna pridru`ba. Intrumenti: udiralki, kastraneti, sistrum, golem i mal tapan, glejti, trubi, citri, lut, cimbala i hidrauli~ni orguli .

Poradi malubrojnite dokazi ne se znaat razvojnite etapi na gr~kata muzika. Muzikata vo toa vreme pretstavuvala va`en del od `ivotot na sekoj obrazovan grk, a pod muzika grcite podrazbirale edinstvo na poezijata i vokalnata muzika vo eden glas. Muzikata se bazirala vrz orientalnite stari primeri nomosi a imale i odredeni sva}awa za dobroto i lo{oto vlijanie na muzikata vrz lu|eto. Gi prevzele i orientalnite muzi~ki instrument i kaj niv muzikata imala golemo zna~ewe vo op{rtestvoto kako politi~ko taka i vospitno. Zapazeni se izvesni zaedni~ki odliki me|u muzikata i drugite umetnosti. Poimot dorski sekoga{ bil povrzan so ma{kosta. Dorskata skala gi pottiknuvala na juna~ki dela , kako stabilniot dorski stolb koj cvrsto me|usebno gi povrzuval drugite delovi.

Vo II vek p.n.e Rim bil pod golemo gr~ko kulturno vlijanie. Gradot bil preplaven so gr~ki i aleksandriski muzi~ari no isto taka i ciriski i fenikiski izveduva~i. Se izveduvale pobedni~ki i svabeni pesni no isto taka i borbeni pesni i igri. Neron vovel gr~ki natprevar vo koj i samiot u~estvuval. Latisnkata drama osven govorni imala i peja~ki solisti~ki partii so instrumentalna pridru`ba. Publikata sakala koncerti so profesionalni muzi~ari. Rimjanite prvi poka`ale system od 7 umetnosti vo koi muzikata vila vo grupa so geometrija, aritmetika i astronomija.Filozofot Plotin na muzikata i prepi{uval moralno zna~ewe isto kako Platon i Aristotel. Za razlika od anti~kite filozofi toj ja potenciral misti~nata a ne politi~kata strana na muzikata.