Naša občina Glasilo Občine Mislinja Številka 4 December 2014

40 let odbojke v MislinjiFoto: Jože Tasič

Šopek, avtorica Mirjana Medved

foto: Saša Djura Jelenko

Kazalo Številka 4leto: december 2014

Obvestilo uredniškega odboraVsem, ki ste s prispevki sodelovali, se najlepše zahvaljujemo.

Prispevke s fotografijami, z navedbo avtorja in telefonsko številko za glasilo Naša občina sprejemamo v elektronski obliki na email naslov nasaobcina@mislinja.si. Fotografije naj bodo priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je 27. februar 2015. Načeloma objavljamo samo avtorske prispevke, ki še niso bili objavljeni v kakšnem drugem mediju. Pozivamo vsa društva in organizacije, da sproti pripravite in posredujete prispevke o vaših aktivnostih. Organizatorje prireditev vabimo, da nam sporočite kraj in čas dogodka, da ga bomo lahko uvrstili v naš Prireditvenik. Bralce pa vabimo, da se nam oglasijo s svojimi prispevki in komentarji.

Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslova, izbire in krajšanja člankov in fotografij.

Spoštovane občanke, cenjeni občani! . . . . . . . . . . . 3Dobitniki priznanj na športnem področju v občini Mislinja 4Center Kope . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6Državna razstava ptic Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . 8Letalstvo ti zleze pod kožo! . . . . . . . . . . . . . . . . 9Partizanski sanitetni objekti na območju občine Mislinja . 11Knjiga iz »dedkove omare« . . . . . . . . . . . . . . . . 12Podružnična cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Kozjaku . 13Paraziti, skriti vzroki bolezni . . . . . . . . . . . . . . . . 14Kulturno društvo Jože Tisnikar – PungART 2014 . . . . . 16Včasih učitelji sami sebe premalo cenimo . . . . . . . . . 17Nastanek in delovanje rock skupine Utrip . . . . . . . . . 18Običaji ob božiču . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20Comenius dvostrana partnerstva: »Be a friend to earth«

na OŠ Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22Ona piše: Sončnemu vzhodu na levi . . . . . . . . . . . . 23Silvestrovanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23Športna vadba in aktivne počitnice v Doliču . . . . . . . 24Spoznavamo podjetništvo in poklice z osnovnošolci

iz OŠ Mislinja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25Tudi v vrtcu smo dobrodelni . . . . . . . . . . . . . . . 26Otroci o Mešku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27Popkove muzejske delavnice . . . . . . . . . . . . . . . 28Dejavnosti župnijske Karitas župnije Šentilj pod Turjakom 29Naš občan Jože Rošer . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30Septembrsko srečanje folklornih skupin v Kamniku . . . . 32Folklorna skupina Rej – 40 let s plesom in petjem . . . . . 33Strokovna ekskurzija ob 100-letnici začetka

1. svetovne vojne . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34Kakšen je izvor besede Mislinja? . . . . . . . . . . . . . . 35Medgeneracijsko društvo Lučka Koroška . . . . . . . . 36Pozdrav jeseni 2014 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38Jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj . . . . . . 39Mislinjski odbojkarski reprezentanti . . . . . . . . . . . 40Planinska sekcija Pilates Dolič . . . . . . . . . . . . . . 42Mislinjčani na Ljubljanskem maratonu . . . . . . . . . . 43Viktorijinih 90 let . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44Franc Jurač - Franček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45Čestitamo novorojencem in njihovim staršem! . . . . . 46Prireditvenik december 2014–marec 2015 . . . . . . . . 48

Glasilo Občine Mislinja izhaja 4 x letno in ga prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v občini.

Telefon: (02) 88 57 342 Telefaks: (02) 88 57 340 E-pošta: obcina@mislinja.si http://www.mislinja.si

Izdajatelj: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Naslov uredništva: Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Elektronska pošta: nasaobcina@mislinja.si Odgovorna urednica: Saša Djura Jelenko Uredniški odbor: Aleksandra Čas, Marjana Gmajner Korošec,

Aleš Rakovnik Jezikovni pregled: Maja Martinc Fotografije: avtorji člankov, arhiv Občine Mislinja, arhivi

društev, arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja, Frančišek Zavašnik, Anton Hozjan, Martina Kolar, Lucija Jelenko

Oblikovanje in prelom: Modriš Anton Hozjan s. p. Tisk: Eurograf d. o. o. Naklada: 1600 izvodov

Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 362.

Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Članki ne bodo honorirani in ne odražajo nujno mnenja in stališča članov uredniškega odbora. Pred objavo v glasilu so vsi članki lektorirani.

3NAGOVOR

Spoštovane občanke, cenjeni občani!Izteka se leto 2014, ki je bilo volilno obarvano, zato mi dovolite, da se vam zahvalim za izkazano zaupa-nje. Odločitev, da ponovno kandidiram za župana ob-čine Mislinja, ni bila lahka, saj se zavedam, kako tež-ko obdobje nas čaka zaradi razmer, v katerih se naha-ja država, vendar verjamem, da bomo skupaj znali in zmogli kljub neprijaznemu času najti rešitve, ki bodo prispevale k razvoju občine in prijetnemu počutju vseh, ki tukaj živimo. Pred nami so pomembne na-loge, le skupaj jih lahko uresničimo, upoštevajoč dej-stva, kaj je v tem času realno dosegljivo. Prisrčno va-bljeni k sodelovanju!

December je čas inventur, zato je prav, da po-gledamo, kakšno je bilo leto 2014 za našo lokalno skupnost. • Izgradili smo cestno povezavo Tolsti Vrh–

Kraguljišče – povezava z Roglo,• končali posodobitev ceste Dovže–Zg. Barl,• končali energetsko sanacijo OŠ Mislinja,• obnovili kotlovnico v OŠ Mislinja,• obnovili igrišča in cesto pri OŠ Mislinja in izgradili

dodatna parkirišča,• pričeli s sanacijo dela ceste Dolič–Završe,• končali z izgradnjo večnamenskega prostora na

Kopah,• izgradili most pri Brodeju.

Iz leta v leto je potrebno zaradi vse pogostejših naravnih nesreč vlagati vse večja sredstva za odpra-vo posledic in sanacijo plazov – pa vendar je bilo leto 2014, kar se investicij tiče, izjemno bogato in ga bo težko ponoviti.

V decembru pripravljamo tudi proračun za nasled nje leto. Sredstva za delovanje občin se krči-jo (nižja primerna poraba, ukinitev finančne izrav-nave, negotova usoda 21. člena ZFO itd.), vendar se bom skupaj z občinskim svetom in upravo potrudil, da razpoložljiva sredstva porabimo čim bolj smotr-no in učinkovito. Verjamem, da bom imel v svetni-cah in svetnikih tudi v tem mandatnem obdobju do-bre sodelavce.

Dovolite mi, da izkoristim to priliko, da se zahva-lim svetnicama in svetnikom, članom odborov in ko-misij iz preteklega mandatnega obdobja za korektno sodelovanje. Ponosen sem, ker smo znali premostiti razlike med nami in smo bili sposobni najti ustrezne dogovore, saj smo praktično vse odločitve sprejemali

Spoštovane občanke, cenjeni občani, naj praznovanje božiča in novega leta prinese v vaše domove veliko lepega. Ohranimo življenjski optimizem in vedrino ter zavedanje, da je tudi od nas odvisno, kakšen bo čas, v katerem živimo.

Želim si, da bi bilo leto 2015 drugačno za vse nas, polno takšnih sprememb, ki nam bodo prinesle prijaznejši in lepši jutri.

Naša občina | 4

n a š a o b č i n a

Priznanje za najuspešnejšega športnika do 15 let Blaž Senič

V sezoni 2013/2014 je dosegel izjemne rezultate v strelstvu. Posamezno je na regijskem prvenstvu osvojil 1. mesto v streljanju z zračno puško, na regijskem ekipnem prven-stvu pa skupaj z ostalimi čla-ni ekipe 2. mesto. Kasneje je Blaž osvojil še odlično 1. me-sto na državnem prvenstvu

in 2. mesto ekipno na državnem prvenstvu ter postal za sezono 2013/2014 regijski in državni prvak posa-mezno v kategoriji pionirji (do 15 let).

Priznanje za tekmovalne uspehe v športuStrelska ekipa, pionirji (do 15 let): Blaž Senič, Aljaž Zajamšek in Blaž Verboten

Ta strelska ekipa je dosegla odlične rezultate v strel-stvu, saj je osvojila 2. mesto ekipno na regijskem pr-venstvu ter temu kasneje dodala še 2. mesto ekipno na državnem prvenstvu v kategoriji pionirji (do 15 let).

Dobitniki priznanj na športnem področju v občini Mislinja

soglasno. Prepričan sem, da je ravno to tisto, kar slovenski politi-ki manjka, da je ravno to tisto, kar je predpogoj, da bomo uspešni.

Iskrena hvala predsednikom društev za dobro in tvorno sodelo-vanje. Brez vas ne bi bilo številnih kulturnih in športnih prireditev, ki bogatijo življenje v naši obči-ni. Hvala prostovoljcem za njihovo pripravljenost pomagati, še pose-bej pa se želim zahvaliti gasilskim

društvom za njihovo pomoč pri naravnih nesrečah, še posebej v februarju, ko je tudi našo občino prizadel katastrofalni žled.

Leto 2014 se poslavlja. Pred nami so prazniki, vsaj za trenutek poskušajmo pozabiti na slabe no-vice, s katerimi nas iz dneva v dan zasipajo mediji. Res je, da strah vzbuja dejstvo, da se politika ne-odgovorno poigrava z nami, saj to, kar se dogaja, ni več vprašanje

političnega prestiža, ampak gre za eksistenčna vprašanja posa-meznika in družbe kot celote. Skrajni čas je, da se tega zave tudi politika.

Kot je to postalo že tradici-ja, bomo tudi letos novo leto pri-čakali v PC Lopan, kamor prisrč-no vabim vse, ki boste praznovali doma. Pridružite se nam.

Vaš župan Franc Šilak

Mislinjski športniki in športnice so tudi v letošnjem letu poskrbeli za dobre športne rezultate, nasmehe na

obrazih navijačev ter vseh ostalih in posledično tudi za prijetne trenutke v prazničnem decembru.

12. 12. 2014 smo se družili na podelitvi priznanj najboljšim za njihove športne uspehe. Pravilnik o prizna-

njih je tudi tokrat omogočil bogato izbiro nagrajencev, Občina Mislinja pa je na podlagi le-tega priznanja za

športne dosežke in uspehe tudi podelila. Člani komisije, ki jih je imenoval župan na predlog izvajalcev špor-

ta, ki delujejo v javnem interesu, so lahko izbranim kandidatom podelili priznanja za tekmovalne uspehe v

športu v vseh kategorijah; pokal Občine Mislinja, trenersko delo, listino – priznanje občine ter plaketi, zlato

in bronasto, dr. Stanka Stoporka.

DECEMBER 2014 5

Strelska ekipa, mladinci: Anže Kanovnik, Mitja Matavž in Aljaž Senič

Ekipa v navedeni sestavi je v sezoni 2013/2014 dose-gla odlične rezultate v strelstvu, saj je zmagala na re-gijskem prvenstvu in tako postala regijski ekipni pr-vak in kasneje na državnem prvenstvu v kategoriji mladinci osvojila še 3. mesto.

Priznanje za tekmovalne uspehe v športuBine Oder

Bine Oder, član OK Mislinja, je odbojkar izjemnih kvali-tet. Od l. 2013 je član kadet-ske reprezentance Slovenije. V sezoni 2013/2014 je skupaj s kadetsko ekipo OK Mislinja osvojil 4. mesto na državnem prvenstvu, največji uspeh v l. 2014 pa je dosegel na dr-žavnem prvenstvu (do 17 let)

v odbojki na mivki, kjer je osvojil 3. mesto in za las zgrešil uvrstitev na evropsko prvenstvo.

Priznanje za trenersko deloMiroslav Plevnik

Miroslav Plevnik - Kohov Mirč je že več kot 35 let akti-ven član OK Mislinja. Svojo športno pot v klubu je za-čel kot igralec, ki je zastopal barve kluba tudi v 2. držav-ni odbojkarski ligi nekdanje Jugoslavije. Po končani igral-ski karieri se je posvetil tre-nerskemu delu in vodil mo-

ško ekipo kot trener in igralec, kasneje se je pridružil tudi delu v ŽOK in si v l. 2001 na fakulteti za šport pridobil naziv trener odbojke. V tem letu se je zače-lo tudi načrtno delo z mladimi in uspeh ni izostal,

saj so osvajali medalje v kategorijah deklic, kadetinj in mladink. Ustvarjale so se reprezentantke in repre-zentanti in del te zgodbe je Mirč, še vedno aktiven trener ŽOK Mislinja, ki uspešno nastopa v 2. držav-ni odbojkarski ligi in je tudi sedanji predsednik OK Mislinja.

Zlata plaketa dr. Stanka StoporkaŽOK Mislinja

Letos, po arhivski dokumentaciji, mineva 40 let od začetkov igranja ženske odbojke v Mislinji. Ženska ekipa je jeseni l. 1974 pričela nastopati v 2. republi-ški ligi – vzhod, pod okriljem OK Mislinja, od l. 2001 pa kot samostojen klub z imenom Ženski odbojkar-ski klub Mislinja nastopa na državnem tekmovanju. Ekipa se je uspešno uveljavljala na odbojkarskem ze-mljevidu Slovenije in Jugoslavije, kasneje pa z mlajši-mi kategorijami na zemljevidu Evrope.

Bronasta plaketa dr. Stanka StoporkaIvan Naveršnik

Je človek z izjemnimi talen-ti na športnem področju, člo-vek z občutkom za sočlove-ka, predvsem pa, kar se je po-kazalo z vstopom v trener-ske vode, magnet za mlade športnike. Ivan Naveršnik je bil član in tekmovalec SSK Mislinja od l. 1967 do 1985, trenersko delo pa je opravljal

vse do letošnjega leta. Vzgojil je številne dobre tek-movalce in tekmovalke v različnih starostnih katego-rijah, ki so v takratno KS Mislinja in današnjo občino prinašali naslove državnih prvakov. Ivan Naveršnik je bil in ostaja spoštovan trener med znanimi trener-skimi imeni v skakalnem športu.

Naša občina | 6

Podporno okolje za razvoj trajnostno naravnanega turizma na Pohorju

n a š a o b č i n a

V soboto, 6. 12. 2014, je na Kopah odprl vrata novozgrajeni objekt z imenom Center Kope z name-nom, da vzpostavi primerno pod-porno okolje za večjo izkorišče-nost nastanitvenih kapacitet v le-tnem času in razvoj novih doži-vljajskih produktov na območju zahodnega Pohorja.

Območje zahodnega Pohorja skupaj s širšo okolico predstavlja naravovarstveni potencial, ki ter-ja sonaravni trajnostni razvoj in v tej zvezi model ekoturizma, v ka-terega bodo vključeni prebivalci in bodo imeli od tega neposredno korist. Prispeval bo tudi k ohra-njanju narave in kulturne dedi-ščine s kar najmanjšimi vplivi na okolje, hkrati bo turistom v manj-ših skupinah omogočal doživljaje, povezane z naravovarstvenimi da-nostmi okolja.

Nosilci turizma na Pohorju da-nes slabo izkoriščajo naravne da-nosti kot potencial za drugačen pristop, temu je v veliki meri kri-va tudi slabo razvita podporna in-frastruktura, še bolj pa nedode-lani turistični produkti, ki bi dvi-gnili dodano vrednost s potenciali

naravne in kulturne dediščine. V Ribnici na Pohorju je bila v zadnjem obdobju zgrajena vr-sta nastanitvenih objektov s pre-ko 200 ležišči, na Kopah 2 se-dežnici in hotelsko nastanitveni objekt z okoli 200 ležišči, ob že preko 600 obstoječih v apartma-jih in 2 planinskih kočah. Kljub povečanemu vlaganju v zadnjem času je bilo opaziti premajhno si-nergijo obstoječih nosilcev v smi-slu povezovanja in iskanja novih produktnih priložnosti v skladu z naravovarstvenimi usmeritva-mi na tem območju, ki želijo ne-katere že utečene aktivnosti v pri-hodnje celo omejevati. Nosilci tu-rističnih aktivnosti na tem ob-močju še vedno večino prome-ta ustvarijo v času zime, medtem ko so potenciali območja zaho-dnega Pohorja v letnem času sla-bo izkoriščeni. Da je tako, je v ve-liki meri kriva nerazvita turistič-na infrastruktura. Če bi bila raz-vita, bi omogočala razvoj novih produktov v letnem času za raz-lične skupine in prezentacijo na-ravnih habitatov na zaščitenem območju. Pohorje kljub velikemu

številu nastanitvenih zmogljivo-sti do pred kratkim ni premoglo osrednjega objekta, ki bi predsta-vljal osrednjo vstopno točko za prezentacijo in razvoj prej ome-njenih vsebin ter odmik od dose-danjega stihijskega razvoja.

V želji, da se stanje izboljša, je Občina Mislinja skupaj z Občino Ribnica na Pohorju pripravila pro-jektni predlog za sofinanciranje operacij iz finančne perspektive za obdobje 2007–2013 z naslovom »Izgradnja in obnova skupne kul-turno-turistične infrastrukture občin zahodnega Pohorja za pre-zentacijo naravnih habitatov in ra-zvoj novih produktov na obmo-čju s posebnim varstvenim reži-mom 'Natura 2000'«. Projekt, ki ga v praksi nazivamo s skrajšanim imenom »Kulturno-turistična in-frastruktura zahodnega Pohorja« zajema 2 podprojekta: obnovo Vicmanove vile v centru občine Ribnica na Pohorju v skupni po-vršini okoli 200 m2 za potrebe tu-ristično-informativnih dejavnosti, izobraževalnih in kulturnih de-javnosti v kraju (gradnja je bila za-ključena v juniju 2014) in drugega

Center KopePodporno okolje za razvoj trajnostno naravnanega turizma na Pohorju

DECEMBER 2014 7

– izgradnjo Centra Kope, o kate-rem nekaj več v nadaljevanju.

Za pripravo projektno tehnič-ne dokumentacije, investicijske-ga programa, vključno z gradbe-nim dovoljenjem in pripravo vlo-ge je bilo samo 2,5 meseca časa, saj je bil rok za oddajo do konca l. 2012. Kljub časovni stiski smo s skupnimi napori uspeli pravo-časno pripraviti vlogo in projekt z vsemi spremljajočimi priloga-mi, za kar gre zahvala vsem so-delujočim v postopkih, še pose-bej pa svetnikom in županu sku-paj z upravo Občine Mislinja ter UE Slovenj Gradec za pravoča-sno izdajo gradbenega dovoljenja. Projektno dokumentacijo je izde-lal Atelje Artenova z Vesno Novak Temniker na čelu.

V juniju 2013 so pristojni dr-žavni organi končno potrdili od-ločitev za sofinanciranje projek-ta v razmerju 85 % regionalni sklad EU in 15 % občini Mislinja in Ribnica na Pohorju s predinve-sticijsko vrednostjo celotnega pro-jekta 1.104.344,71 € brez DDV za obe lokaciji, od tega za lokacijo na

Kopah okoli 939.000 €. Gradbena dela izgradnje objekta brez stro-škov nakupa zemljišč, priprave projektne in investicijske doku-mentacije, nadzora, administra-tivno-tehničnega urejanja, izgra-dnje dostopne ceste, informiranja in nakupa opreme pa so znaša-la 815.300,00 €. Gradbena dela so potekala od oktobra 2013 do sep-tembra 2014, ko je bilo pridoblje-no tudi uporabno dovoljenje. Vsa gradbena dela je opravilo podje-tje Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec s skupino domačih podi-zvajalcev. Razen kleti, ki je iz ar-miranega betona in kamna, je objekt v celoti iz lesa. V masivne stene s površino okoli 2000 m2 je vgrajenega vključno z ostrešjem okoli 300 m3 lesa, od tega 50 m3 gorskega lesa iz neposredne bli-žine objekta, za zaščito lesa pa je bil uporabljen premaz iz lanenega olja. Z uporabo lesa pri gradnji je

bilo uskladiščenega CO2 okoli 300 ton in zmanjšani izpusti CO2 za okoli 500 ton. Gradbeni nadzor je izvedlo podjetje E-utrip, d. o. o.

Gradnja objekta se med izva-janjem ni podražila, z doseženi-mi prihranki oz. s prerazporedi-tvijo sredstev iz posameznih po-stavk, npr. vodenja informiranja, pa je bilo mogoče zagotoviti večji del opreme, ki po prvotni finančni konstrukciji sofinanciranja ni bila predvidena.

Novozgrajeni objekt predsta-vlja osrednji objekt za prezentacijo naravovarstvenih vsebin (promo-cijo zaščitenih habitatov z obmo-čja Natura 2000, izobraževanje in multimedijske vsebine, poveza-ne s turizmom …); kot tudi za ra-zvoj produktnih aktivnosti (proda-je spominkov, ekoloških produk-tov in zeliščarstvo …). V osnovi je objekt v izmeri 824.48 m2 notra-njih površin zasnovan v 3 etažah.

Kletni prostor v skupni iz-meri 201,27 m2 je delno name-njen spremljajočim dejavnostim. Preostali prostori pa so namenjeni kot podporna infrastruktura špor-tno-rekreativnim dejavnostim.

Prostori pritličja v skupni iz-meri 338,08 m2 so vsebinsko na-menjeni 4 sklopom:• gostinski del, s kuhinjo in zuna-

njo teraso za izvirno kulinarič-no ponudbo Pohorja iz ekološko pridelane hrane in ponudbo ze-liščnih napitkov;

Naša občina | 8

k n a r a v i

V letošnjem letu Društvo za vzgojo in varstvo ptic – DVVP Koroška praznuje 40. obletnico delovanja. Odločili smo se, da to obeležimo z državno razstavo ptic, že 23. po vrsti.

Pred 2 letoma smo organizirali društveno razsta-vo ptic v dvorani Lopan v Mislinji. Že takrat se nam je z županom Francem Šilakom porodila misel, da bi orga-nizirali razstavo v Mislinji na državnem nivoju.

Po lanskoletni državni razstavi, ki je bila v Beltincih, so s člani zveze DVVP Slovenije stekli pogovori glede lo-kacije. Z veseljem so potrdili, da razstavo organiziramo na Koroškem. Ko smo na naših sestankih premišljeva-li, kje bi jo izvedli, smo se spomnili županovih besed. Potrkali smo na njegova vrata in z veseljem je sprejel našo prošnjo. Dobili smo pozitivni odgovor glede pro-stora v dvorani Lopan in aktivnosti so se začele.

Potrebno je bilo pridobiti več inšpekcijskih dovoljenj in organizacijskih potrdil. Razstavo smo izvedli 1. teden v decembru.

Prijavilo se je 136 gojiteljev iz 20 društev Slovenije. Zvrstilo se je preko 200 vrst ptic, med

Državna razstava ptic Mislinja

• zeliščni center za izvajanje pro-jektnih aktivnosti in pripra-vo produktov s področja ze-lišč, ekološke pridelave sadja in zelenjave;

• prodajalna turističnih spomin-kov in ekoloških produktov iz dopolnilnih dejavnosti pohor-skih kmetij – s ciljem, da vzpo-stavi prodajno mrežo za produk-te ekološke pridelave s celotne-ga območja, ki jih je mogoče po-nuditi obiskovalcem, turistom, pa tudi lastnikom nastanitvenih kapacitet na tem območju;

• avla za galerijsko dejavnost in promocijo naravnih habitatov v okviru Nature 2000, ki je v prvi vrsti namenjena za prezentaci-jo naravnih znamenitosti v okvi-ru bodočega Parka Pohorje in služi seznanjanju obiskovalcev z vsebino ukrepov in prizade-vanj za zaščito narave. Služila pa bo tudi drugim nosilcem

projektnih aktivnosti na podro-čju varstva narave za prikaz re-zultatov raziskav v obliki posta-vitev razstav in multimedijskih promocij.

Prostori nadstropja v skupni izmeri 285,61 m2 so namenje-ni izobraževanju, rekreativnim in promocijskim dejavnostim. Funkcionalne prostore sestavljajo: • velika dvorana z 90 premičnimi

sedeži, ki jih je mogoče odstra-niti in prostor uporabljati tudi za druge namene;

•mala dvorana s 30 sedeži in mizami (v konferenčni posta-vitvi) za najrazličnejše oblike izobraževanj;

• večnamenska mala sejna soba z 12 sedeži.

Funkcionalno prostori služi-jo lastnikom nastanitvenih kapa-citet za izvajanje raznovrstnih de-javnosti v okviru njihove ponud-be, lahko jih tržijo tudi za druge

naključne uporabnike (za izvedbo kongresov, seminarjev in druge družabne prireditve, za katere so prostori funkcionalno primerni).

Objekt Center Kope predsta-vlja priložnost za razvoj novih pro-duktov z večjo dodano vrednostjo s pomočjo potencialov naravne in kulturne dediščine. Upam, da bo realizacija tega projekta utrla pot posameznikom, da bodo lah-ko osmislili svoje pobude in zna-nje na poti preobrazbe turistične-ga razvoja Pohorja tudi kot letne destinacije. Hvala vsem, ki ste ka-kor koli pomagali pri realizaciji projekta v želji, da še naprej pod-pirate povezovanja in iskanja no-vih produktnih priložnosti v skla-du z naravovarstvenimi usmeri-tvami na tem območju.

Ivan Plevnik, vodja projekta

DECEMBER 2014 9

Letalstvo ti zleze pod kožo!

Se lahko našim bralcem na za­četku na kratko predstavite?

Sem Alojz Tretjak in živim v Mali Mislinji. 3 leta sem že v pokoju, še vedno pa se aktivno vključujem v društveno življenje; sem član upravnega odbora Koroškega aero-kluba, podpredsednik Vaške sku-pnosti Dovže, član upravnega od-bora Turističnega društva Mislinja in še vedno aktiven letalec in letal-ski tehnik.

Kdaj vas je pot zanesla med le­talce? Od kod zanimanje za letala?

Zanimanje za letala se je poraja-lo že v otroških letih. Že v osnov-ni šoli sem zelo rad opazoval letala v zraku, iz svojega navdušenja sem že takrat izdelal nekaj lesenih mo-delov letal. Sicer pa sem se aktivno

začel ukvarjati z letalstvom l. 1977, ko sem se zaposlil kot letalski teh-nik v Koroškem aeroklubu Slovenj Gradec. Imel sem končano po-klicno avtomehanično srednjo šolo in sem takoj v začetku l. 1977

nadaljeval šolanje na letalsko-teh-niški šoli v Zagrebu. Po končanem šolanju sem pridobil licenco in na-ziv letalski tehnik. Od takrat je le-talstvo način življenja, saj sem l. 1981 uspešno končal še šolanje za

m i s l i n j s k e z g o d b e

Verjetno vsak izmed nas tu in tam pogleda v nebo in se sprašuje, kam neki leti letalo nad nami. Nekaterim

izmed nas pa letalstvo pomeni način življenja. Eden takšnih je tudi naš občan Alojz Tretjak. Užitek je poslu-

šati vse zgodbe in prigode, povezane z letalstvom, iz ust strokovnjaka, kot je Alojz, in takrat še popolnoma

neukim v letalstvu tema postane zelo zanimiva in privlačna.

katerimi so prednjačili kanarčki, saj jih je bilo kar 660. Razstavljenih je bilo še 172 eksotov, 76 križancev – Favna Evrope, 143 malih in srednjih papig, 94 velikih papig ter 36 grlic, kar pomeni, da je bilo prisotnih kar 1.181 ptic.

Za naše društvo je to pomenilo velik zalogaj, ve-liko aktivnosti, saj tako velikega števila ptic nismo pričakovali.

Najbolj veseli smo bili, ko so bile v dvorani posta-vljene vse kletke in pripravljene za »poziranje pernatih prijateljev«.

V petek, 5. 12., ob 8. uri zjutraj se je začelo zares. Sodniki so z budnim in ostrim očesom ocenjevali vsako ptico posebej. V zakulisju smo gojitelji nestrpno čakali rezultate zbranih točk. Za vsako ptico je zelo pomemb-no, kako je ocenjena, saj je to rezultat, ki pove, ali je re-jec na dobri poti ali pa mora še kaj izboljšati.

Najboljše ocenjene ptice so prejele kokarde, medalje, šampioni v svojih vrstah pa tudi pokale.

Ne smemo pozabiti, da imamo v svojih vrstah tudi mlade gojitelje, ki jih še posebej nagradimo.

Razstava je bila odprta tudi za ostale obiskovalce, in sicer v soboto in nedeljo.

Obisk je bil množičen, nad našimi pričakovanji. Med obiskovalci so najbolj uživali otroci, saj toliko ptic na enem mestu niso videli še nikoli.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Občini Mislinja, vsem donatorjem, vsem razstavljavcem ter članom DVVP Koroška, ki so kakor koli pomagali pri organiza-ciji in pripravi razstave.

S podelitvijo nagrad najboljšim se je v nedeljo 23. Državna razstava ptic v Mislinji tudi uradno zaključila.

Miran Klemencpodpredsednik DVVP Koroška

Naša občina | 10

športnega pilota in od takrat dalje z letali aktivno letim.

Kakšen je sploh postopek, da se nekdo lahko odloči postati pilot letala?

V prejšnjih časih je bilo to veliko bolj enostavno, saj so vsi aeroklu-bi v Sloveniji imeli svoje letalske šole in v teh šolah so starejši pilo-ti prenašali svoje znanje na mlade nadobudne pilote. Zaradi takšne-ga načina dela so bili manjši tudi finančni stroški za kandidate za pilota. V zadnjih letih, tudi zara-di evropske zakonodaje, so se pra-vila spremenila, zato je v Sloveniji samo nekaj letalskih centrov, ki imajo dovoljenje in omogočajo šo-lanje športnih pilotov – v Slovenj Gradcu tega dovoljenja trenutno nimajo, je pa še vedno možno šola-nje za jadralne pilote. Z leti je letal-stvo postajalo vedno dražji šport, tudi nova pravila so prispevala k temu, da je strošek pridobivanja iz-pita precej višji kot v preteklosti.

Letalstvo je bilo za vas obenem hobi in služba?

Kot sem že omenil, sem se l. 1977 zaposlil kot letalski tehnik na le-tališču v Slovenj Gradcu, kasne-je so me službene vode odpeljale iz Koroškega letalskega kluba, še ve-dno pa sem vzdrževal letala in teh-niko, tako je bila večina proste-ga časa namenjenega in preživete-ga na letališču med letali, pa najsi-bo to v Slovenj Gradcu, Velenju ali kje drugje v Sloveniji in tujini. L. 1999 sem se zaposlil na MORSu v 15. brigadi vojaškega letalstva kot letalski tehnik. Delo v 15. bri-gadi vojaškega letalstva je v začet-ku potekalo na Brniku, kasneje pa na vojaškem letališču v Cerkljah na Dolenjskem. Po zaposlitvi v Slovenski vojski sem dokončal podčasniško šolo, dodatno sem se izobraževal še na Češkem, v Švici, Nemčiji in Združenih državah

Amerike. V času dela v SV sem za uspešno delo na področju letalstva prejel bronasto medaljo SV in sre-brno medaljo generala Maistra. Na tem delovnem mestu sem kot po-veljnik letalsko-tehničnega oddelka služboval do upokojitve. Kot že re-čeno, letalstvo postane del življenja in tako temu nameniš svoj delov-nik, pa tudi večino prostega časa.

Menite, da smo Slovenci letal­ski narod?

Vsekakor. Slovenci skozi celotno zgodovino letalstva dokazujemo, da smo letalski narod, že od za-četnikov dalje, žal pa se bojim, da je zaradi težkih razmer letalstvo v upadu in zaradi tega izgubimo marsikateri talent, ki bi znova po-trdil zgoraj navedeno tezo o letal-skem narodu.

Prireditve v občini ste marsi­kdaj popestrili tudi s preletom legendarnega motornega leta­la Polikarpov PO­2. Letalo je bilo obnovljeno pod vašimi roka­mi. Nam lahko kaj več poveste o tem letalu in njegovi obnovi?

Gre za popolnoma leseno rusko le-talo Polikarpov PO-2 iz l. 1937. V Koroški aeroklub je prišel iz ta-kratne JLA l. 1957 in je bil v upo-rabi do l. 1968, nakar bi moral biti uničen, ampak so se že takrat po-samezniki v Koroškem aeroklu-bu zavedali njegovega pomena in so ga zavarovali pred uničenjem. L. 1995 smo se v aeroklubu odlo-čili, da ga končno obnovimo. Prvi del obnove – lesenih delov in pla-tna, je bil izvršen v Lescah na Gorenjskem, opravil pa ga je upo-kojeni pilot Albin Novak. Nato smo vse obnovljene dele letala pri-peljali nazaj na Koroško v hangar in ker je bilo takrat letalo brez mo-torja, smo čakali in iskali ustrezen motor. L. 1999 smo našli v vzho-dni Nemčiji model motorja, ki je ustrezal našim zahtevam. Tako

smo z denarjem v žepu sedli na le-talo in odleteli v Nemčijo. Po ogle-du motorja in dogovorjeni ceni smo le-tega naložili na kamion in dostavili v Slovenijo, nato pa se je zopet ustavilo. V l. 2004 smo se ponovno sestali in dogovorili, da dokončamo obnovo. Prevzel sem nalogo, da dokončam začeto delo, to je sestava letala, napeljati je bilo potrebno vse instalacije in sisteme in postaviti motor s propelerjem na letalo. Delo je potekalo v do-mači hiši in na koncu na letališču Slovenj Gradec. Po 36 letih je 18. 6. 2005 motor ponovno zahrumel in uspel je 1. polet obnovljenega le-tala. V obnovo letala je bilo vlože-nih preko 3000 prostovoljnih ur dela. S tem letalom sem sodeloval na velikih mednarodnih mitingih v Sloveniji, Avstriji, na Hrvaškem, vse do odprodaje tega letala v leto-šnjem letu.

V zadnjih 9 letih smo skupaj z nekaj letalskimi kolegi naleteli 110 ur naleta s tem letalom. Najbolj adrenalinski polet se je zgodil 30. 5. letos, ko sem z novim lastni-kom poletel iz Slovenj Gradca pre-ko Avstrije do Mlade Boleslave na Češkem. Polet je trajal dobrih 5 ur, na višini 2000 m, pri temperatu-ri okoli -2° C, v meglenem in ve-trovnem vremenu. V klubu nam je žal za letalo, ker je bilo le-to iko-na Koroške, ampak razmere na le-tališču Slovenj Gradec nam žal niso omogočale, da bi ga obdrža-li. Letalo si je sedaj možno ogleda-ti v muzeju v Mladi Boleslavi na Češkem, še vedno pa je možno z njim tudi poleteti.

Kakšen je občutek, ko motor tako starega letala po obno­vi zopet zabrni in letalo odlepi od tal?

Potem ko se v letalo vloži toliko truda, je prvi polet vseeno poln adrenalina, ampak ko zahrumi

DECEMBER 2014 11

Partizanski sanitetni objekti na območju občine Mislinja

V začetku novembra 1944 je sku-pina 6 partizanov Tomšičeve brigade pod vodstvom Franca Garafolja po nalogu štaba bri-gade v največji tajnosti zače-la graditi na skrivnem kraju bli-zu Glažarjeve domačije na sever-ni strani Paškega Kozjaka zasilno partizansko bolnišnico. Bila je ze-mljanka 10 x 5 x 2 m, brez oken, z deloma zastekljenimi vhodnimi vrati in dobro zamaskirana. Deske so dobili na žagi kmeta Iršiča v Spodnjem Doliču, na saneh sta jih kmeta Iršič in Glažar prepelja-la sto metrov pod izkopano jamo, do koder jih je znosilo osebje, mo-čan snežni metež pa je zakril vse sledi. Prostor so ogrevali z železno pečico, ki so jo dobili pri nekem bajtarju. Na njej so tudi kuha-li. Bolnišnica je imela kapaciteto

za 20 ranjencev, vseh, ki so se zdravili v njej, pa je bilo 24. Bolničarka je bila obenem tudi kuharica, graditelji pa so ostali kot osebje. S hrano so se zaradi hudih zimskih razmer oskrbovali pri bli-žnjih kmetijah. Bolnišnica je bila prehodna, lažje ranjence so po oz-dravitvi odpošiljali v enote, za tež-je pa so obvestili osebje Paučkovih bolnišnic na zahodnem Pohorju, ki jih je prišlo iskat. Bolnišnica je delovala do pomladi 1945, ko so še zadnji ozdravljeni ranjenci z ose-bjem vred odšli v enote.

Začasna skrivališča za ranjen-ce so bila na mislinjskem obmo-čju še pri kmetu Krenkerju v Mali Mislinji pod mostom, ki je vodil na skedenj, v naravni kraški jami blizu Koprivnikarjeve domačije v Završah, v istem kraju so aktivisti

zgradili tudi bunker, imenovan Šentviška vila, decembra 1944 pa so zgradili tudi zasilno bolnišni-co v Tovstem vrhu. V času nem-ške ofenzive so se 19. 3. 1945 s te-žavo po visokem snegu umakni-li ranjenci bolnišnice Zaklon, ki je delovala v sklopu vzhodnopo-horskih bolnišnic, v partizan-sko tehniko Sova, ki je delovala v Mislinjskem jarku, in tam prebi-li nekaj dni, dokler ni nevarnost minila. Bolnišnico Pomlad, ki so jo zgradili v Mislinjskem jarku in zaradi konca vojne ni več slu-žila svojemu namenu, pa smo že obravnavali.

Dr. Marjan Linasi

m i s l i n j s k e z g o d b e

Franc Garafolj, graditelj bolnišnice na

Paškem Kozjaku

Skrivališče za ranjence – naravna votlina pri Koprivnikarju v Završah

motor in je vse pripravljeno za po-let in vidiš, da letalo normalno funkcionira, se lahko prepustiš užitkom letenja s takim letalom.

Kakšni so vaši letalski načrti v prihodnosti, boste sodelovali še pri kakšni obnovi letala?

Zaenkrat ni načrtov za obnovo še kakšnega letala, ker so s tem po-vezani veliki finančni stroški in je to v trenutnih časih zelo tež-ko izvedljivo. Država nima intere-sa za vzdrževanje oz. obnovo sta-rih letal, tako vse delo in finančne

obveznosti padejo na pleča entuzi-astov, ki se ukvarjajo s tem. Hvala vam, da ste nam razkrili toliko zanimivega o letalstvu. Želimo Vam še mnogo varno naletenih ur z letali in veliko veselja ob servisiranju le-teh!

Aleš Rakovnik

Naša občina | 12

Knjiga iz »dedkove omare«

Med dedkovo pisno dediščino je imela izbrano, po-sebno mesto cenjena knjiga »Sveti evangeliji s moli-tvami ino branjem sa vse nedele, prasnike ino imeni-tnishi godove zelega leta«. Knjiga je bila shranjena in je dobro ohranjena, med listinami deda in očeta, roj. 2. 2. 1874. Omenjal je nedeljski pouk v kovačiji nad stanovanji zaposlenih v fužinah. Učenja branja, pi-sanja in računanja naj bi bili deležni od uradnikov v času obratovanja Mislinjskih železarn.

Da je knjiga našla pot tudi v domove in družine, nas spominjajo ohranjene pesmi, ki so jih prepevali ob dolgih jesenskih in zimskih večerih. S pesmijo so ustvarjali in krepili medsebojne odnose in premago-vali osamljenost. To v današnjem času pogrešamo in ne znamo ali ne moremo nadomestiti.

m i s l i n j s k e z g o d b e

Prva stran

2. stran

Prevod: Z odobritvijo apostolske Stolnice dr. J. Fr. Alllions

prevodom v slovenski jezik je izšla druga naklada izdaje

Nedeljskega in prazničnega evangelija, episteljev /pisem/,

iz rimskih mašnih knjig prevedenih cerkvenih molitev,

litanij, katoliških naukov, pobožnosti križevega pota in več

cerkvenih pesmi, odobreno za cerkveno rabo kakor za domače

pobožnosti še posebno priporoča Ordinariat.

DECEMBER 2014 13

Med pesmimi za Marijine praznike in godove je navedena še vedno peta:

»Lepa si, lepa si rosha Marija!

Tebe zhasti vsa nebeshka drushina,

Angelzi lepo pojejo,

Tebe Marija hvalijo.«

Lepa si, lepa si roža Marija!

Tebe časti vsa nebeška družina,

Angelci lepo pojejo,

Tebe Marija hvalijo.

Med pesmimi za »Dan pokopa mrlizha« je pe-sem, ki so jo peli ob bedenju pri pokojnem:»Zhlovek na tem revnim sveti

Kratko zhasa le shivi;

Nja terplenja je veliko,

Malo pa veselih dni.

Le teshavna je nja hoja,

On ne najde tu pokoja,

V joku pride na ta svet,

V joku sapusti ga spet.«

Človek na tem revnim sveti

Kratko časa le živi;

Nja terplenja je veliko,

Malo pa veselih dni.

Le težava je nja hoja,

On ne najde tu pokoja,

V joku pride na ta svet,

V jokum zapusti ga spet.

Opomba: Knjiga je pisana v pisavi takratne rabe.Spodbuda za omenjanje knjige v našem občin-

skem glasilu je ime Franca Ksaverja, ki nas spomni na Franca Ksaverja Meška, roj. l. 1874. Letos praznu-jemo 140-letnico rojstva in 50 let od njegove smrti. Knjiga pa ima datum 10. 5. 1848.

Leopoldina Bezlaj

Prvotna majhna poznoromanska enoladijska cerkvica iz 13. stol. naj bi sprva služila kot grajska kapela lemberških gospodov, ki so v nje-ni bližini pozidali grad Irštajn – Hirschenstein. Danes je cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Kozjaku podružnična cerkev, ki spada v župnijo Sv. Florijana v Doliču. Najbolj znana je po kornem zvoni-ku s freskami, kar je koroška po-sebnost. Korni zvonik je bil sprva prezbiterij (oltarni prostor) in kot najsvetejši del cerkve poslikan v 1. četrtini 15. st. Cerkev je svojo glav-no prezidavo doživela l. 1870, ko

so podrli zahodni del stare ladje in prizidali novo, večjo ladjo z za-kristijo. Od takrat so tudi oltarji, glavni in 2 stranska.

Glavni oltar je posvečen zave-tnikoma cerkve sv. Mohorju in Fortunatu. V oltarni niši sta kipa obeh zavetnikov. Sv. Mohor je v škofovski opravi s knjigo in škofo-vsko palico v rokah, sv. Fortunat drži knjigo v eni roki, v drugi pa palmovo vejico kot atribut muče-niške smrti. Na naši levi se naha-ja sv. Izidor, zavetnik kmetov, z bi-sago in rožnim vencem, ob njem ležita 2 vola, ki sta povezana z

o l t a r j i p r i p o v e d u j e j o

Podružnična cerkev sv. Mohorja in Fortunata na Kozjaku

Naša občina | 14

njegovo legendo. Na drugi strani je sv. Notburga, ki iz predpasnika, polnega kruha, daje hlebček kle-čečemu dečku. Na lokih na obeh straneh vidimo angela. Zgoraj v niši se nahaja še kip Marije z Jezusom v naročju.

Sv. Mohor in FortunatMalo je svetnikov, za katere bi

se v virih navajalo toliko legendar-nih primesi in tako malo zgodo-vinskih dejstev, kot to velja za mu-čenca sv. Mohorja in Fortunata.

Strokovnjaki so ugotovili, da sta umrla mučeniške smrti med preganjanjem kristjanov za časa cesarja Dioklecijana okoli l. 305,

kosti obeh mučencev pa so prene-sli v Oglej 12. 7. okoli l. 400.

Mohor je bil lektor (nižji kle-rik), Fortunat pa diakon v singi-dunumski cerkvi v današnjem Beogradu. Poznejša legenda, ki jo sporoča Pavel Diakon, pa pravi, da je bil Mohor učenec apostolov in prvi škof v Ogleju, umrl pa naj bi mučeniške smrti okoli l. 70.

Bila sta zelo čaščena po vsem oglejskem ozemlju od l. 1031 da-lje kot zavetnika oglejskega patri-arhata. Tudi na Slovenskem jima je posvečenih kar nekaj cerkva, zlasti podružničnih. Sv. Mohor je tudi zavetnik Mohorjeve družbe.

Marjana Gmajner Korošec

s k r b z a s e

Paraziti, skriti vzroki bolezni

Zajedavci so vse, kar živi na nas ali v nas, z name-nom, da se v ali na nas ne samo odpočije, ampak predvsem nahrani. V to skupino torej spadajo vsi črvi, trakulje, metljaji, gliste, pa tudi virusi, bakteri-je in glivice, vseh skupaj je okoli 300.000. National Geographic je v eni izmed svojih dokumentarnih od-daj poročal, da so pobili več ljudi kot vse vojne v člo-veški zgodovini.

Nekateri strokovnjaki so mnenja, da za vse bo-lezni obstajata dva vzroka: onesnaževalci (vse neži-ve stvari okoli nas, ki ne bi smele priti v naše telo, npr.: topila, kovine, prah, kemični strupi …) in za-jedavci, ki so vzrok številnih, ne le akutnih, am-pak tudi kroničnih bolezni, ki jih sicer povezujemo s staranjem. Precej časa smo mislili, da le-ti v raz-vitem svetu ne predstavljajo težav, da so razširje-ni predvsem v tropskih deželah, a okužba z njimi je Brez parazitov

Vira

• Leto svetnikov 3, julij–september, Mohorjeva družba, Celje 2000.

• V. Schauber, H. M. Schindler, Svetniki in godovni zavetniki za vsak dan v letu, Ljubljana 1995.

DECEMBER 2014 15

mnogo bolj pogosta, kot smo si morda predstavlja-li. Nekatere raziskave kažejo, da je več kot 90 % sve-tovnega prebivalstva okuženega z zajedavci. Ti lah-ko desetletja skrito živijo v nas, nam kradejo hra-no (železo, kisik, vitamin B12, sladkorje), nas s svoji-mi izločki zastrupljajo, porušijo imunsko ravnovesje in se naselijo v vseh delih telesa, ne samo v črevesju. Ravno sodoben (stresen) način življenja z zakisano-stjo ustvarja v telesu idealne pogoje za njihovo uspe-šno bivanje in razmnoževanje. Njihovo razmnoževa-nje spodbuja uživanje sladkorja, kvasa, mleka v ve-čjih količinah in alkohol.

Kako pride do okužb z zajedavci?Prisotni so povsod okoli nas: v zraku, hrani, ze-

mlji in vodi. V naš organizem jih vnašamo z neopra-nim sadjem in zelenjavo, s premalo kuhanim ali pe-čenim mesom, z ribami, ki niso dovolj termično ob-delane, preko hišnih ljubljenčkov, z neumitimi roka-mi, ob fizičnem stiku z okuženo osebo (npr. s spol-nimi odnosi), s prenosom prek okuženih predmetov, rok, če jih ponesemo v usta, s prstjo, v kateri so ostanki iztrebkov, s pitjem okužene vode, z ekopara-ziti (klopi, bolhe, uši, pršice), tudi v sladkovodnih ko-pališčih jih je mnogo.

Kje in kako se opazi porušena homeostaza s paraziti?

Neizrazite bolečine po celem telesu. Ponavljajoče se glivične okužbe.

Glava: migrena, glavoboli, omedlevice, omotičnost.

Oči: solzne, pekoče, srbeče, otečene, pordele ali le-pljive veke, temni kolobarji ali žepki pod očmi, zame-gljen vid.

Ušesa: srbenje, bolečina, vnetje (zunanje, sre-dnje), izcedek, zvonjenje, izguba sluha.

Nos: zamašen, težave s sinusi, seneni nahod, aler-gije, napadi kihanja, obilno nastajanje sluzi.

Usta: pogosta potreba po odkašljevanju, hripavost, izguba glasu, otekle ali brezbarvne dlesni, ustnice ali jezik, ustne razjede, odstop dlesni, obložen jezik, ne-prijeten zadah, herpes.

Koža: akne, koprivnica, izpuščaji, suha koža, izpa-danje las, navali vročine, prekomerno znojenje, srbeč zadnjik, neprijeten telesni vonj (znoj).

Srce: nepravilen ali preskakujoč ritem, hiter ali razbijajoč utrip, bolečina v prsnem košu.

Pljuča: občasno ali stalno blago suho odhrkava-nje ali pokašljevanje, kronični kašelj, močno kašlja-nje, davljenje, astma, bronhitis, kratka sapa, oteženo dihanje.

Prebava: slabost ali bruhanje, driska, zapeka, na-penjanje, spahovanje, kolcanje, vetrovi, zgaga, čre-vesno-želodčne bolečine, tiščanje pod rebri ali po trebuhu.

Mišice/sklepi: bolečine, otekli oz. pordeli sklepi, artritis, okorelost ali omejenost gibov, občutek slabo-sti ali utrujenosti.

Teža: pretirano uživanje hrane/pijače, želja po do-ločenih vrstah hrane, prekomerna telesna teža (ne-zmožnost shujšati), prisilno uživanje hrane, zadrže-vanje vode, prenizka telesna teža (nezmožnost prido-biti na telesni masi), pomanjkanje teka.

Energija: utrujenost, lenobnost, dremavost, hipe-raktivnost, nemir.

Um: slab spomin, zmedenost, slaba zmožnost ra-zumevanja, nizka koncentracija, slabo povezovanje dejstev, težave pri sprejemanju odločitev, jecljanje ali zatikanje pri govorjenju, »požiranje« zlogov, težave z učenjem, nezmožnost prenehati kaditi.

Čustva: nihanje razpoloženja, apatija, anksioznost, strah, živčnost, jeza, razdražljivost, napadalnost, de-presivnost, nespečnost.

Špela Vozelj

Brez parazitov S paraziti Mikroskopska slika s paraziti

Naša občina | 16

V letošnjem oktobru je Kulturno društvo Jože Tisnikar organizira-lo kar 2 dogodka. Vsakoletna li-kovna kolonija, letos že 4., je to-krat potekala na Kopah in je tra-jala od 8. do 11. 10. v Centru Kope, novem objektu Občine Mislinja. Svetli in prijazni prostori, pose-bej pa še čudovito okolje pohor-skih gozdov, so navdušili aka-demske slikarje iz vseh koncev Slovenije in Avstrije. Tako je na-stalo veliko zelo kvalitetnih del. Umetnikom smo pripravili tudi srečanje s Karlom Pečkom v slove-njgraški Mestni kavarni, dobrodo-šlico v Tisnikarjevi rojstni hiši in večerjo v Tisnikarjevi sobi v gostil-ni Bučinek.

Na seznamu povabljenih ume-tniškega sveta društva so bili le-tos naslednji umetniki: Igor Banfi, Rudi Benetik, Beti Bricelj, Rajko Čuber, Metka Erzar, Narcis Kantardžić, Janko Orač, Lučka Šparovec in Boris Zaplatil ter Korošca Katja Felle in Peter

Hergold. Kot častnega udeležen-ca kolonije smo povabili domačina Karla Pečka.

Vsa nastala dela smo razstavi-li v četrtek, 30. 10., v Tisnikarjevi rojstni hiši, ki je že postala pra-va mala galerija. Svečanemu odpr-tju je dal prav poseben pečat gle-dališki igralec Igor Štamulak z re-citalom Krokar Edgarja Poeja. O udeležencih je spregovoril kustos Marko Košan. V imenu župana je

vse obiskovalce nagovoril Marijan Križaj. Kratek nagovor je imel tudi predsednik KD Jože Tisnikar Zoran Ogrinc. Spomin na slikarja je obudil Karel Pečko, ki je razsta-vo tudi odprl.

Vsak umetnik je organizator-ju KD Jože Tisnikar podaril 1 li-kovno delo za zbirko, ki nasta-ja že od ustanovitve društva. V njej je sedaj okoli 60 umetniških del. Nekateri umetniki so podarili

k u l t - u r a

Kulturno društvo Jože Tisnikar – PungART 2014

Kope 2014

Kulturno društvo Jože Tisnikar

Karel Pečko častni udeleženecIgor Banfi

Rudi BenetikBeti Bricelj

Rajko ČuberMetka ErzarKatja Felle

Peter HergoldNarcis Kantardžić

Janko OračLučka Šparovec

Boris Zaplatil

kolonija14f.indd 1 28/10/14 10:12

DECEMBER 2014 17

Na začetku moje študijske poti me je marsikdo, bolj ali malo manj znan, vprašal, kaj študiram. Presenečenost, začudenje in celo kanček posmeha so spremljali be-sede, da bi vendarle lahko študi-rala kaj »boljšega«. Pred 4 leti so me takšni odzivi razžalostili in z mislimi sem kar poniknila sama vase.

Prejšnji teden sem na eni iz-med ljubljanskih osnovnih šol učila športno vzgojo. Dve tre-tješolki sta se stepli za eno teni-ško žogico, čeprav jih je na posta-ji, kjer so učenci vadili met žo-gice, bilo 10, popolnoma enakih, rumenih teniških žogic. S teža-vo sem ju spravila narazen in te-kle so krokodilje solze. Spet, na drugi osnovni šoli v centru mesta pou-čujem naravoslovje; v ra-zredu imam učenca iz Ukrajine, ki ne razu-me niti besede naše materinščine. Na šoli, kjer sem pred krat-kim zaključila s pou-čevanjem družbe, sta v razredu 2 učenca s po-sebnimi potrebami. To

so samo 3 izmed mnogih prime-rov oz. situacij, ki na nas, učitelje, prežijo z vsakim dnem znova.

Če bi mi danes kdo rekel: »Aja, SAMO učiteljica si,« ga ne bi več prijazno povabila, naj si skusi biti učitelj za 1 dan. Ne, mislim, da bi se kar težko zadržala, da mu ne bi povedala nekaj krepkih. Namreč, v glavah mnogih je poklic učite-ljice na razredni stopnji še vedno luksuz s 4-urnim delovnikom, še zmeraj je nam učiteljicam res luštno, ker že ob enih

popoldne hitimo proti domu. Čeprav sem v študijskih letih do-bila kar debelo kožo na takšne in podobne komentarje, me zmra-zi vedno, ko jih slišim. Naše delo ni samo poučevanje. Poleg vse pa-pirologije se je na pouk potrebno pripraviti. Zalotim se, da v nedeljo na sprehodu delujem malo nora, ko si na glas ponavljam, kako bom naslednji dan uspela umiriti hor-do otrok, ki dobesedno zgubijo glavo v telovadnici. Zalotim se, da sedim na kavi in razmišljam, ka-teri poskusi bi bili primerni, da

bo cilj ure dosežen in da bo tudi deček iz Ukrajine učin-kovit. Stokrat spremenim preizkus znanja, da bodo navodila razumljiva tudi ti-

stim, ki slabše

k u l t - u r a

k u l t - u r a

Včasih učitelji sami sebe premalo cenimo

likovno delo za potrebe delovanja društva in obnavljanje hiše. Letos smo prvič izdali katalog z repro-dukcijami likovnih del, ki ga je oblikoval Anton Hozjan.

Ob tej priložnosti bi se v prvi vrsti radi zahvalili županu Francu Šilaku za njegovo razumevanje in pomoč društvu, Občini Mislinja

in MO Slovenj Gradec za finančno podporo, prav tako tudi ostalim sponzorjem, ki so omogočili, da smo lahko organizirali likovno ko-lonijo in postavili razstavo.

Veseli obrazi številnih pri-sotnih so povedali, da je KD na pravi poti in so sadovi trmaste-ga vztrajanja in dobre volje že

obrodili vidne sadove. Naše delo pa se odraža v številnem obisku na odprtju razstave in tudi po njem. Seveda si bo razstavo mo-goče ogledati še naprej, in sicer po predhodnem dogovoru.

Zoran OgrincDoroteja Stoporko

Naša občina | 18

berejo in se sprašujem, kako bom vodila 23 otrok, ki bodo pisali test in medtem 1 učenca preverjala ustno, ker vse črke piše zrcalno. Še zdaleč se moja služba ne konča ob enih popoldne. Še ponoči mi ne gre iz glave.

Je že res, da vsak ni za učite-lja. Ravno zaradi takšnih je postal naš poklic tako zelo malo cenjen. V prvi vrsti, ker ne znamo ceni-ti sami sebe. Drugič, ker so razlo-gi mnogih, ki se vpišejo na peda-goško fakulteto, napačni. Da imaš

rad otroke, pač meni osebno ne zadošča. Če imaš rad otroke, si naredi svoje in, prosim, ne uni-čuj generacij in generacij otrok, ki bodo sedele v tvojem razredu. Da imaš rad otroke, je primaren ra-zlog, da začneš o poklicu učite-lja razmišljati, da pa se zanj za-res odločiš, moraš rad poučevati in se predvsem zavedati odgovor-nosti, ki jo prevzemaš nase. Prav zato močno podpiram sprejemne izpite ali vsaj zvišanje kriterijev za vpis na pedagoško fakulteto.

Dragi sodržavljani, zdravniki vas zdravijo, pravniki iščejo pravi-co (čeprav je v naši državi tudi to pod vprašajem), učitelji pa skrbi-mo za majhne ljudi, ki bodo ne-koč veliki in bodo sprejemali od-ločitve, ki bodo vplivale na blago-stanje nas vseh.

Nisem več žalostna zase, žalo-stna sem za vse, ki ne cenite naše-ga dela. In samo mi, učitelji, lah-ko to spremenimo.

Zala Krajnc

Ste morda vedeli, da je v času za-metkov rocka v 60. letih prejšnje-ga stoletja majhna vas Mislinja imela svojo rock skupino? V ti-stem času skupine, ki so preigra-vale »hudičevo zahodnjaško glas-bo«, niso bile zaželene. Skupino Utrip sta l. 1971 ustanovila pri-stna Mislinjčana bobnar Milan Tretjak in basist Frenk Oder, si-cer gimnazijca Gimnazije Velenje. Predhodno sta skupaj s kitaristom Edijem Rozmanom, prav tako Mislinjčanom, delovala v skupi-ni Ideali, ki je bila ustanovljena l. 1968. Skupini se je l. 1969 pri-ključil kitarist in vokalist Janko Černe iz Velenja, preimenovali so se v skupino Iron Wild Fire. S preimenovanjem v skupino Utrip l. 1971 so postavili osnove igra-nju trdega rocka, ki je temeljil na preigravanju tujih in lastnih skladb. Dolga leta je skupina va-dila v kletnih prostorih na dana-šnji Šolski cesti 67, pri Tretjakih. Nekaj let kasneje se je skupini

pridružil solo kitarist Drago Živko iz Velenja, nekoliko kasne-je še klaviaturist Bojan Draksler iz Celja. Skupina je sedež svojega delovanja preselila v kletne prosto-re Draga Živka v Velenje. V tem času so nastale legendarne sklad-be, kot sta npr. Trenutek ljubezni in Prevara. Da so značilno in ne-dvoumno zaznamovali velenjsko sceno, so jim priznali tudi avtorji

razkošne monografije o glasbe-nikih v Šaleški dolini z naslovom »zGodbe Velenja«, ki je izšla ok-tobra tega leta. Tudi skupini Utrip so posvetili mesto v monografi-ji, saj je izčrpno v pisni in grafični obliki predstavljena njena glasbe-na pot in svojstven pečat, ki ga je pustila na glasbeni sceni.

V 70. letih je skupino Utrip za-znamoval značilen rockovski zvok,

k u l t - u r a

Nastanek in delovanje rock skupine Utrip

Skupina Utrip l. 1971, od leve proti desni: Edi Rozman, Milan Tretjak, Frenk Oder,

Janko Černe (Vir: izrezek iz edine glasbene revije tistega časa – revije Stop)

DECEMBER 2014 19

ki je imel izjemen odziv pri po-slušalcih. V tistem času je sku-pina večinoma aktivno nastopa-la na mladinskih plesih in podob-nih prireditvah, predvsem na ob-močju Koroške (tudi v Mislinji) in Štajerske, kasneje predvsem dru-god po Sloveniji in v sosednjih dr-žavah. Odigrali so tudi nekaj sa-mostojnih koncertov in nastopa-li kot predskupina nekaterim uve-ljavljenim skupinam tistega časa. Tako so l. 1975 ogrevali občin-stvo na slovenski turneji takrat iz-jemno kvalitetne jugoslovanske skupine Time s pevcem Dadom Topićem. Večkrat so koncertira-li z znanimi slovenskimi skupi-nami, kot so Dekameroni, Jutro, Anno Domini 2000, Oko, Ave itd. O skupini Utrip so člani Kino klu-ba Gorenje (Miro Kermelj) posne-li kratek film o vajah in koncer-tu, ki je zasedel 3. mesto na festi-valu amaterskega filma v takratni Jugoslaviji. Zaradi odhoda večine članov na služenje vojaškega roka v takratno JLA je skupina mirova-la v letih od 1977 do 1979, nato pa je nadaljevala z delovanjem in do l. 1984 nastopala na različnih pri-reditvah po Sloveniji. Sicer roko-vsko usmerjena skupina je zaplu-la v bolj komercialne vode, kar je bil glavni vzrok, da so se do l. 1984 njeni člani dokončno razšli.

L. 2003 se je na pobudo basis-ta Frenka Odra skupina ponovno zbrala v originalni zasedbi iz sre-dine 70. let. Želja po druženju in muziciranju je bila tako močna, da so pričeli s ponovnim preigra-vanjem rockovske glasbe in skla-danjem lastnih skladb v vintage rockovskem stilu. L. 2004 je sku-pino zapustil Janko Černe, ki se je za kratek čas pridružil ponov-no oživljeni skupini Ave. Zasedbi  se je pridružil še 1 član originalne zasedbe Bojan Draksler, kasneje

so skupino pomladili s pevcem Maticem Supovcem - Supyjem. V letih 2004 in 2005 je skupi-na delovala v tej zasedbi. Nastale so skladbe: Sanje, Leta mlado-sti, Mislinja, Pot do sreče, Ti si tu itd., katerih avtorja sta Milan Tretjak in Drago Živko. Po ekspe-rimentiranju z različnimi pevci se je skupini l. 2007 pridružil voka-list Andrej Kmetič - Andy. V tem času so nastale skladbe: Rocker, Poljubi me, Slovo itd., katerih av-tor je Milan Tretjak. Še posebej lepo je bila v domačem kraju spre-jeta pesem Mislinja, ki so jo neka-teri Mislinjčani že vzeli za svojo. Glasbeno in tekstovno je že posta-vljena balada Ne odhajaj in rock-ovsko udarna Duma z besedilom Otona Župančiča. Skupina je ime-la v  tem času nekaj odmevnih koncertov, pomembnejši je goto-vo koncert »Velenje, mesto rocka« v l. 2009 v Rdeči dvorani Velenje in nastop na Arena TV v l. 2011. Nastopili so tudi s popularno sku-pino Tabu in koncertirali s skupi-nami Ave, Oko, Drinkersi, Zeron itd. V njihovem repertoarju so la-stne skladbe v vintage rocku, clas-sic rocku in hard rock stilu ter

znane skladbe legendarnih skupin Deep Purple, Rolling Stones, Bad Company, Lynyrd Skynyrd, Grand Funk itd.

V juniju je bil organiziran kon-cert v dvorani Lopan, ki pa zaradi slabega obveščanja in šibke rekla-me ni bil tako obiskan, kot bi lah-ko pričakovali. Škoda! Skupina je kljub častitljivi starosti vseh članov prikazala neverjetno dinamiko na odru, v več kot triurnem koncertu so predstavili svojo prehojeno pot, tako z izvajanjem lastnih skladb kot s kvalitetnim preigravanjem tujih rockovskih skladb. Upam, da bomo rockovske legende, ki ima-jo korenine v našem kraju, še kdaj slišali v Mislinji na bolje organizi-ranem koncertu.

Doroteja Stoporko

Skupina Utrip danes, od leve proti desni: Drago Živko, Bojan Draksler, Andrej

Kmetič, Milan Tretjak, Frenk Oder (Foto: Maja Tretjak)

Več o rock skupini Utrip si

lahko preberete na Facebooku

Rock skupina Utrip/Facebook

ali na njihovi internetni strani

www.skupina-utrip.com

in v že omenjeni monografiji

»zGodbe Velenja«.

Naša občina | 20

Božično drevoV preteklosti je veljalo božično drevo za »nem-

ško šego« in ga je marsikdo iz narodnih razlogov od-klanjal, vendar gre prav gotovo za dosti starejšo šego. Povojna novoletna jelka je skušala kot »socialistična« jelka nadomestiti stari običaj.

Božično zimzeleno drevo brez okrasja in luči je prvotno in je bilo verjetno povezano s prastaro in zelo razširjeno predstavo o drevesu življenja. Prešla je tudi v krščanstvo, v katerem se je povezala s simboli-ko Kristusovega križa. Drevo spoznanja se je združi-lo z drevesom življenja, ki naj bi na eni strani rodilo jabolka, na drugi pa hostije. Tako drevce so poznali v Alzaciji v 17. st.

Zimzeleno drevo, ovešeno z okraski in svečka-mi, so v 18. st. poznali v Nemčiji, na Švedskem in v Švici, zlasti v mestih v protestantskem okolju. V slo-venskem prostoru te navade nismo poznali, še zla-sti ne v kmečkem okolju vse do prve svetovne vojne. K nam so jo prinesli priseljeni nemški uradniki, obr-tniki in trgovci, a se je zelo počasi širila med sloven-sko prebivalstvo.

Imamo pa na Slovenskem dosti starejšo šego, to je največkrat neokrašena smrečica, ki je o božiču mo-rala viseti v bogkovem kotu. Ponekod je obrnjena z vrhom navzgor, ponekod navzdol, včasih je okraše-na, včasih pa ne. Ta šega se razlikuje od pokrajine do pokrajine, od kraja do kraja. Na primer neokraše-na smrečica z vrhom navzdol je še v navadi v vzho-dnem delu celjske okolice. V Dramljah je okrašena s pisanim papirjem, jabolki in orehi. V Šmartnem v Rožni dolini, na Frankolovem in Dobrni ima smreči-ca vrh zgoraj in je okrašena s svečkami. »Na Pohorju mora viseti v vsaki hiši o božiču »košek«, okraše-na smrečica, v kotu nad mizo. Isto velja za Paško do-lino (Šoštanj …) in za Mislinjsko dolino (Stari trg, Podgorje), v Slovenj Gradcu pa smrečice ne obeša-jo več.« (Tako je bilo še l. 1989, ko je Niko Kuret izdal knjigo Praznično leto Slovencev.)

Šega je odmrla kmalu po drugi svetovni vojni v Mežiški dolini. V Ravnah so »obrano« drevesce po praznikih sneli in zataknili v plot ali posadili v sneg

na dvorišču. Preko meje na Spodnjem Koroškem obešajo smrečico, okrašeno le z orehi in drobnimi rdečimi jabolki, nad mizo. Če ji dodajo svečke, teh nikoli ne prižgejo.

V Dravski dolini so poznali visečo smrečico že davno pred božičnim drevescem. Kjer je ne obešajo več, pritrdijo v kot vsaj smrekovo vejo. »Hojkov« ko-šek, ki sega iz Dravske doline tudi na Pohorje, ima vrh zgoraj, na spodnjem koncu debelca pa je pritr-jen bel golobček kot simbol sv. Duha. Viseče smre-čice so poznali tudi na Gorenjskem in Dolenjskem. V Beli krajini so jo krasili s papirnatim okrasjem, na Notranjskem pa še z orehi in pecivom. Tudi v Slovenski Istri in na Tržaškem je bila znana, le da je niso okraševali.

To starodavno šego so poznali tudi na evropskem zahodu in severu. In prav ta šega je bila pobuda za nastanek božičnega drevesca 19. st., ki je neposredni predhodnik »novoletne jelke«.

k u l t - u r a

Običaji ob božiču

DECEMBER 2014 21

k u l t - u r a Jaslice

Legenda pravi, da je prve jaslice dal postaviti sam sv. Frančišek Asiški, in sicer da je s svojimi sobrati na poseben način obhajal polnočnico v votlini sredi goz-da pri Grecciu. K oltarju je dal postaviti s slamo napol-njene jasli in zraven prignati osla in vola.

Vendar je to legenda in v resnici frančiškani niso imeli vidnejše vloge pri nastajanju jaslic. Najprej mo-ramo vedeti, kaj so jaslice. To je predmetna začasna upodobitev prizora Kristusovega rojstva v pokrajini s premakljivimi figurami, ki jih pomikamo po svojem občutju. Ponekod so poleg Gospodovega rojstva do-dani še dogodki pred ali za njim, na primer Marijino oznanjenje ali iskanje prenočišča ali beg v Egipt …

Namen jaslic so močnejša predstava, doživljanje in pomoč pri pobožnem premišljevanju o Jezusovem roj-stvu. V veliko pomoč pri tem so številne umetniške, tako slikarske kot kiparske upodobitve Jezusovega roj-stva. Prve upodobitve so nastale že v katakombah v času preganjanja kristjanov, sledile so v vseh poznej-ših obdobjih in so se razširile na prizore pohoda in poklona sv. Treh kraljev. Najstarejša podoba rojstva pri nas je na samostanskem pečatu nekdanjega benedik-tinskega samostana v Gornjem Gradu iz 13. st.

V srednjem veku so pogosto igrali božične igre, v katerih je bil osrednji lik Jezusov kipec. V času protire-formacije v 2. polovici 16. st., ko je šlo za katoliško pre-novo in prizadevanje za poglobitev verovanja vernikov, so jezuiti kot nosilci prenove »izumili« jaslice. Prve ja-slice za javnost so uredili l. 1562 v svoji cerkvi v Pragi. V začetku 17. st. se pojavijo tudi v cerkvah drugih re-dov. Do danes so se ohranile v bivši samostanski cer-kvi dominikank v Velesovem na Gorenjskem iz 18. st. V 19. st. so z izdelavo jaslic popularnost le-teh povečali zelo kvalitetni slikarji, kot so Leopold Layer (avtor zelo čaščene podobe Marije Pomagaj na Brezjah), Matej Langus, Štefan Šubic in drugi.

Naslednja stopnja razvoja jaslic predstavlja njihov vstop v domove. Prve hišne jaslice si je naročila vojvo-dinja Konstanca Piccolomini Aragonska l. 1560 s kar 167 figuricami. V 19. st. so si jih lahko privoščili pre-možnejši meščani, to so bile »kotne«jaslice. Po l. 1900 pa je v meščanskih domovih začelo jaslice nadome-ščati božično drevo. Najstarejše izročilo jaslic je na Gorenjskem, medtem ko se na Koroškem niso mogle uveljaviti. Jaslice so na Slovenskem prodirale od zaho-da proti vzhodu, a le mimo južnega pobočja Karavank.

Tudi za kmečke domove so bile jaslice v kotu same po sebi umevne. Postavljali so jih na trioglato desko v bogkovem kotu. Hribček je moral biti visok,

na vrhu je bilo mesto Betlehem, spodaj pa hlevček. Figurice so določale, kakšne bodo jaslice. Če so bile glinene ali lesene, je morala biti konstrukcija lesena; če pa so bile figurice izrezane iz papirja, je bil hrib le kup mahu. Figurice so izdelovali številni nadar-jeni ljudski ustvarjalci, večina je ostala anonimna. Figurice teh mojstrov so se porazgubile ali uničile, je pa industrija poskrbela za cenene tiskane jaslice, ki so nadomestile starejše ročno poslikane lesene ja-slice. V dobi med obema vojnama so se pojavile kva-litetne papirne t. i. »jugoslovanske« jaslice Maksima Gasparija, papirnate figurice Toneta Kralja in figu-re na polah Franceta Goršeta. Vendar so kmalu spet prevladale industrijske jaslice s cenenimi sadreni-mi odlitki figuric. Te figure je bilo težko postavlja-ti v mahu, zato so jih nameščali v namizni tip jaslic. Pokrajina je postala pomembnejša od figur, začeli so ji dodajati naravne kamne in štore, poživljali so jo s tekočo vodo in tehničnimi učinki. S tem so jaslice za-šle v slepo ulico. Po 2. sv. vojni je sledil čas obnove. Cerkvene jaslice, ki so bile kar nekaj časa v ozadju, so začeli oblikovati umetniki, hišne jaslice so izdelova-li številni ljubiteljski ustvarjalci in umetniki. Danes je na trgu poplava zelo raznolikih jaslic: velikih in majhnih, iz različnih materialov, umetniških in ce-nenih. Od božiča do svečnice jih lahko videvamo v cerkvah, na javnih prostorih v vaškem in mestnem okolju, prav tako jih postavljamo v domovih.

Jaslice so nastale kot pomoč za močnejšo pred-stavo in doživljanje pri premišljevanju o Jezusovem rojstvu. Vprašanje je, kaj nam danes še pomenijo. Lahko vse to ali pa so vsaj oprijemljiv pradavni sim-bol, prispodoba topline in sprejetosti, luč v temi.

Marjana Gmajner KorošecVir: Niko Kuret, Praznično leto Slovencev, 1989.

Foto: Pullga

Naša občina | 22

Ekološko ravnotežje našega pla-neta je ogroženo. Zaradi napred-ka proizvajamo več in živimo bo-lje, obenem pa škodujemo okolju in izčrpavamo naravne vire.

Projekt, ki bo na naši šoli po-tekal 2 leti, temelji na tem, da učenci spoznavajo, kako sami in drugi ljudje vplivajo na naravo in kako lahko dejavno prispeva-jo k varovanju in ohranjanju na-ravnega okolja ter urejanju oko-lja, v katerem živijo. Glavni cilj projekta je vzgoja otroka in mla-dostnika, da bi skrb za okolje in naravo zanj postala del življenja.

1. srečanje je potekalo v Mislinji od 2. 6. do 12. 6. Naša šola je gostila 10 deklet in 2 uči-telja iz angleške partnerske šole v Lydneyju.

V tem času smo na POŠ Dolič posadili drevo prijateljstva. S taborniki smo preživeli prije-tno popoldne v okolici šolskega vrta. Kuhali smo tipične sloven-ske jedi. Iz odpadnega materia-la smo izdelali simbole in ekolo-ške maskote obeh držav. Skupaj z Ekološkim društvom Slovenj Gradec so dekleta izdelala na-kupovalne torbe. Udeležila so

se jezikovnega tabora, ki je po-tekal na POŠ Kozjak. Pri Faniki Jeromel so gostje spoznavali ze-lišča in spekli domačo rula-do. V glasbeni delavnici so spo-znavali slovensko glasbo in ple-se. Sodelovali so na likovni ko-loniji, ki jo je organizirala naša šola. V delavnici z društvom Sončnice so si izdelali nakit in se tako urili v ročnih spretno-stih. Poleg spoznavanja našega kraja smo se odpravili na 2 izle-ta po Sloveniji. Z navdušenjem smo se peljali na Blejski otok, se sprehodili po Ljubljani, se

skopali v našem morju in obču-dovali lepote Postojnske jame.

Dekleta so večino časa pre-živela v šoli pri vseh pripravlje-nih delavnicah. Prosti čas pa so namenila spoznavanju no-vih prijateljev in gostujočih dru-žin. Za vse nas je bila to prije-tna izkušnja. Stkale so se nove prijateljske vezi. V spomin se nam je vtisnilo veliko prijetnih dogodkov.

Vsi skupaj pa smo v pričako-vanju srečanja v Angliji, ki bo spomladi 2015.

Klavdija Križovnik

m l a d . s i

Comenius dvostrana partnerstva: »Be a friend to earth« na OŠ Mislinja

DECEMBER 2014 23

Dečki in deklice našega planeta v neki ključni točki zrastejo v malce bolj žalostne in malce bolj besne dečke in deklice našega planeta. Menda se temu reče odraslost.

Pa ne pride počasi, z leti ko-ristne fizike v šoli, niti z leti bi-ologije doma. Ne pride s pr-vim čikom za knjižnico, ne pri-de niti z zadnjim. Ni je od niko-der ob prvem pivu, kakorkoli se prebijaš skozi Cankarja in tru-diš s Hemingwayem, je ne naj-deš v “knjigah za velike” in tudi, ko jo kličeš; tudi, ko se greš ta pra-ve odrasle, tako pompozno s svo-jo prvo položnico in brez minusa na računu, ne bo prišla. Kar kli-či. Poslušaj svoj odmev, kako ne-dolžno zveni v velikem, skrivno-stnem, lepem svetu.

Ker, ko udari, na vso moč in brez občutka, nihče ne čaka več. Nihče več ne sliši, ker nihče več ne posluša.

Mislim, da pride tiho. Mislim, da prestopa naj ne bi zaznali. Priplazi se v obliki zavedanja, da

tvoja beseda velja, dokler je neko-mu koristna in odločitvi, da boš raje ostal tiho. In nekje na robu prinese s sabo še stres, nezado-voljstvo in zvrhano mero egoizma. Biti odgovoren za lastno (ne)srečo je precej velik zalogaj za nekoga, ki mu pravimo ‘otrok’. Stopati po šibki, megleni poti lastnih odloči-tev – kako jim uspe?

Tu, ljubi ljudje, pa nastopi per-spektiva. Nitka odraslosti, ki mi leze naproti, mi pravi, naj se je bo-jim. Proporcije mojih misli sili-jo iz spektra mojega dojemanja

in sprememba ni prijetna, ker me straši.

Pa vendar – ko stojim na okro-glem balkonu v 4. nadstropju in gledam naravnost v vrhove dre-ves, mi je jasno: ni svet ta, ki se je zmanjšal, jaz sem tista, ki je zra-sla. Konec koncev, nekje v svojem bistvu, vsi še vedno ostajamo deč-ki in deklice: za odtenek višji, z malo nižjimi podočnjaki in z mal-ce manj gotovim korakom si utira-mo pot do lastnih žarkov sreče.

Neža Oder

k o l u m n a

Ona piše Sončnemu vzhodu na levi

Silvestrovanje Skupaj bomo silvestrovali v sredo, 31. decembra 2014, od 21. ure dalje v veliki dvorani PC Lopan.

Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Razpon.

Vstop prost!

Silvestrovanje Skupaj bomo silvestrovali v sredo, 31. decembra 2014, od 21. ure dalje v veliki dvorani PC Lopan.

Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Razpon.

Vstop prost!

Naša občina | 24

Poligon je vedno zabaven.

»Kar se Janezek nauči, to Janez zna!« To velja tudi na

področju športne vzgoje.

Otroška vadba v šolskem l. 2013/2014

Potreba po gibanju je za človeka naravna. Otrok ob gibanju razvi-ja in krepi svoje telo, usklajuje se njegova motorika, urijo se njegove spretnosti.

Gibalne izkušnje, ki jih otrok pridobi in razvija v organizira-ni športni vadbi že v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju, so zelo dragocene, tako za gibal-ni kot za celostni razvoj mladega človeka.

Športno rekreativno društvo Dolič je v šolskem l. 2013/2014 za-čelo izvajati športno vadbo za otro-ke. Vadba je potekala enkrat te-densko, posebej za predšolske in šolske otroke v telovadnici OŠ Dolič.

Predšolski otroci so na pester in igriv način razvijali gibalne in funkcionalne sposobnosti, osva-jali različna elementarna gibal-na znanja ter pridobili samozau-panje in samostojnost. Šolski otro-ci pa so poleg osvajanja in utrjeva-nja gibalnih znanj spoznavali tudi osnovne elemente različnih špor-tov ter se družili z vrstniki.

Cilj vadbe je bil, da bi otroci spoznali, da šport predstavlja uži-tek in zabavno obliko sprostitve,

ki jo ob sedečem načinu življenja nujno potrebujejo.

Zadovoljstvo in nasmehi otrok, ki so obiskovali športno vadbo, ter seveda pozitivni odzivi staršev so nas prepričali, da v avgustu ponu-dimo tudi program aktivnih poči-tnic. Program je potekal na igri-ščih pri športni hiši v Doliču. Spoznavali smo različne športne aktivnosti (igre z žogo, atletiko, gi-mnastiko, igre brez meja) in druž-beno-socialne igre (iskanje skrite-ga zaklada).

Odličen zaključek aktivnih po-čitnic nas je navdušil, da bomo z vadbo nadaljevali tudi v tem šol-skem letu ter otrokom ponudili

zdravo, varno, poučno ter razgiba-no preživljanje prostega časa.

Vadba že poteka vsak četrtek ob 16. uri v telovadnici OŠ Dolič. Vabljeni vsi otroci od 4. do 10. leta starosti.

Jerneja Smonkar

m l a d . s i

Športna vadba in aktivne počitnice v Doliču

Aktivne počitnice – avgust 2014

DECEMBER 2014 25

Sedmošolci OŠ Mislinja so 28. 11. spoznavali podjetniške poklice pri podjetnikih in institucijah v me-stnem jedru Slovenj Gradca.

Izbira poklica je ena najpo-membnejših odločitev za vsa-kogar. V Podjetniškem centru Slovenj Gradec že več let sodeluje-mo z osnovnimi šolami pri prak-tičnem spoznavanju podjetniških poklicev. Mladim želimo ponudi-ti pomoč v času poklicnega odlo-čanja, saj se vsi zavedamo, da je uspešna poklicna pot posamezni-ka odvisna predvsem od pravilne izbire poklica. Da bi lahko učen-cem poleg vseh ostalih informa-cij pri poklicnem odločanju, ki jih dobijo doma in v šoli, ponudili še možnost praktičnega spoznavanja različnih poklicev, smo tudi letos k sodelovanju povabili podjetnike in institucije v centru mesta, ki so se vabilu z veseljem odzvali.

V letošnjem letu smo sodelova-nje pri spoznavanju podjetniških poklicev prvič vzpostavili z OŠ

Mislinja. Učenci sedmih razre-dov so tako spoznavali delo, po-trebna znanja, veščine in spretno-sti ter prednosti in slabosti pokli-cev: geodet, novinar, radijski teh-nik, radijski napovedovalec, pri-pravljalec oglasov, farmacevtski tehnik in magister farmacije, ar-hitekt, grafični oblikovalec, nata-kar, kuhar, slaščičar, sobarica, hi-šnik, receptor, blagajnik, bančni

komercialist in referent, policist in kriminalist.

Sodelujoči podjetniki in za-posleni so pri svojih teoretičnih in praktičnih predstavitvah med drugim poudarjali pomen pod-jetnosti, ustvarjalnosti, vztraj-nosti, natančnosti, komunika-cijskih sposobnosti pri delu, kar pa so tudi veščine in spretnosti uspešnih.

Mladi so obiskali podje-tja in institucije: Geomeritve d. o. o.; Koroški radio Slovenj Gradec d. o. o.; Lekarno Slovenj Gradec; Arh Deko d. o. o.; Hotel Slovenj Gradec (Vabo d. o. o.); Poslovalnico NLB d. d. Slovenj Gradec in Policijsko upravo Celje, Policijsko postajo Slovenj Gradec.

Iskreno se zahvaljujemo vsem podjetnikom in ostalim sodelujo-čim za sodelovanje ter kvalitetne, zanimive in poučne predstavitve poklicev, ki bodo mladim v pomoč pri nadaljnji poklicni izbiri.

Veronika ZupancPC Slovenj Gradec d. o. o.

m l a d . s i

Spoznavamo podjetništvo in poklice z osnovnošolci iz OŠ Mislinja

Naša občina | 26

S prispevki so v tej številki Naše občine sodelovali avtorji, zaposleni v naslednjih inštitucijah:Koroški pokrajinski muzej: dr. Marjan Linasi

OŠ Mislinja: Klavdija Križovnik

Podjetniški center Slovenj Gradec: Veronika Zupanc

Vrtec Mislinja: Darinka Poredoš

V mesecu novembru sva z vzgo-jiteljico Vesno zasledili akcijo »PEZovo obdarovanje« in hkrati dobili idejo za popoldansko druže-nje z otroki in starši.

Namen akcije »PEZovo obdaro-vanje« je povezovanje otrok, vzbu-janje in učenje sočutja, dobrih del in prijateljstva. Tako naj bi z ustvarjenimi Objemčki, ki so sim-patične lutke iz blaga vseh mo-žnih oblik, barv in velikosti, obda-rili otroke, potrebne pomoči.

Bližal se je december, ki je eden izmed najlepših, najbolj ve-selih mesecev in poln obdarovanj.

Starše in otroke sva teden pred srečanjem spodbudili k iskanju in

prinašanju mehkega blaga in vol-ne. Ves pripravljen material nas je čakal v vrtcu, kjer so otroci z ma-mico, očkom, teto ali babico prve dni v decembru ustvarjali.

Nastali so zanimivi Objemčki: sovice, medvedki, čebelice, muca, zajček, punčke, »biba« in »Parkl«. Objemčki niso le igrače, ampak predvsem lepe misli in toplina malih in velikih ustvarjalcev.

Ob odhodu domov pa so nas pričakali praznično okrašena Mislinja in prve snežinke.

Darinka Poredoš, dipl. vzg.

m l a d . s i

Tudi v vrtcu smo dobrodelni

DECEMBER 2014 27

Letos mineva 140-letnica roj-stva in 50-letnica smrti pisate-lja in duhovnika Franca Ksaverja Meška (1874–1964). Spomin na Meška so obeležili tudi otroci šol-skega oddelka Vrtca Mislinja pod vodstvom vzgojiteljic Florjane Borkovič in Aleksandre Cavnik v sodelovanju s knjižničarkama Darjo Hribernik in Kristino Oder in se dokazali s pravim majhnim projektom.

Ker je večina Meškovih del na-menjenih odraslim bralcem, je za mentorice gotovo pomenilo ve-lik izziv, kako njegovo delo na po-učen in starosti primeren peda-goški način približati tudi pred-šolskim 'bralcem'. Ob podrobnej-šem pregledu Meškovega opusa sta knjižničarki zasledili Meška tudi kot avtorja pesmic in kratkih zgodbic s poučno vsebino. Tako so naši predšolski otroci z vzgojitelji-cama spoznavali predvsem življe-nje Franca Ksaverja Meška, saj so v okviru tega skupaj s starši obi-skali tudi pisateljevo spominsko sobo, ki je na ogled v Koroškem pokrajinskem muzeju kot del tamkajšnje stalne zbirke. Njegovo življenjsko pot so ob dopoldanskih

torkovih Meškovih srečanjih v mi-slinjski knjižnici nadgradili še s prebiranjem ene od njegovih knji-žic Luna in žabica. Izostren čut za pedagoško podajanje snovi je sku-paj s pomočnico zopet dokaza-la vzgojiteljica Florjana Borkovič, saj so se otroci z izbranimi dekla-macijami predstavili tudi na po-sebnem večeru Otroci o Mešku 20. 11. v Knjižnici Mislinja, kjer so bili na ogled tudi njihovi portre-ti Franca Ksaverja Meška. Pristen in zelo domiselno zastavljen pro-gram z deklamacijami in drama-tizacijo igre Otrok in kamen ter posnetkom otrok, kjer so dokaza-li svoje poznavanje Meškovega ži-vljenja, so popestrili pevci MoPZ

Franca Ksaverja Meška s Sel. Ta dogodek je gotovo dokaz, da lah-ko s pravim pristopom tudi naj-mlajšim generacijam približamo vsakršno zgodbo, ki jo piše naše življenje.

V okviru projekta pa si otro-ci niso zapomnili le pisateljevega rojstnega kraja in kraja njegovega službovanja, pač pa jim bo Franc Ksaver Meško prav gotovo ostal v spominu tudi kot zgled širokosrč-nega človeka in prepričljivega pi-satelja, ki je imel izbran občutek za besedo, naravo in ljudi in bil vedno prežet z ljubeznijo do vsega lepega, resničnega in dobrega.

Aleksandra Čas

m l a d . s i m l a d . s i

Otroci o Mešku

Naša občina | 28

V letošnjem šolskem letu je Koroški pokrajinski muzej pri-pravil kar nekaj novosti za otro-ke v obliki delavnic, ki se izva-jajo redno vsako soboto na 4 lo-kacijah: vsako 1. soboto v dvorcu Bukovje v Dravogradu, vsako 2. v muzejskem razstavišču na gra-du na Ravnah na Koroškem, vsa-ko 3. v muzeju v Slovenj Gradcu in vsako 4. v dvorcu Radlje s pri-četkom ob 10.30. Delavnice so na-menjene otrokom, starim od 4 do 12 let, vsekakor pa bomo veseli, če se nam pridružijo tudi starši, sta-ri starši in ostali.

Sestavljene so iz poučnega dela, na katerem na zabaven na-čin spoznavajo zgodovino, etno-logijo, umetnostno zgodovino, ar-heologijo in druge muzejske po-klice skozi oglede razstav, predsta-vitev, pogovorov, zgodb … Otroci tako spoznavajo življenje v prete-klosti, stare običaje in zgodbe, ki nam jih pripovedujejo predme-ti. Drugi del je namenjen prak-tičnemu delu, otroci se preizkusi-jo kot prazgodovinski umetniki,

arheologi, restavratorji, muzejski detektivi, izdelujejo nakit ali igre po rimskem vzoru, se preizkusi-jo v starih opravilih … Poudarek je na spoznavanju lokalne preteklo-sti, ki jo želimo približati otrokom ter tako spodbuditi zanimanje za-njo pri naši najmlajši publiki. V letošnjem letu smo do sedaj izve-dli že 58 delavnic.

Tudi sicer se z našimi delav-nicami vključujemo v šolske pro-grame v okviru dopolnitve pouka, saj so zasnovane tako, da zajemajo posamezna poglavja učne snovi v šolah. Delavnice se izvajajo v pro-storih KPM, v kolikor pa to ne gre, gostujemo tudi na šolah.

Muzejskim delavnicam se je konec leta pridružil nadvse ra-dovedni fant po imenu Popek, ki je že uveljavljeni lik pisatelja Primoža Suhodolčana in ilustra-torja Uroša Hrovata. Kot literarni lik popelje otroke v svet pravljic v desetih knjigah z naslovom Pozor, pravljice! Nam pa bo pomagal pri spoznavanju muzejskih vsebin in otroke spodbujal k raziskovanju

preteklosti. Poleg tega nam bo Popek v veliko pomoč pri pripove-dovanju in odgovarjanju na vpra-šanja, saj je poleg tega, da je ta fant radoveden, tudi hudomu-šen in igriv. V KPM je radovedni Popek postal glavni promotor mu-zejskih pedagoških vsebin.

Ker si želimo naše pedagoške dejavnosti približati in predstaviti tudi vam in vašim najmlajšim, bo med zimskimi počitnicami rado-vedni Popek obiskal tudi Mislinjo. 17. 2. 2015 bo ob 16. uri v prosto-rih knjižnice Mislinja Popkova po-čitniška muzejska delavnica. Kaj bomo počeli in kaj nam bo rado-vedni Popek predstavil, pa naj za-enkrat ostane skrivnost.

Anja Mihelič

m l a d . s i

Popkove muzejske delavnice

Vse informacije o naših

pedagoških dejavnostih lahko

najdete na spletni strani

www.kpm.si ali na FB.

DECEMBER 2014 29

Letošnje leto je bilo vremensko zelo razgibano. Najprej smo doži-veli močan žledolom, pozneje pa številne poplave na različnih kra-jih. Nekatera področja so bila pod vodo to leto kar dvakrat ali celo trikrat. Prav tako nismo mogli ostati ravnodušni ob spomladan-skih poplavah v Srbiji, Bosni in na Hrvaškem, kjer je veliko ljudi iz-gubilo prav vse. Ob gledanju po-snetkov strašnega trpljenja ljudi, ki so si s skrajnimi napori reševali zgolj lastna življenja, smo se takoj odločili pomagati, kolikor je v naši moči. V ta namen smo pred cen-trom Lopan organizirali zbiranje pomoči v obliki hrane, vode v pla-stenkah, oblačil in obutve ter de-narja. Tako smo zbrali in nemudo-ma odposlali naprej okrog 1500 kg pomoči ter 1635 €. Iskrena hvala vsem dobrim ljudem, ki ste na tak način pomagali blažiti stiske ljudi v teh krajih.

Tudi med nami so družine in posamezniki, ki se s svojimi do-hodki težko prebijejo do kon-ca meseca. Pomagali smo jim s

prehranskimi paketi, ki smo jih dobili iz Evropske unije. Letos fe-bruarja se je zaključilo srednjeroč-no obdobje pomoči iz EU, zato so se politiki morali dogovoriti za po-moč v naslednjem obdobju. To pa traja kar nekaj časa. Zato smo v ju-niju in septembru delili pomoč iz slovenskih blagovnih rezerv. Te pomoči smo razdelili 1180 kg.

20. 8. smo poromali v Slovenske Konjice, kjer je bilo srečanje Karitas iz cele maribor-ske nadškofije. Preživeli smo lep dan med prijaznimi Konjičani in si ogledali Žičko kartuzijo, Vinsko klet Zlati grič in Zavod Čebelica.

Družini s 4 otroki smo poma-gali pri nabavi šolskih potrebščin.

p o m a g a m o d r u g i m

Dejavnosti župnijske Karitas župnije Šentilj pod Turjakom

Za poplavljence v Srbiji, Bosni in na Hrvaškem smo zbrali

veliko najnujnejših stvari.Obiskovalci so napolnili dvorano Lopan.

Sodelavke Karitas so napekle veliko peciva.

Naša občina | 30

Prav je, da nas obvestite, če v okolju, kjer živite, opazite druži-no ali posameznika v stiski. Tako smo lahko pomagali kar nekaj ljudem.

Pred vsemi svetimi smo se vključili v akcijo »Manjša sveča za sočloveka sreča«. Prodali smo 216 sveč po 2 €. Ena tretjina tega denarja je namenjena za delova-nje ljudske kuhinje Betlehem v Mariboru, kjer dnevno postrežejo 60 brezdomcev, ostalo ostane naši Karitas.

Sredstva zbiramo tudi s proda-jo koledarjev ter vabimo ljudi, da

izpolnijo obrazec za namenitev 0,5 % dohodnine za Nadškofijsko Karitas.

V novembru smo pričeli s pri-pravami na 5. Dobrodelni kon-cert. Povabili smo različne skupi-ne iz naše občine. Odziv je bil zelo dober in prisrčno se zahvaljuje-mo vsem nastopajočim za sodelo-vanje. Še posebej smo veseli odlič-nega sodelovanja z OŠ Mislinja. Pripravili so kar 4 odlične točke za program na dobrodelnem koncer-tu. Zato smo se tudi odločili, da ves zbrani denar od koncerta na-menimo za šolski sklad, s katerim

pomagajo otrokom iz revnejših družin.

Na koncertu smo s prodajo pe-civa in ročnih izdelkov ter s pro-stovoljnimi prispevki uspeli zbra-ti okoli 1400 €. Hvala vsem, ki ste prispevali različne izdelke, sode-lavkam, ki ste se trudile s peko pe-civa ter vsem, ki ste kakorkoli pri-pomogli k izvedbi koncerta.

Spodbujajmo drug drugega k ljubezni in dobrim delom!

Mirne in blagoslovljene božič-ne praznike in zdravo ter uspešno 2015 vam želimo.

Jože Urbancl

Sem … Jože Rošer, rojen v Slovenj Gradcu, odrastel v Mislinji, natančneje v naselju Straže – Vovkarje. Obiskoval sem OŠ Mislinja, ki mi ostaja v najlep-šem spominu. Hkrati sem obisko-val Glasbeno šolo Slovenj Gradec, kjer sem začel svoje glasbeno izo-braževanje roga pri prof. Martinu Šmonu. Nadaljeval sem šolanje na Splošni gimnaziji Velenje in vzporedno obiskoval še Srednjo glasbeno šolo Velenje, kjer me je na rogu izpopolnjeval prof. Robert Prednik. Z uspešno opra-vljeno maturo sem l. 2008 šola-nje na obeh šolah zaključil. Vpisal sem se na Akademijo za glasbo v Ljubljani, na katero sem bil po opravljenem sprejemnem izpi-tu sprejet v razred prof. Boštjana Lipovška in diplomiral z odliko.

V 4 letih študija sem pre-jel 2 Prešernovi nagradi: za odli-čen solistični nastop s Komornim

godalnim orkestrom Slovenske fil-harmonije in za koncerte doma in v tujini s Trobilnim ansamblom Akademije za glasbo.

Med šolanjem sem se udeležil 4 državnih tekmovanj, kjer sem prejel zlate plakete in prve nagra-de – dvakrat kot solist in po enkrat kot član kvarteta rogov Akademije za glasbo in član trobilnega kvin-teta Contrast.

Med šolanjem sem svoje zna-nje izpopolnjeval na Visoki šoli za glasbo Stuttgart pri prof. Erichu Penzelu in prof. Christianu Lampertu ter na seminarjih pri drugih znanih solistih in profe-sorjih. Trenutno se izobražujem pri prof. Radovanu Vlatkoviću na salzburškemu Mozarteumu.

S čim se poklicno ukvarjate?Od l. 2012 sem solo rogist

Slovenske filharmonije, kar je moja služba. Poleg poučeva-nja kot asistent na Akademiji za

glasbo v Ljubljani in profesor na Konservatoriju za glasbo in ba-let Ljubljana se redno posvečam tudi komornemu ustvarjanju, ki me vedno znova preseneča in navdihuje.

Od kod črpate moč/ideje za svoje delo?Glasba je stalnica v mojem ži-

vljenju že od vsega začetka, saj izhajam iz glasbene družine. Najstarejša sestra je igrala flav-to, oče in sestri pa so organisti. Moj dan nikoli ni minil brez sti-ka z glasbo. Zato ne razmišljam o tem, kje črpam moč. Preprosto si ne predstavljam življenja brez tako

n a š o b č a n

Jože Rošer

DECEMBER 2014 31

pomembne stvari, kot jo meni predstavlja glasba.

Na kaj ste v življenju najbolj ponosni?Poleg vseh koncertov (Evropa,

ZDA, Azija, Avstralija) in nagrad sem najbolj ponosen na svoje de-lovne navade, ki sem se jih nau-čil že doma in ki mi še danes pri-pomorejo k dobrim rezultatom. V zadnjem času se moje življenje seveda veliko bolj vrti okrog glas-benih dogodkov, zato bi na tem mestu izpostavil nedaven uspeh na mednarodnem tekmovanju v Münchnu, kjer sem s svoji-mi prijatelji, trobilnim kvintetom Contrast, osvojil 1. nagrado.

Kaj najraje počnete v prostem času?V mojem življenju ni proste-

ga časa, saj moj način življenja ni sestavljen iz službe in proste-ga časa, ampak je vse skupaj hobi.

Res je, da imam službo, ampak jo jemljem kot hobi in tudi vse osta-le glasbene obveznosti mi nekako predstavljajo hobi in ne neke obve-ze in nujnosti.

Ko imam čas, najraje tečem, saj mi tek zbistri misli in mi po-maga, da dobim ideje za nadaljnje podvige.

Vaš življenjski motoNimam nekega posebnega

mota, se pa vsak dan trudim, da sem obkrožen z dobro glasbo in dobrimi ljudmi, ki mi dajejo moč in energijo za napredovanje.

Nastopajoči : •Ansambel Smeh•Ansambel Labodi•Ansambel Škorpijoni•Ansambel Nemir•Ansambel Šepet

in Robert Goličnik

Prostovoljno gasilsko društvo Mislinja

organizira dobrodelni koncert za nakup avtomatskega defibrilatorja.Prireditev bo 21. 12. ob 15. uri v dvorani PTC Lopan v Mislinji.

Program bo povezovala Natalija Križaj.Vstopnice po 10 € vam bodo na voljo ob nedeljah pred PTC

Lopan, pri gasilcih PGD Mislinja ali na GSM 031 751 997 (ŽAN) ter na dan koncerta. Otroci do 15. leta imajo prost vstop.

•Klapa Šentilj•Fantje na vasi•Ansambel Vihar•Ansambel Stil•Ansambel Napev•Zreška pomlad

Zakaj potrebujemo avtomatski defibrilator?Ker se je društvo odločilo priskočiti na pomoč reševalni službi, NMP ob zastoju srca na našem področju oziroma na našem požarnem območju, se je trenutno 20 operativnih članov/nic tudi udeležilo usposabljanja in pridobilo naziv prvi posredovalec.Tako bomo ob presoji zdravnika ali potrebuje pomoč gasilcev aktivirani tudi mi. Ker vemo, da NMP Koroške lahko do Mislinje potrebuje tudi več minut, bomo olajšali delo njim, pacientu pa bomo povečali možnost preživetja. Ker so ob zastoju srca pomembne minute, sekunde občani in občanke ne bodite presenečeni, če bodo na kraj prvi prišli gasilci in pričeli z oživljanjem in uporabo AED avtomatskega defibrilatorja do prihoda NMP.

Največja zahvala gre vsem nastopajočim, ki se bodo v celoti odpovedali svojemu honorarju in s tem pomagali nam, da bomo kupili avtomatski defibrilator, ki bo nameščen v gasilskem vozilu.Zahvala gre že v naprej tudi vsem tistim, ki boste kupili vstopnico in se udeležili dobrodelnega koncerta.Pomagate pa lahko tudi s prostovoljnimi finančnimi prispevki z nakazilom na TRR Prostovoljnega gasilskega društva Mislinja, IBAN SI56 0247 0001 87 48 672 NLB d. d. Za namen plačila vpišite: za avtomatski defibrilator.

Gasilci PGD Mislinja

Naša občina | 32

d r u š t v e n o d e j a v n i

Folklorna skupina Majsterski je poskrbela za prijeten vtis ob dne-vih narodnih noš in oblačilne teh-nike v Kamniku že ob 1. predsta-vitvi. Seveda so se naše plesalke in plesalci z veseljem odzvali tudi letošnjemu vabilu. Že tradicional-no mednarodno srečanje, ki pote-ka vselej 2. nedeljo v septembru, je letos privabilo v Kamnik pre-ko 100 folklornih skupin. Vsaka poskrbi za opis svojega prikaza, nato pa se prične sprevod, ki sta mu odmerjena dobra 2 kilometra poti. Pred kamniško ˝Belo hišo˝ pa organizatorji spregovorijo o sle-herni folklorni skupini. Ker nosi vsaka transparent z napisom, so Majsterske z lahkoto predstavili. Pohvalne besede so bile izrečene ob njihovi že 4. predstavitvi. Odeti

v barve naše regije, Mislinjske do-line in naše občine so ob skrbnem zapisu, ki ga je komentator pre-bral, doživeli prisrčen aplavz mno-žice zbranih obiskovalcev. Našteli so jih preko 20.000, saj je sončno vreme poskrbelo še za dodatno to-plino. Prijetno druženje ob zvokih

harmonike pa je rojevalo še pri-jateljske vezi med nastopajočimi, zato našim plesalcem ne zmanj-ka dobrih besed o zanesenjakih, ki ohranjajo spomine na oblači-la, kakršna so nekoč nosili že naši dedje.

Marijan Križaj

d r u š t v e n o d e j a v n i

Septembrsko srečanje folklornih skupin v Kamniku

OpravičiloV pretekli številki Naše občine se nam je v članku z naslovom Planinarjenje po Dugem otoku in Srbiji nehote zapisalo –

V družbi članov Planinskega društva Mislinja …

Originalen zapis je bil: V družbi članov Planinskega društva smo se konec maja pod vodstvom vodnika Miha, ki je vse

skrbno pripravil in organiziral, odpravili na štiridnevno potepanje po Dugem otoku in Kornatih.

Za napako se opravičujemo.

DECEMBER 2014 33

d r u š t v e n o d e j a v n i d r u š t v e n o d e j a v n i

Pogosto se sliši vprašanje: »Zakaj vztrajate pri folklorni skupini?« Odgovor je preprost: »Uspehi, druženje, gostovanja, nastopi, praznovanja.«

Folklorna skupina Rej je dala izjemen prispevek k razvoju slo-venske kulture, ko je folklorno iz-ročilo kraja, od koder prihajamo, povezala s širšo slovensko kultur-no identiteto. Največji del ljudske-ga izročila folklornih skupin se skriva v plesih in ljudskih nošah, ki so kopije originalov iz določe-nih obdobij v preteklosti, zato jim pravimo tudi kostumi.

Zasluge za tako lep jubilej naše skupine, poleg neumornih ple-salk in plesalcev, katerih se je zvr-stilo že več kot 140, nosi učitelji-ca Marica Gostečnik. Kot izre-dna mentorica, stilistka in šivilja je vztrajala vse do l. 2004, ko sva jo zaradi zdravstvenih težav za-menjala Franja in Matjaž Marzel. Takrat sva tudi opravila seminar

za mentorje folklornih skupin. Omeniti moramo tudi nekaj ključnih članov, to so muzikantje, ki so najbolj spoštovani, kajti brez njih pač ne gre, pomembno vlogo pa ima seveda tudi predsednik in vsi, ki karkoli prostovoljno delamo pri skupini.

V FS Rej Šmarno pri Slovenj Gradcu pleše 9 parov plesalcev, igrajo trije muzikantje: harmo-nikaš, baritonist in klarinetist. Najraje plešemo koroške in štajer-ske plese, za dodatno veselje pa še plese nekaterih drugih sloven-skih pokrajin – gorenjske in belo-kranjske. Letno imamo povpreč-no 20 nastopov, vsako leto pa se udeležimo tudi gostovanja v tu-jini. Vadimo enkrat tedensko po dve šolski uri, pred nastopi pa tudi več. Redno se udeležujemo srečanj odraslih folklornih sku-pin, kjer se potrudimo in naredi-mo nov splet. Naša skupina naj-raje nastopa v domačem kraju,

čeprav nam niso tuja gostovanja po Sloveniji in tujini. Nastopili smo že na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v Nemčiji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji in Bosni in Hercegovini. Sodelovali smo tudi na dobrodelnih koncer-tih Karitasa.

Skupina je l. 2002 prejela Bernekerjevo plaketo, ki jo pode-ljuje MO Slovenj Gradec, l. 2009 pa sta jo prejela sedanja mentorja – Franja in Matjaž Marzel.

Za največji uspeh skupine šte-jemo uvrstitvi na državno revi-jo pod naslovom Le plesat me pe-lji v Beltincih, in sicer s pustnim spletom »Hopsasa, drajsasa« iz Mislinjske doline in Zahodnega Pohorja (l. 2009) in spletom »Štrafnge« (l. 2011). S prepričlji-vim nastopom pa smo navdu-šili tudi strokovne spremljeval-ce, ki so nas izbrali, da zastopa-mo Slovenijo na srečanju najbolj-ših hrvaških skupin v Čakovcu (l.

d r u š t v e n o d e j a v n i

Folklorna skupina Rej – 40 let S plesom in petjem

Naša občina | 34

d r u š t v e n o d e j a v n i

Območno združenje slovenskih častnikov Mislinjske doline je le-tos za svoje člane in simpatizerje izvedlo vojaško strokovno izobra-ževanje in usposabljanje s pou-darkom na obeležitvi 100-letnice začetka 1. sv. vojne s poudarkom na analizi izkušenj iz te vojne ter vzpostavljanju naše severne meje po koncu vojne. Tako smo se v soboto, 25. 10., odpravili v Maribor in v Zavrh v Slovenskih goricah.

Stoletna odmaknjenost od ve-likih dogodkov v obdobju prve svetovne vojne pomeni prilo-žnost, da se spomnimo tega pre-lomnega časa in se pokloni-mo žrtvam. Spomin nanje je pogosto zasenčen z drugimi

prelomnimi dogodki, ki jih v novejši zgodovini ne manjka. Nenazadnje se bomo naslednje leto spomnili konca 2. sv. vojne ter vseh grozot, ki jih je prinesla v naša življenja.

Letošnjo tematsko strokovno ekskurzijo smo posvetili samo majhnemu delu s poudarkom na prispevku ponosnih bojevni-kov k vzpostavljanju naše sever-ne meje.

Najprej smo obiskali Center vo-jaških šol Slovenske vojske (CVŠ), katere del je tudi Vojaški muzej. Svoj sedež ima v mariborski ka-detnici. Sprejel nas je namestnik poveljnika CVŠ polkovnik Samo Zanoškar s svojima sodelavce-ma: majorjem mag. Zvezdanom Markovičem in višjo štabno vodni-co Katjo Vlaj. 

Po predstavitvi organizirano-sti in izvajanja nalog CVŠ smo si ogledali kratek film o kadetni-ci ter se seznanili o sodelovanju Slovencev v I. svetovni vojni. Nato smo si ogledali trenutne razsta-ve. Posebno pozornost je vzbudila

d r u š t v e n o d e j a v n i

Strokovna ekskurzija ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne

2009). Tudi hrvaška komisija je pohvalila dobro koreografijo, spro-ščenost na odru in dobro odplesa-ne plese.

Letos praznujemo 40. obletni-co delovanja, zato smo še toliko

bolj veseli in ponosni, da smo del živahnega dogajanja ob pripra-vi obletnice. Na prireditvi v no-vembru v telovadnici OŠ Šmartno so sodelovali tudi naši prijate-lji iz Gornjega Milanovca – KUD

Šumadija, FS Trlice iz Razborja in etno duo Mateja in Marko. Program je povezoval igralec in bivši folklornik Igor Štamulak.

Franja Marzel

DECEMBER 2014 35

zbirka protokolarnih daril dveh predsednikov RS: dr. Janeza Drnovška in dr. Danila Türka.

Vojaški muzej svoje poslanstvo utemeljuje na 15 muzejskih zbir-kah, ki združujejo muzejske pred-mete, arhivsko in knjižnično gra-divo, likovna dela ter fotografije. Za nas je bila zelo zanimiva pred-stavitev dveh Slovencev, ki sta za-pustila pomembne sledi na podro-čju vojaških znanosti: to sta gene-ral Rudolf Maister - Vojanov in ba-ron Jurij Vega.

Obisk spominske sobe genera-la Rudolfa Maistra - Vojanova na Zavrhu je bil posebno doživetje, še posebej zaradi izjemno strokov-ne in doživete predstavitve Stanka Kranvogla. Sicer pa so to spomin-sko sobo domačini uredili in od-prli l. 1982 in jo posvetili generalu

Rudolfu Maistru - Vojanovu kot svojemu rojaku, ki je del svojega življenja preživel med njimi.

Udeleženci smo se seznanili z delovanjem posameznih akterjev v stoletnem obdobju s poudarkom na junaštvu, hrabrosti in odloč-nosti pri vzpostavljanju severne

meje in boju za neodvisnost in su-verenost Republike Slovenije (po-sebej z ogledom stalne razstave v prostorih Vojaškega muzeja).

Osebju CVŠ se za izjemen sprejem in strokovnost iskreno zahvaljujemo.

Alojz Jehart

VabiloV preddverju 1. nadstropja centra Lopan je do 28. 2. 2015  na ogled razstava rokodelskih izdelkov čezmejnega obmo-

čja Podobe rokodelske ustvarjalnosti južne Koroške (Avstrije), škofjeloškega območja in koroške regije, ki so jo v sodelova-

nju z Občino Mislinja pripravili Podjetniški center Slovenj Gradec, Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in Razvojna agenci-

ja SORA iz Škofje Loke. Prijazno vabljeni k ogledu!

Ali ste vedeli?

Kakšen je izvor besede Mislinja?Vodno ime Mislinja in krajevno ime Mislinja (lokalno

Mislinje, v Mislinjah) ima imenske oblike: v Mislinji, mi-

slinjski, Mislinjčani. Ime je izpričano v virih l. 1335 in 1404

Misling, 1460 in 1471 Missling, okrog l. 1500 Misling, 1780

Misling, 1822 Missling, windisch Misslinje.

Imenoslovec dr. France Bezlaj je v svojem Etimološkem

slovarju slovenskega jezika raziskal, da je ime slovanske-

ga izvora, in sicer da je Mislinja voda, ki pripada starešini

z imenom Mysl '. Krajevno ime Mislinja pa je nastalo s

prenosom iz vodnega imena Mislinja.

Naša občina | 36

d r u š t v e n o d e j a v n i

Medgeneracijsko društvo Lučka Koroška deluje že od l. 1995. Društvo izvaja humanitarne programe tudi za občane občine Mislinja, med temi program Skupin sta-rih ljudi za samopomoč. V MD Lučka Koroška deluje 18 skupin, v katere je vključenih 144 starih ljudi, skupi-ne pa vodi 18 voditeljic – prostovoljk. V Mislinji deluje Skupina starih ljudi za samopomoč Jesen v Dovžah že od l. 1996.

Namen medgeneracijskega druženja je kvalitetno so-delovanje različnih generacij, saj mora biti vsak človek povezan z ljudmi vseh 3 generacij – mlajšo, srednjo in starejšo. Prostovoljci in uporabniki si izmenjujejo zna-nja, življenjske izkušnje ter tako bogatijo drug druge-ga. Srečevanje s starejšimi ljudmi prostovoljcem omogo-ča vpogled v svet starosti, preseganje stereotipov o sta-rosti in koristno preživljanje prostega časa oz. obšolskih dejavnosti. Osebni odnos med prostovoljci in uporab-niki se krepi z rednimi, vnaprej dogovorjenimi sreča-nji in spremljajočimi dejavnostmi (družabništvo ob uče-nju računalništva, Univerza za tretje življenjsko obdo-bje, medgeneracijski tabori, pomoč pri raznih opravi-lih ipd.).

Pri medgeneracijskem druženju gre za vzposta-vljanje, negovanje in obnavljanje temeljnega odno-sa med dvema človekoma, »babico« oz. »dedkom« in »vnukom«. Ta človeški odnos pa omogoča stare-mu človeku, da se počuti varnega, sprejetega in zaže-lenega, kar pa obema daje življenjsko moč in energijo. Medgeneracijsko povezovanje je temeljna oblika za raz-vijanje in uresničevanje osebne medgeneracijske soli-darnosti v današnjih družbenih razmerah.

Mladi prostovoljci na zelo preprost, a pristen in topel človeški način v prostovoljnem delu uresničujejo osnov-ne človeške vrednote, kot so nesebična ljubezen, spošto-vanje, zaupanje, razumevanje, sprejemanje drugačnosti.

Skupine starih ljudi za samopomočSkupine so namenjene zadovoljevanju nematerialnih

potreb in rešujejo problem osamljenosti, znižujejo soci-alne stiske, zvišujejo solidarnost ter spodbujajo medge-neracijsko povezovanje in prostovoljstvo.

Namen skupin za samopomoč je v druženju in sode-lovanju ter negovanju čustev o medsebojni pripadnosti

in občutku, da ni nihče sam, da se za vsakogar v skupi-ni nekdo zanima in skrbi.

V skupinah se pogovarjamo o starih običajih, o pra-znikih, o zanimivostih. Pogovor temelji na posredova-nju življenjskih izkušenj, občutkov, stališč, mnenj brez moraliziranja, poučevanja, kritiziranja. Vsak ima mo-žnost povedati svoje mnenje, svoje izkušnje in svoja občutja.

Vsak človek v sebi nosi različne želje, ki se včasih uresničijo ali pa tudi ne. Poleg tega se z leti naberejo tudi znanja, izkušnje in sposobnosti, ki so odvisne od starosti in izobrazbe. Velikokrat človek v življenju ne za-zna trenutka, ko bi lahko te lastnosti prepoznal, upora-bil in delil naprej.

Za ustvarjanje temeljnih medčloveških odnosov so potrebni čas, čustva, priložnost in pripravljenost na sprejemanje in spoštovanje drugačnosti s temeljnim iz-hodiščem, da smo tudi sami drugačni in imamo do tega pravico.

Vse to pa je potrebno postaviti v izhodišče, ki se gla-si: »Moja pravica je omejena s pravico mojega bližnje-ga.« Na teh načelih temelji delo v skupinah za samopo-moč, vgrajena so v pravila delovanja, ki jih spoštujemo, zato je pogovor dober, zato se ohranja desetletja dolgo in se razvija.

Nematerialne potrebe starih ljudi so: po pristnih medčloveških odnosih, človeški bližini, doživljanju smi-sla življenja in povezanosti med ljudmi. Nagnjenost k medsebojnim stikom je izvirna, prvobitna, kot ponujena roka, ki jo hvaležno sprejme drugi človek.

Pri starih ljudeh je problem osamljenosti, ker je ve-čina mladih ljudi prepričana, da če je za stare ljudi do-bro materialno poskrbljeno, imajo vse in ne potrebu-jejo nič več. V tem času je za večino starih ljudi dobro

d r u š t v e n o d e j a v n i

Medgeneracijsko društvo Lučka Koroška

DECEMBER 2014 37

materialno poskrbljeno, vendar pa jim primanjkuje to-plih medčloveških odnosov. Potreba po stalnem in po-globljenem medčloveškem odnosu je v starosti več ali manj pri večini starih ljudi nezadovoljena.

Starost je življenjsko obdobje, v katerem prihaja do izgub življenjskih partnerjev, s katerimi je posameznik skozi leta negoval poglobljene odnose, v katere je vlagal čas in energijo. Sedaj je ustvarjanje novih odnosov tež-je, ker je priložnosti za srečevanje manjša. Star človek je lahko osamljen v polni hiši svojcev. Osamljenost ne po-meni, da so drugi ljudje fizično odsotni, ampak pome-ni odsotnost globljih in trajnejših socialnih stikov z dru-gimi ljudmi.

Družine v sedanjem času živijo več ali manj samo še po 2 generaciji skupaj, kar pomeni, da je v sedanjem času prišlo do množične izselitve iz družin. Stari osta-jajo sami, ko pa obnemorejo, jim je omogočen dom za varstvo odraslih. Zbiranje večjega števila ostarelih lju-di v domovih za starostnike ni naravno. Običajno je, kot posledica razdvojenosti generacij, najbolj in najhitreje vidna škoda, ki jo zaradi tega utrpi stara generacija, ko je odložena na stranski tir in nepotrebna. Vendar pa to-vrstno ločevanje siromaši tudi predstavnike 2. in 3. ge-neracije, predvsem mlade.

Živimo v času, ko vsi hitimo in si ne vzamemo več dovolj časa za druge ljudi, niti za sebe. Odtujenost lju-di v družinah je vedno večja, prijateljskih odnosov je ve-dno manj. Zadnje čase si postavljam vprašanja, ki zah-tevajo iskanje odgovorov o tem, kako negovati in ure-jati medsebojne odnose. Nekoč so se ljudje pogovarjali tako, da so se znali poslušati. Poslušali in slišali so drug drugega.

Danes je tehnologija tako napredovala, da skoraj ne potrebujemo več osebnega kontakta, prevladuje neoseb-na komunikacija. Mladi uporabljajo SMS sporočila, in-ternet … Sama še vedno čutim potrebo po osebnem sti-ku in po toplih odnosih z drugimi ljudmi. Še vedno si želim osebne komunikacije in tudi pri starih ljudeh opažam, da jih ta zelo zadovoljuje ter notranje napolni.

S pogovorom zadovoljujemo nematerialne potrebe po pristnih medčloveških odnosih, doživljanju smisla življenja in povezanosti med ljudmi. Rešujemo tudi pro-blem osamljenosti starih ljudi, zmanjšujemo socialne stiske, razvija se solidarnost in medsebojna pomoč, utr-juje in širi se socialna mreža, ohranja se aktivnost sta-rih ljudi.

Za ustvarjanje lepih, pristnih in toplih medčlove-ških odnosov sploh ne potrebujemo denarja ali popolne-ga zdravja, potrebujemo pa voljo, čas za druženje, čas za pogovor in temu so namenjene Skupine starih ljudi za samopomoč.

Stari ljudje lahko v teh skupinah zadovoljijo svojo po-trebo po emocionalni opori in druženju. Najdejo si lah-ko nove prijatelje, nove stalne človeške vezi, znova vzpo-stavijo stike z vrstniki. Z nekaterimi ljudmi stkejo traj-nejše in globlje vezi.

Z ljudmi nas povežejo skupne dejavnosti, to, kar skupaj počnemo. In ravno to je namen druženja, da ostanejo stari ljudje v stiku z ostalimi ljudmi in dogaja-nji v svetu. Tako lahko v veliki meri preprečimo njiho-vo zagrenjenost, osamljenost ter socialno izključenost. Star človek potrebuje nekoga, ki mu lahko zaupa svo-jo stisko, žalostne in vesele dogodke ter svoje življenjske zgodbe. Stari ljudje so radi aktivni in se družijo z drugi-mi ljudmi in to jim Skupine starih ljudi za samopomoč omogočajo.

Druženje je za stare ljudi 1 izmed dodatnih aktivno-sti, ki jim jih lahko omogočimo prostovoljci. Z njo pre-ženejo osamljenost, se družijo z drugimi generacijami in si dodatno zapolnijo svoj prosti čas. Na njihovo vsak-danje življenje to druženje v skupinah vpliva pozitivno. Sam pogled na življenje se jim izboljša, ohranja jih pri aktivnosti (tudi miselni), prekine se jim vsakdanja mo-notonost, krepi se medsebojno socialno sodelovanje.„Ni toliko pomembno, KOLIKO si star, pomembneje je, KAKO si star.“ (Pečjak, 2007)

Olga Detela

d r u š t v e n o d e j a v n i

Naša občina | 38

d r u š t v e n o d e j a v n i

V tem letu muhastih vremenskih dni je mesec september poskrbel za prelepo sončno nedeljo, ki je bila pravi dar prihajajoče jeseni. Njej se s prireditvijo Pozdrav jese-ni na vselej vabljivi Foltanovi kme-tiji Turistično društvo Mislinja že nekaj let zahvaljuje za darove, ki v tem letnem času kronajo mar-ljivost naših kmetovalcev in vr-tičkarjev. Da smo lahko občudo-vali, kaj vse je zraslo na naši ze-mlji, je v letošnjem bogatem pro-gramu poskrbela razstava naj pri-delkov. Prava paša za oči so bili tudi izvirni aranžmaji iz pridel-kov, sadja in zelenjave. S podelitvi-jo priznanj za letošnji naj pride-lek pa smo se zahvalili ponosnim pridelovalcem.

Za uvod v prijetno popoldne 21. septembrskega dne je najprej po-skrbel simpatični glasbenik Dejan Klemenc. Mladenič je ob razko-šnih zvokih svoje harmonike še zapel. Kulturni utrip pa je skr-bel za dobro voljo ter prijetno po-vezanost privlačnih aktivnosti in kuhanje jedi društev naše občine na osnovi korenja še naprej. Nato se nam je brž predstavila vokalna

pevska skupina Rute s Prevalj, ki smo ji na naši prireditvi prvič pri-sluhnili. Nato je lepo stekla bese-da predsednika našega TD Draga Pogorevca. Lahko si je oddahnil, saj so mu ure pred druženjem grenili vremenoslovci, ki niso ˝po-gruntali ,̋ da je v kraljestvu Rudija in Eve Koren še soncu lepo. Trio s Prevalj je zapel še 4 pesmi, nato pa so obiskovalce navduševali de-kleta in fantje Folklorne skupine Valdek. Vselej izvirne Bršljanke so bile naslednje presenečenje glas-benih trenutkov Pozdrava jeseni. Živahno je bilo ob stopnicah ku-hinj mislinjskih društev, pa seve-da pri točilnici pijače tudi. Dejan

Klemenc je spremljal plesal-ce, razstavni prostor so obiskova-li domačini, pa gostje iz Velenja, Slovenj Gradca in okoliških krajev. Taborniki so ob streljanju z zrač-no puško razveseljevali še strel-ce z lokom. Hoja z A-drogom pa je bila atrakcija letošnjega progra-ma. Tudi brez tekmovanja v me-tanju podkev ni šlo. Pozdravu je-seni so svojo zvestobo dokaza-li še mladi iz vrtca in šole, delav-nica polstenja je bila še kako za-nimiva. Tudi ob prikazu opreme za varno hojo v gore in opreme za markiranje planinskih poti obču-dovalcev ni manjkalo. Obiska do-gajanj na Foltanovi kmetiji je bil

d r u š t v e n o d e j a v n i

Pozdrav jeseni 2014

DECEMBER 2014 39

d r u š t v e n o d e j a v n i

V oktobru letošnjega leta smo v okviru Sadjarskega društva Mislinjske doline Lesnika v centu Lopan pripravili 10. strokovno raz-stavo sadja. Na ogled smo postavi-li 23 sort hrušk in 53 sort jabolk, kolekcijo 40 sort jabolk iz sadjar-skega društva Franca Praprotnika Mozirje in 12 modernih odpor-nih sort jabolk iz sadovnjaka Brdo pri Lukovici, ki je pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije.

Rdeča nit jubilejne razstave so bile tokrat ptice in njihov zarod v domačem sadovnjaku. S svojimi bogatimi dejavnostmi so se pred-stavili še osnovnošolci iz Mislinje, Čebelarsko društvo Slovenj Gradec–Mislinja, Društvo za srce in ožilje, podružnica za Koroško, kmetija Postavk s pletenjem in iz-delavo embalaže za sadje, ekolo-ška sadjarska kmetija Petrovo ja-bolko ter drevesnica Mirosan.

V času razstave je potekal ra-znolik program. Odprtje so pope-strile in vodile Bršljanke, pravljice, povezane s sadjem, je za velike in majhne otoke pripovedovala knji-žničarka Darja.

Na predavanju o gnezdilnicah in valilnicah v travniških sadov-njakih smo se naučili vse o posta-vljanju, čiščenju in razvrščanju

gnezdilnic glede na vrste ptic. Izmenjali smo tudi svoje izkušnje. Odlično nas je presenetil odziv šo-larjev na natečaj za naj likovni iz-delek na temo »Jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj«. Tako je komisija podelila kar 20 priznanj.

Preko vsakoletnih razstav sad-ja številni obiskovalci ne odkriva-jo samo pomena različnih sort, temveč tudi vrednost različnih vrst sadja kot vira nizkokalorične prehrane, vira brezalkoholnih in osvežilno-alkoholnih pijač ter po-men suhega sadja namesto pona-rejenih, nenaravnih sladkarij.

Maruša Vaukanstrokovna tajnica društva

d r u š t v e n o d e j a v n i

Jablana je votel panj, sinica znosi gnezdo vanj

ob zanesenjakih organizatorja TD Mislinja vesel tudi župan Franc Šilak. Seveda je pomenila dobri volji in živahnem druženju piko na i razglasitev ˝naj pridelkov˝ po teži, velikosti in posebni obliki. Če dodamo še ponos sodelujočih,

ki so dobili zaslužena priznanja, se množici nasmejanih obrazov, ki se jim s Foltanove kmetije nika-mor ni mudilo, res ne smemo ču-diti. Če dekleti iz našega pobrate-nega Središča ob Dravi ne bi po-skrbeli za degustacijo dobrot iz

buč in prodajo najboljšega buč-nega olja, bi bilo razočaranih kar nekaj oboževalcev teh okusnih dobrin.

Marijan Križaj

Naša občina | 40

š p o r t n i u t r i p

Mislinjski odbojkarski reprezentanti

Sašo Štaleker, član OK Mislinja in mladinske reprezentance Slovenije

Kdaj ste začeli trenirati odbojko? Pri 16 letih sem začel trenirati odbojko. Pred tem pa sem 9 let treniral rokomet. Zaradi moje višine 212 cm sem ugotovil, da lahko več dosežem kot odbojkar.

Kdo vas je navdušil za odbojko? Odbojka mi je bila vedno pri srcu, k treniranju pa me je spodbudil sorodnik Boštjan in seveda moj trener Urban.

Kolikokrat na teden trenirate in kako potekajo treningi?

Treniramo vsak dan po 2 uri in pol. Na začetku se vsekakor najprej ogrejemo, potem pa začnemo z dru-gimi vajami, ki si jih zamisli trener. Trenerja vedno poslušamo in naredimo tako, kot on želi. Treningi so zelo kvalitetni in polni novih idej.

Ali vas družina podpira pri igranju odbojke? Moram povedati, da me cela družina podpira pri tem športu. Ata, mama in brat so redni navijači na mojih tekmah.

Kakšni so vaši cilji pri odbojki?Najprej bi rad z ekipo Mislinje dosegel tako želeno 2. ligo. Največji cilj pa je postati profesionalni odbojkar. Želim postati član slovenske članske reprezentance in v prihodnosti oditi v tujino.

Sedaj ste v zadnjem letniku Gimnazije Slovenj Gradec, ali že veste, kam se boste vpisali in seveda, kakšna bo vaša nadaljnja športna kariera?

Nimam natančno določenega študija. Veselijo me predvsem naravoslovni predmeti, poudarek je na ke-miji. Šola je moja največja prioriteta. Glede na to, da sem dobil povabilo v mladinsko reprezentanco Slovenije, bom najprej poizkušal upravičiti svoj vpo-klic. Vsekakor pa bom zmogel ob študiju nadaljeva-ti odbojkarsko kariero, saj sem si jasno začrtal svo-je cilje.

Bine Oder, član OK Mislinja in kadetske reprezentance Slovenije

Kdaj in zakaj ste se odločili za igranje odbojke?Odbojka me spremlja že od malih nog. Moja mama, oče in sestra so igrali odbojko, tako da sem tudi jaz hitro ugotovil, da je to moj šport. Pri 8 letih sem začel obiskovati treninge odbojke v mislinjski telovadnici.

Kateri so vaši večji uspehi do sedaj?Moj prvi uspeh se je zgodil pri 11 letih, ko smo z eki-po male odbojke osvojili 2. mesto na državnem pr-venstvu, kjer sem bil proglašen za najboljšega igralca turnirja. Sledile so še mnoge medalje in pokali. V l. 2012 smo osvojili naslov državnega podprvaka v šol-skem prvenstvu, prav tako pa sem osvojil naslov naj igralca na tem tekmovanju. V istem letu smo z regij-sko reprezentanco osvojili 2. mesto na turnirju regij Slovenije in naslov naj igralca turnirja. V l. 2013/14 sem bil povabljen v slovensko kadetsko reprezen-tanco, katere član sem še danes. Na mednarodnem turnirju MEVZA smo tako z reprezentanco osvojili

Mislinjska odbojkarska kluba, moški in ženski, združujeta 98 članov, ki redno trenirajo in se udeležujejo tek-

movanj skozi vse leto. Za dobre treninge in rezultate je zadolženih 5 trenerjev z licenco. Oba kluba nastopa-

ta v 6 različnih starostnih kategorijah v sistemu tekmovanj državnega prvenstva in dosegata različne uspe-

he. Imata kar 11 kategoriziranih športnikov. Vsekakor je največji uspeh, da so v tem letu 2 člana in 1 članica

mislinjskih klubov dobili pozive za nastop v odbojkarskih reprezentancah Slovenije.

DECEMBER 2014 41

odlično 2. mesto. V l. 2014 smo z domačo ekipo osvo-jili 4. mesto na državnem kadetskem prvenstvu, sam pa sem v tem letu s soigralcem Nejcem iz Šempetra osvojil 3. mesto na državnem prvenstvu v odbojki na mivki do 17 let.

Kakšni so vaši cilji v letošnji sezoni?V letošnjem letu je eden najpomembnejših ciljev uvr-stitev mislinjske ekipe v 2. slovensko ligo ter da bi se naša ekipa kadetov uvrstila na finalni turnir držav-nega prvenstva. Moj osebni cilj je uvrstitev slovenske kadetske reprezentance na evropsko prvenstvo 2015, ki bo v Bolgariji.

Kakšni pa so vaši načrti v prihodnje?Vsekakor je moja želja zaigrati v najmočnejši sloven-ski ligi ter zaigrati kdaj v prihodnosti za člansko re-prezentanco. Trenutno obiskujem športno gimnazijo v Velenju, po končani gimnaziji pa bi se rad vpisal na fakulteto za šport.

Nina Kotnik, članica ŽOK Mislinja in kadetske reprezentance Slovenije

Pot do uspeha je vedno povezana z napornimi za­četki. Kakšni so vaši začetki v odbojki?   

Z odbojko sem se začela ukvarjati v 2. razredu OŠ na prigovarjanje prijateljice Teje. Hitro sem se navduši-la, saj je večina mojih prijateljic že bila v klubu, poleg tega pa je bilo na treningih super vzdušje.

Kolikokrat na teden imate treninge?Treninge imamo 4-krat tedensko po 2 uri. Ponedeljkov trening je namenjen kondiciji, ostali 3 pa tehniki in uigravanju. Ob sobotah in nedeljah pa so tekme.

Kakšni so odnosi v vaši ekipi?Dekleta se med sabo dobro razumemo. Dobri so tudi odnosi z vsemi trenerji, ki nas trenirajo. Vzdržujemo

timski duh in se med sabo spodbujamo in menim, da ne bi moglo biti boljše ekipe.

Koliko časa vam ostaja za ostale aktivnosti, ki vas zanimajo?

Za ostale aktivnosti mi ne ostane veliko časa, saj ga večino namenim odbojki in učenju. Vseeno imam tudi druge aktivnosti: rada tečem in se družim s pri-jatelji, za kar pa najdem čas med treningi.

Vsak ima vzornika. Po kom se zgledujete? Moj vzornik je vsekakor Klemen Čebulj, saj je izpol-nil svoje sanje in se prebil v najmočnejšo ligo na sve-tu – italijansko.

Ali že imate kakšne dosežke?Da, z ekipo deklet smo osvojile kar nekaj medalj. Med najpomembnejšimi so: 3. in 1. mesto na tekmo-vanju ŠKL, 2. mesto na šolskem državnem prven-stvu, 2. mesto na mednarodnih igrah v Celovcu. Z regijsko reprezentanco Koroške smo osvojile 3. me-sto na turnirju regijskih reprezentanc. Vsekakor pa je najpomembnejše, da sem članica kadetske reprezen-tance Slovenije.

Obiskujete Gimnazijo Slovenj Gradec. Kako uskla­jujete šolo s treningi?

Sama pravim: vse se da, le verjeti je treba, da zmoreš. Pomembno je, da si dan organiziram že zjutraj, prav tako pa je pomembno tudi, da šolskih nalog in uče-nja ne odlagam, ampak se ga lotim takoj, ko je to mo-goče, saj vem, da me nato čaka trening.

Kakšne so vaše sanje in kje se vidite v bližnji prihodnosti?Moje sanje so, da bi zaigrala za slovensko člansko

reprezentanco in v prihodnosti odšla tudi v tujino. Matej Pruš

Naša občina | 42

š p o r t n i u t r i p

Planinska sekcija Pilates Dolič

V Planinski sekciji Pilates skozi celo leto pridno nabiramo kilome-trino po planinskih poteh in tudi letos smo obiskali kar precej vr-hov. Narava nam v vsakem letnem času ponuja slikovite prizore, v le-poti katerih lahko uživamo med pohodi, si zbistrimo misli in umi-rimo stresni vsakdan. V zimskem in pomladanskem času smo za-radi neugodnih in zahtevnih raz-mer v visokogorju izbirali lažje poti po nižjih hribih, v poletnem času pa smo osvajali naše mnoge vršace, ki od pohodnika zahtevajo dobro psihofizično pripravljenost, hkrati pa vsakomur ob uspešnem vzponu ponudijo neizmeren ob-čutek ponosa in zadovoljstva. V košarici osvojenih dvatisočakov se nam jih je tudi v l. 2014 na-bralo kar nekaj, med njimi so bili Prisojnik, Špik, Veliki vrh v po-gorju Košute in Krofička. Prav po-sebna izkušnja v letošnji pohodni

sezoni je bil vsekakor trenutek, ko smo osvojili tudi našega očaka – Triglav.

Leto se počasi poslavlja. Ob za-ključku pohodniške sezone pri-pravimo za vse člane sekcije izlet v neznano. Skrivnost, za katero je vedel le vodnik Miha, je bila cilj našega izleta in uganka za udele-žence. V polnem pričakovanju ne-znanih dogodivščin smo se odpra-vili proti Primorski. Med vožnjo smo ugotavljali, kam nas bo vodi-la pot. Malo bližje rešitvi smo bili, ko smo v Postojni zavili z avtoce-ste proti Ilirski Bistrici in kma-lu prispeli do našega izhodišča. V kraju Jurišče smo zapustili avto-bus in se peš podali proti severu, kjer je bil v daljavi že viden naš cilj – hrib s skrivnostnim in zani-mivim imenom, ki si ga je težko zapomniti. Mimo pašnikov, kra-ških brezen, jam in rabljevke, za-nimive lipe zraščenke iz 14 debel, smo nadaljevali skozi bukov gozd in se sprehodili po neposeljeni

divjini, kjer se gozd umakne trav-nati planjavi. Tam gori na viši-ni 1091 m leži nam manj poznani hrib z imenom Kršičevec. Na vrhu je kot običajno naloženo kame-nje, na katerega sta vzidana jele-novo rogovje in vpisna knjiga. Ta vsadek je res nenavaden. Sončni dan nam je omogočil prelepe raz-glede na vse strani. Ob sestopu po čudoviti kraški pokrajini smo se povzpeli še na Bele stene nad vas-jo, od koder smo si ogledali vas in našo prehojeno pot.

S tem pa naše pohodniške se-zone ni konec. Tudi v zimskem času nadaljujemo z nabiranjem kondicije po bližnjih in nižjih hri-bih. Na teh poteh želimo, da se nam pridruži čim več ljubiteljev dobre družbe in gibanja v naravi, saj je to v dolgih zimskih dneh še bolj dobrodošlo in koristno.

Darinka in Silva

Dobrodelnost v naši občiniSlovenci smo znani po tem, da v stiski

stopimo skupaj in pomagamo pomoči

potrebnim. V občini Mislinja smo

to nazadnje dokazali ob letošnjem

tradicionalnem koncertu Karitas, pa ob

preteklih neurjih, žledolomu, čistilnih

akcijah itd. Dobrodelnost se seveda ne

meri le v materialnem smislu, pač pa tudi

in predvsem v smislu pomagati, stopiti

skupaj, znati prisluhniti, sodelovati itd. V

tokratni Cvetlički izpostavljamo predvsem

slednje, sodelovanje. Pravzaprav gre

Cvetlička vsakemu izmed vas, občanke in

občani, ki nesebično sodelujete v okviru

raznih društev, zborov, glasbenih in

plesnih skupin, saj v svojem prostem času

soustvarjate celoleten program raznih

prireditev oz. sodelujete pri omenjenih

akcijah. Dobro delo naj torej

(p)ostane vrlina vsakega izmed nas, saj

odraža družbeno odgovornost in bogati

medsebojno spoštovanje in sodelovanje.

DECEMBER 2014 43

š p o r t n i u t r i p

Mislinjčani na Ljubljanskem maratonu

Na 19. Ljubljanskem marato-nu se je z daljšo progo spoprijelo kar 5 Mislinjčanov. Na 21 km dol-go progo sta se podala Bojan Čas in Jože Apat, na 42 km pa so te-kli Milan Zupanc, Anka Tretjak in Milena Pogladič. Vsi so pre-izkušnje tudi uspešno opravili. Poleg Ljubljanskega maratona so tekači med letom tekli tudi na tek-mah za Štajersko-Koroški pokal in v skupnem seštevku na koncu za-sedli naslednja mesta v svojih ka-tegorijah: 2. mesto Anka Tretjak, 3. mesto Milan Zupanc in 4. me-sto Milena Pogladič.

Milena Pogladič

Naša občina | 44

Članica Društva invalidov Mislinja Viktorija Večko je 24. 11. praznovala 90. rojstni dan. Seveda smo jo obi-skali. Ker vemo, da ljubi stare slovenske pesmi, so se nam pridružile ljudske pevke Lastovke.

Sprejela nas je »moderna babica« z mobitelom okrog vratu, ki ji je veselo zvonil in tudi oglašala se je nanj. Preslišala pa ni niti SMS sporočila, a tega zara-di težav z vidom, ni mogla prebrati sama.

Po topli kuhinji je začela odmevati pesem, njene oči pa so se orosile. Povedala nam je, da je bila dolga leta pevka v cerkvenem pevskem zboru, da so veliko prepevali doma, še več pa ob praznikih, ko so jih obi-skovali obredni pevci.

Razgovorila se je tudi o svojem življenju. Ni ji bilo z rožicami poslano, nagajalo pa ji je zdravje in so ji morali amputirati obe nogi.

Rodila se je v številni družini, nekaj bratov in se-stra je umrlo mladih. Tudi sama je imela 8 otrok. Danes jo razveseljuje 16 vnukov, skrbi pa jo za vnuka, ki se je pred kratkim odselil v Kanado. Pravi, da ji je na računalniku pokazal, kam gre.

Živi s sinovo družino v veliki novi Pristovnikovi hiši. Rada pa se spominja stare hiše in kako je v njej pekla kruh tudi za šolo.

Veseli se, ko jo domači na vozičku odpeljejo v hlev, da ji pokažejo veliko čredo govedi in naraščaje v njej.

Rada posluša radio, takrat ko vrtijo stare pesmi, TV dnevnika pa ne more gledati dolgo.

Še vedno, kot v starih časih, je vesela obiskovalcev. Želi ohranjati vrlino, da od Pristovnikove hiše nih-če ni odšel lačen in žejen. Ponosna je, da ni nikomur odklanjala pomoči.

Hvaležna je domačim za pomoč, hvaležna nego-valki, ki jo dnevno obiskuje.

Hvaležni pa smo tudi mi, člani UO DIM, da se nam pridruži na prireditvah, da nam daje pogum za delo.

Gospa Viktorija, želimo Vam, da bi Vam zdrav-je služilo še vrsto let. Mi pa Vas bomo ob naslednjem jubileju spet obiskali, takrat z Vašo pesmijo Slovenka sem.

Kristina Zupanc

v s p o m i n

Viktorijinih 90 let

Sreča

Sreča zame moji so otroci,

vnučki moji, sestra, brat,

je sreča moja vsak, ki ima me rad.

Je sreča zame zdravje,

dom moj, prijazna beseda,

vsak topel nasmeh

in iskrenost, ki najdeš pri dobrih jo ljudeh.

Vse to je sreča zame;

kaj bi še hotela?

Morda še to, da bi se sreča dotaknila vseh ljudi

in povezala vse pretrgane vezi,

da našli ljubezni bi topline

in miru bližine.

Iva Zaveršnik - Kalteneker

DECEMBER 2014 45

V petek, 5. 12. 2014, na predvečer sv. Miklavža, je odšel iz naše skupnosti nam vsem znani novinar, Franc Jurač - Franček. Rojen v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, mladost, zaznamovano s krutostjo druge svetovne vojne, preživel v Turiški vasi, nato pa življe-nje izpolnil na Mravljakovi kmetiji v Tolstem vrhu pri Mislinji.

Radovednost in zvedavost sta ga zaznamova-li. Približati svet preprostemu človeku, z žulji na ro-kah, mu povedati tisto, kar tisti hip potrebuje, pa naj so bili to nasveti iz kmetijstva ali preprosta šala, ki je priklicala na obraz topel nasmeh.

Pisalni stroj in ob njem fotoaparat. Večer, Kmečki glas, Viharnik in zbornik občine Mislinja – mno-gi članki so kot ptica zaokrožili in bili prebrani v za-vetju domačega ognjišča. To je bila njegova moč da-jati in se razdajati. Domača temnica, kjer so nastaja-le fotografije tistega dne. Skrivnostna soba za mlade, ki so se čudili čarobnosti fotografije. Vsi pomembni dogodki od rojstva do smrti – krsti, obhajila, birme,

poroke in pogrebi – so postali trajen spomin v foto-grafijah Jurača.

Kot novinar je bil med prvimi na Koroškem radiu, v želji pripraviti domačemu človeku novice, ki jih po-trebuje. Pripravljati in snemati oddaje, ustvarjati ne-nehno domače ognjišče preko etra, biti v službi kot v družini, ki skupaj ustvarja. Sodelavci Koroškega ra-dia ga hranijo v spominu kot Frančka, ki je bil pripra-ven poprijeti za vsako delo, ne samo novinarsko.

Ob vsem tem je sprejel še delo tajnika vaške sku-pnosti. In ljudje so vedeli: Franček bo pomagal. Pa naj je to bila preprosta vloga ali prošnja, ali zahteven uradni dokument, kateremu preprosto kmečko srce ni bilo kos.

Mnogo let je spremljal z globoko mislijo v spletu besed tiste, ki so stopili na zadnjo pot človekovega ži-vljenja. Lepo zapisana beseda, prebrana z občutkom, kot da je bil vsak človek del njega, se je slišala daleč naokoli.

Ni dal veliko na hvalo, a priznanje sodelavcev ob 10. obletnici Koroškega radia ter mnogo kasneje, l. 2009 priznanje Občine Mislinja, mu je pomenilo veliko.

V petek je svoj let ptice življenja zaključil. Na obali oceana večnosti, kjer je v preteklem tednu praznoval svoj 77. rojstni dan, god, je na predvečer sv. Miklavža zaspal in odšel tja, kjer bo smel z neskončnim obje-mom kot blag veter spomina objemati svoje ljubljene.

Njegova knjiga spominov ima mnogo strani. A na vseh je skupna misel – pomagati in se razdaja-ti. Sveča tuzemeljskega življenja je dogorela. V srcih tistih, ki smo ga poznali, bo zagorela nova svečka. Naj ta svečka spomina nikoli ne ugasne, kot ni niko-li ugasnil naš Franček, v želji narediti za sočloveka ti-sto, kar resnično ostaja.

Ivana Šošter

v s p o m i n

Franc Jurač - Franček*30. 11. 1937 +5. 12. 2014

»Bil si …

kot veter, večni popotnik sveta, ki nežno poboža domačo livado, preden odide po svetu.

Kot ptica, ki bdi nad domačim gnezdom, a vseeno preleti daljave.

Znal si opazovati, fotografirati in pisati spomine –

med prijatelji, znanci in naključnimi sprehajalci tega planeta.«

(I. Šošter)

MISLINJA

MISLINJA

1nasaobcina

MISLINJA

MISLINJA

2

MISLINJA

nasaobcina

3nasaobcina

MISLINJA

78

910

1112

Naša občina | 46Naša občina | 46

Novorojenci 2014Rebeka Tisnikar

Lan Marčinković Tim Tretjak

Nia Tinja Kralj Voranc Koprivnikar

Alex Podvratnik Lara Podlipnik

Martin ČasZoja Černič Vocovnik

Klara Plevnik Teo Kajetan Planinšec

Gaber Gorenšek Lana Kociper Iva Založnik

Županobčinska uprava Mislinjauredniški odbor NO

Čestitamo novorojencem in njihovim staršem!

MISLINJA

MISLINJA

1nasaobcina

MISLINJA

MISLINJA

2

MISLINJA

nasaobcina

3nasaobcina

MISLINJA

78

910

1112

Obiskal nas je prvi decembrski »dobri mož« – sv. Miklavž, še posebej znan po svoji

darežljivosti pomoči potrebnim.

V okviru projekta Turistična infrastruktura zahodnega Pohorja je odprl svoja vrata Center Kope. Gotovo vreden obiska, ko boste v bližini.

V Tisnikarjevi rojstni hiši se dogaja. Tokrat je sodeloval na likovni koloniji tudi

Karel Pečko.

Med osnove požarne varnosti spada delujoč gasilni aparat na primerni dosegljivosti.

Ga imate?

Igra mačke z mišjo se za nekoga konča v sitosti, za drugega z njegovim odhodom. Vsaka podobnost z volitvami …

V novembru smo bili posebej vabljeni k dobrodelnosti, npr. na dobrodelnem koncertu župnijske Karitas. Vendar smo lahko dobrodelni vsak dan v letu.

Tudi domači prazniki so priložnost za našo darežljivost. Še pomnite, ko ste kot otrok »postiskali« strica za klobaso ali malo kolin?

Državna razstava ptic v PSC Lopan je pritegnila veliko obiskovalcev od blizu in daleč ter dodobra napolnila veliko dvorano. Pa naj še kdo reče, da se v Mislinji nič ne dogaja!

Utr

inke

prip

ravl

ja Jo

že T

asič

Prireditvenik december 2014–marec 2015December 2014 21. december dvorana TPC Lopan 15.00 dobrodelni koncert za nakup avtomatskega defibrilatorja PGD Mislinja 13. december pred TPC Lopan 8.00–12.00 prednovoletni sejem 23. december dvorana TPC Lopan 18.00 tradicionalni božični koncert ŽPZ Mislinja sodelujejo: ŽPZ Mislinja, Oktet Dolič, Šentiljska klapa 26. december dvorana TPC Lopan 19.00 proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti z Babnikovo godbo in gostom večera Alfijem Nipičem 31. december dvorana TPC Lopan 21.00 tradicionalno silvestrovanjeJanuar 2015 19. januar sejna dvorana v TPC Lopan 17.00 predavanje Bioenergetika in radiostezija dr. Drago Smiljanič v organizaciji DU Mislinja Zeliščarski krožek 22.januar sejna dvorna v TPC Lopan 17.00 predavanje o novostih v cestnem prometu – obnovimo znanje o prometu DU Mislinja 24. ali Mislinjski jarek 31. januar sankanje v Mislinjskem jarku

Februar 2015 7. februar dvorana TPC Lopan 19.00 proslava ob kulturnem prazniku 13. februar TPC Lopan 18.00 ljudski godci 14. februar pred TPC Lopan sprevod pustnih mask 17. februar Knjižnica Mislinja 16.00 Popkova muzejska delavnica Koroški pokrajinski muzej 18. februar Graška gora pokop pusta – srečanje treh občin Marec 2015 13. marec redni letni zbor članov TD Mislinja

V primeru nepopolnih oz. spremenjenih podatkov prireditev bodo le-te sprotno podane na spletni strani Občine Mislinja. Podatke prireditev za naslednjo številko zbiramo do 27. februarja 2015 na e-naslov nasaobcina@mislinja.si.