NACRT IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA … · Vo Evropskata Unija, procesot na Strategiska ocena na `ivotnata sredina (SO@S) e reguliran so EU Directive 2001/42/EC. Vo Republika

NACRT IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

ZA LOKALNA URBANISTI^KA PLANSKA DOKUMENTACIJA

ZA STOPANSKI KOMPLEKS

LESNA I NEZAGADUVA^KA INDUSTRIJA, PROIZVODSTVO -PESKAREWE NA METALI

GRADE@NA PARCELA 1, URBANA EDINICA II, BLOK 16

KP 16035 I KP 16036, KO VELES

VELES

SEPTEMVRI, 2010

Izve{taj za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, grade`na parcela 1, Urbana edinica II, Blok 16, KP 16035 i 16036, KO Veles

VELES, SEPTEMVRI 2010

PREDMET

NACRT IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA (SO@S)

VID PLANSKI DOKUMENT

LOKALNA URBANISTI^KA PLANSKA DOKUMENTACIJA

Lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, Grade`na parcela 1, Urbana edinica II, Blok 16, KP 16035 i 16036, KO Veles

NARAÂTEL

PESKARA VEL DOOEL, VELES

IZRABOTIL

M-R. GORAN ARSOV, DIPL.BIOLOG

EKSPERT ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA



I

Teh.br. 194/10

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto i da se prevzemat soodvetni korektivni merki, soglasno glava H, ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina (Sl. Vesnik na RM br.53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/2009, 47/2010, 124/10) i podzakonskite akti koi se odnesuvaat na definiraweto na potrebata od sproveduvawe na strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina (to~ka 13 od Uredba za strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto (Sl. Vesnik na RM br. 153/2007), kako i vo soglasnost so barawata na Direktivite na EU, Op{tinata Veles ja zapo~na procedurata za strategiska ocena na ìvotnata sredina (SO@S).

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za stopanski kompleks za lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, grade`na parcela 1, Urbana edinica II, Blok 16, KP 16035 i 16036, KO Veles, se smeta za planski dokument za koj zadolìtelno se vr{i strategiska ocena na ìvotnata sredina (SO@S).

Soglasno Dogovorot so Peskara VEL DOOEL Veles, ekspertot za strategiska ocena na ìvotnata sredina Goran Arsov (prilog br.1: potvrda za status ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina, izdadena na 20.04.2010 od Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe na Vladata na Republika Makedonija) go izraboti Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina za planskiot dokument Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija (LUPD) - stopanski kompleks za lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, grade`na parcela 1, Urbana edinica II, Blok 16, KP 16035 i 16036, KO Veles, spored Uredbata za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM br. 153/07).

Izve{tajot go podgotvil:

m-r. Goran Arsov, dipl.biolog



II

SODR@INA

1.0 Voved vo strategiskata ocena na ìvotnata sredina ................................................ 1 2.0 Celi na strategiskata ocena na ìvotnata sredina ................................................. 6

3.0 Pregled na sodrìnata, metodologijata, celite i vrskata so drugi planski

dokumenti ............................................................................................................................. 9 3.1 Pregled na sodrìnata ......................................................................................... 9 3.2 Metodologija na izrabotka na SO@S .............................................................. 10 3.3 Celi na planskiot dokument ............................................................................... 11 3.4 Vrska i usoglasenost so drugi strate{ki dokumenti .................................... 12

4.0 Urbanisti~ko planski osnovi ........................................................................................ 15 5.0 Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ............ 20

5.1 Geografska polo`ba.............................................................................................. 21 5.2 Geologija .................................................................................................................. 23 5.3 Klima ........................................................................................................................ 23 5.4 Naselenie ................................................................................................................. 23 5.5 Stopanstvo ............................................................................................................... 24 5.6 Kulturno i prirodno nasledstvo........................................................................ 25 5.7 Vozduh ........................................................................................................................ 26 5.8 Vodi ........................................................................................................................... 27 5.9 Otpad ......................................................................................................................... 28 5.10 Po~va . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 5.11 Rastitelen i ìvotinski svet. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .29 5.12 Bu~ava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

6.0 Vlijanija vrz ìvotnata sredina ................................................................................... 31 6.1 Vlijanija vrz naselenieto i ~ovekovoto zdravje ............................................ 32 6.2 Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba ........................................................ 32 6.3 Vlijanija vrz vozduhot .......................................................................................... 33 6.4 Vlijanija vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi .................. 34 6.5 Vlijanie vrz po~vata ............................................................................................. 35 6.6 Vlijanie na otpadot ............................................................................................... 35 6.7 Vlijanie na bu~avata ............................................................................................. 37 6.8 Vlijanie vrz flora i fauna ................................................................................ 40 6.9 Vlijanie vrz predelot ........................................................................................... 41 6.10 Vlijanie vrz materijalnite dobra. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41



III

6.11 Vlijanie vrz kulturno-istorisko nasledstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42 6.12 Prekugrani~ni vlijanija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42

7.0 Merki za za{tita, namaluvawe i ublaùvawe na negativnite vlijanija od planskiot dokument .......................................................................................................... 43

7.1 Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz naselenieto i ~ovekovoto zdravje ....................................................................................................................... 43

7.2 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz socio-ekonomskata sostojba ...... 45 7.3 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz kvalitetot na ambientalniot

vozduh......................................................................................................................... 45 7.4 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz kvalitetot na povr{inskite i

podzemnite vodi ...................................................................................................... 46 7.5 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz po~va ............................................... 47 7.6 Merki za namaluvawe na vlijanieto od otpadot ............................................. 48 7.7 Merki za namaluvawe na vlijanieto od bu~avata ........................................... 48 7.8 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz flora i fauna .............................. 48 7.9 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz predelot ......................................... 49 7.10 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz kulturno i istorisko

nasledstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .49 7.11 Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii. . . . . . . . . . 49 7.12 Merki za namaluvawe na vlijanieto na prekugrani~nite vlijanija.. 51

8.0 Plan za monitoring na ìvotnata sredina ................................................................. 52 9.0 Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ............................................... 56 10.0 Analiza na alternativi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 11.0 Netehni~ko rezime. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .59 12.0 Zakonodavstvo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 13.0 Informacii od javna rasprava. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 14.0 Koristena literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 15.0 Prilozi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .75



1

1.0 VOVED VO STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

Strategiska ocena na ìvotnata sredina (SO@S) e formalen i strukturiran proces na sistematski analizi za mo`nite efekti od razvojot, odnosno implementacijata na razli~ni politiki, planovi, programi i drugi strate{ki aktivnosti.

SO@S e alatka koja im pomaga na subjektite koi se zadolèni za planirawe i donesuvawe na odluki da gi zemat vo predvid mo`nite vlijanija vrz ìvotnata sredina, so {to }e se obezbedi identifikacija na ekolo{kite vlijanija pred implementacijata na strate{kite aktivnosti, no i modifikacija, minimizirawe na negativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina ili nivno izbegnuvawe.

Terminot Strategiska ocena na ìvotnata sredina (SO@S) e izveden od angliskiot Strategic Environmental Assessment – SEA i e termin ~ij proces e del od legislativata na Evropskata Unija.

Voedno, procesot na SO@S go analizira i glavnite proektni alternativi, so {to na planerite im ovozmoùva donesuvawe na odluki, odnosno izbor na optimalnata alternativa, koja treba da dovede do visoko nivo na za{tita na ìvotnata sredina.

Vo Evropskata Unija, procesot na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (SO@S) e reguliran so EU Directive 2001/42/EC.

Vo Republika Makedonija, procesot na SO@S e reguliran so Zakonot za ìvotna sredina (Sl. Vesnik na RM br.53/05, 81/05, 24/07,159/08, 83/2009, 47/2010, 124/10), i posebnite podzakonski akti koi direktno se odnesuvaat na Strategiska ocena na ìvotnata sredina:

• Pravilnik za sostavot na komisijata i na~inot na nejzinata rabota, programata i na~inot na polagawe na stru~niot ispit, visinata na nadomestokot za polagawe na stru~niot ispit i na nadomestokot za vospostavuvawe i odrùvawe na listata na eksperti za strategiska ocena na ìvotnata sredina i na~inot na steknuvawe i gubewe na statusot na ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina, kako i na~inot i postapkata za vklu~uvawe i isklu~uvawe od listata na eksperti (Sl. Vesnik na RM br. 129/07);

• Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto (Sl. Vesnik na RM br. 144/07);

• Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM br. 153/07);



2

• Uredba za strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto (Sl. Vesnik na RM br. 153/2007);

• Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM br. 147/08).

Zakonskite odredbi koi se odnesuvaat na SO@S treba da obezbedat:

• Jasni, transparentni i efikasni proceduri; • Javno u~estvo; • Odr`liv razvoj; • Podobruvawe na nivoto na za{tita na zdravjeto na lu|eto i ìvotnata

sredina.

Pri toa, SO@S gi po~ituva principite na:

• Odr`liv razvoj (za{tita na ìvotnata sredina i racionalno koristewe na prirodnite resursi);

• Integracija (vklu~uvawe na uslovite na ìvotnata sredina vo srodnite sektorski i me|usektorski programi i/ili planovi);

• Predviduvawe (prevencija ili namaluvawe na negativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina pred nivno usvojuvawe, obezbeduvaj}i racionalna upotreba na prirodnite resursi, minimiziraj}i go rizikot po zdravjeto na lu|eto, ìvotnata sredina i materijalnite dobra);

• Hierarhija i koordinacija (se bazira na zna~enieto na ocenite od razli~ni hierarhiski nivoa i vklu~uvawe na relevantni organi na vlasta pri prifa}aweto na SO@S i procesite na konsultacija); i

• Javen karakter na procesot (obezbeduvawe na otvorenost vo procesot na podgotovka, objavuvawe i prifa}awe na planovite i programite, pri {to javnosta e vklu~ena vo celiot tek na procesot).

Finalnite odluki koi treba da se donesat za opredeleni politiki, planovi, programi i drugi strate{ki aktivnosti se kombinacija od tehni~ki faktori, misleweto na javnosta, biznis ambiciite i dràvnoto zakonodavstvo. Opredelen SO@S izve{taj moè da predvidi deka nekoj razvoen plan pretstavuva golema ekonomska pridobivka za zaednicata i pokraj negativnite vlijanija na ìvotnata sredina, pa spored toa i moè da bide prifaten, smetaj}i go golemiot javen interes za povaèn od negativnite ekolo{ki vlijanija. Pri toa, pri implementacijata na proektot posebno vnimanie treba da se posveti na monitoring planot i merkite za za{tita od negativnite vlijanija na ìvotnata



3

sredina. No, vo sekoj slu~aj, treba da se o~ekuva deka odlukite nema da bidat rezultat na “trgovijata” pome|u naru{enata ìvotna sredina i ekonomskiot razvoj, tuku treba da pretstavuvaat integracija na celite za odr`liv razvoj, no na na~in pri koj ìvotnata sredina e dovolno “silna” da go ovozmoì razvojot i za idnite generacii.

Poradi eliminirawe na vakvite ili sli~ni dilemi koi se zna~ajni za donesuvawe na finalnata odluka, procesot na SO@S, generalno se odviva niz nekolku fazi:

Faza 1: Postavuvawe na generalniot kontekst i vospostavuvawe na osnovite, vklu~itelno i bazi~nite informacii;

Faza 2: Opredeluvawe na obemot na SO@S;

Faza 3: Procenka na efektite od planot i razvoj na alternativi;

Faza 4: Konsultacii so javnosta po odnos na SO@S izve{tajot;

Faza 5: Sledewe na planot za implementacija.

Fazata 1 e proces koj e osmislen da ja dade slikata na postoe~kite sostojbi so ìvotnata sredina i postoe~koto zakonodavstvo. Voedno, vo ova faza treba da se identifikuvaat i celite na za{tita na ìvotnata sredina i da se sporedat so relevantnosta na planot.

Pravilnoto dimenzionirawe na obemot na SO@S vo fazata 2 e posebno vaèn za kvalitetot na finalnite rezultati od procesot. Vo ova faza e neophodno celiot spektar na ekolo{ki aspekti da bide vklu~en vo analizata na implikaciite od implementacijata na politikata / planovite /programite koi moàt da se pojavat po podocne`nite proektni fazi.

Sobranite informacii od prvite dve fazi pretstavuvaat osnova za ocena na vlijanijata vo tretata faza. Pri toa, SO@S treba da izvr{i ocena na stepenot na vlijanijata od mo`nite proektni alternativi. Vo ova faza se planiraat ili se analiziraat merkite za prevencija, redukcija ili eliminirawe na identifikuvanite efekti vrz ìvotnata sredina. Rezultat na tretata faza e draft verzija na SO@S izve{taj.

Site rezultati od konsultaciite so javnosta (javnata rasprava) koi se del od ~etvrtata faza, treba da se zemat vo predvid vo finalniot dokument, odnosno finalnata politika /plan / programa.

SO@S treba da obezbedi i upatstva za efikasno implementirawe na politikata /planot / programata preku prifatliv reìm na monitorirawe na potencijalnite



4

i o~ekuvanite vlijanija, ~ii rezultati se koristat podocna vo procesite na revizija na politikata /planot / programata.

Podetalnata podelba po fazi moè da se pretstavi i na sledniov na~in:

javnost

Slika 1: Procedura za postapka na SO@S

Podgotovka na izve{taj za SO@S

Donesuvawe na odluka za izrabotka na planski dokument

Utvrduvawe na potrebata od SO@S

Opredeluvawe na obemot na SO@S

Ocena na soodvetnosta na SO@S

Odluka za usvojuvawe na planskiot dokument



5

Vo praksata, na SO@S se gleda kako na proces koj pomaga pri noseweto na odlukite, no poradi negovata relativno nova aplikacija, seu{te postojat nedore~enosti, iako od toj proces pridobivki se pogolemi od slabostite. Generalno, pridobivkite moàt da se evidentiraat preku:

• Promovirawe na integrirana za{tita na sredinata i razvoj na procesite na donesuvawe na odluki;

• Pomagawe vo dizajnirawe na ekolo{ki odr`livi politiki i planovi; • Obezbeduva analizirawe na pogolem spektar na alternativi za razlika od

Ocenata na vlijanijata na ìvotnata sredina - OV@S (angliski Environmental Impact Assessment –EIA);

• Predviduvawe na kumulativnite efekti (fokusiraj}i se na posledicite vrz razvojot na sektorskite ili regionalnite razvojni politiki i planovi) i globalnite promeni;

• Zgolemuvawe na institucionalnata efikasnost, posebno tamu kade {to OV@S kapacitetite, operativnite fondovi i institucionalnite kapaciteti se limitirani, obezbeduvaj}i osnovi za izbegnuvawe na izvedba na OV@S, tamu kade {to taa ne e neophodna;

• Go zajaknuva i usmeruva procesot na OV@S preku; Vklu~uvawe na ekolo{ki celi i principi vo politikite,

planovite i programite, so {to gi precizira edine~nite proekti;

Odnapred gi identifikuva vlijanijata i potrebite od informacii;

Go reducira vremeto i trudot za izvedba na analiza na dokumentacijata.

• Obezbeduva mehanizam za vklu~uvawe na javnosta vo procesite na diskusija po odnos na odr`livosta na strate{ko nivo.

Za SO@S da funkcionira efikasno, potrebno e:

• Institucionalna zrelost, {to ovozmoùva efektiven me|usektorski dijalog, so toa {to }e se zemat vo predvid ekolo{kite potrebi pri formulacijata, revidiraweto i implementacijata na politikite, planovite i programite, a so toa i }e se vlijae na procesot na donesuvawe na odluki;

• Kapaciteti na site vklu~eni strani, odnosno postoewe na intelektualni, organizacioni i finansiski resursi.



6

2.0 CELI NA STRATEGISKATA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

Celite na implementacijata na planskata dokumentacija na predmetniot opfat se analizirani preku:

• Statusot na ìvotnite mediumi, ìviot i neìviot svet; • Vrskata na SO@S so nasokite na planskata dokumentacija; • Indikatorite na SO@S.

CELI NA SO@S PREDMET VRSKI NA SO@S SO PLANSKATA

DOKUMENTACIJA

INDIKATORI NA SO@S

Zgolemen kvalitet na ìvot

Kvalitet na ìvot -analiziran preku ekolo{ki, ekonomski, zdravstveni i socijalni parametri

Plansko iskoristuvawe na prostor Zgolemen standard na naselenie Zgolemen broj na vraboteni Zgolemen broj na socijalni (edukaciski, sportski, rekreativni i dr.) nastani

% na iskoristenost na planskiot prostor % na namaleni emisii Podobrena zdravstvena sostojba na naselenieto % na poka~en li~en dohod Broj na novovraboteni Zgolemen broj na u~estva na nastani

Podobren kvalitet na ambientalen vozduh i kvalitet na vozduh vo rabotni prostorii

Kvalitet na ambientalen vozduh Kvalitet na vozduh vo rabotni prostorii Zdravstven aspekt

Namalemi emisii na gasovi i pra{ina Pozitiven zdravstven status na vrabotenite lica Supstitucija na energenti

% na namaleni emisii Namalen broj na vraboteni so respiratorni problemi % na supstituirani energenti Namalen broj na prijavi / kazni

Podobren kvalitet na vodi

Kvalitet na povr{inski i podzemni vodi

Propisno emitirawe na efluent vo vodosobirnicite / kanalizacijata

Namalen procent na emitiran efluent vo rezultat na {tedewe na voda



7

Hemiski analizi i higiensko-sanitarna analiza na voda za piewe (ispravnost) Namalen broj na prijavi / kazni

Soodvetno upravuvawe so otpad

Upravuvawe so otpad

Organizirana selekcija, reciklaà i deponirawe na otpad

Koli~estvo na deponiran inerten otpad Koli~estvo na opasen otpad Koli~estvo i % na selektiran otpad Koli~estvo i % na recikliran otpad Namalen broj na prijavi / kazni

Podobren kvalitet na po~vi

Kvalitet na po~vi Upravuvawe so emisii na cvrst i te~en otpad

Koli~estva na deponiran otpad (inerten i opasen)

Podobren floristi~ko- faunisti~ki sostav

Sostojba so biodiverzitet

Namaluvawe na emisiite koi vlijaat na rasprostranetosta na vidovi

% na izgubeni vidovi % na novo naseleni vidovi

Minimizirawe na tehnolo{kite i ostanatite nesre}i i havarii

Pojava na tehnolo{ki rizici, nesre}i i havarii

Izbor na NDT Merki za za{tita od nesre}i i havarii Sproveduvawe na obuka

Broj na novi tehnolo{ki agregati Namalen rizik od nesre}i i havarii Broj na izvedeni obuki

Minimizirawe na negativnite vlijanija vrz materijalnite dobra

Postojni materijalni dobra

Odr`livo iskoristuvawe na materijalni dobra

% na zapazeni materijalni dobra % na novo sozdadeni materijalni dobra

Za~uvuvawe na kulturno-istoriskoto nasledstvo

Postojno kulturno - istoriski nasledstvo

Po~ituvawe na kulturno-istorisko nasledstvo

Zapazen % na kulturno -istorisko nasledstvo



8

Za~uvuvawe na predelot

Postoen predel Po~ituvawe i nadgradba na postojniot predel

% na novi dendro i hortikulturni nasadi % na rehabilitirani / remedirani degradirani povr{ini

Minimizirawe na prekugrani~nite vlijanija

Vozduh Vodi

Po~ituvawe na me|unarodni dogovori za prekugrani~ni emisii na zagaduva~ki materii

Namalen ili eliminiran rizik od prekugrani~ni emisii

Tabela br. 1 Celi na SO@S



9

3.0 PREGLED NA SODR@INATA, METODOLOGIJA, CELITE I VRSKATA SO DRUGI PLANSKI DOKUMENTI

3.1 Pregled na sodrìnata

Osnovnite na~ela na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (~len 4, to~ka 2) gi ureduvaat uslovite i na~inot na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vidovite i sodrìnata na planovite, izrabotuvaweto i postapkata za donesuvawe na planovite, sproveduvaweto na planovite i sledeweto na realizacijata na planovite, nadzorot i drugi pra{awa od oblasta na prostornoto i urbanisti~koto planirawe, vodej}i smetka za:

• Ramnomeren prostoren razvoj; • Racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot; • Uslovi za humano ìveewe i rabota na gra|anite; • Nadminuvawe na urbanite barieri na licata so invaliditet; • Odr`liv razvoj; • Za{tita na ìvotnata sredina i prirodata; • Za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo; • Za{tita od voeni razurnuvawa, od prirodni i tehnolo{ki katastrofi i

havarii; • Javnost vo postapkata na donesuvawe i sproveduvawe na planovite; i • Usoglasenost so evropskite normativi i standardi vo planiraweto i

ureduvaweto na prostorot.

Pri toa, vo ~lenot 2 od Zakonot se veli deka: prostornoto i urbanisti~koto planirawe e kontinuiran proces koj se obezbeduva so izrabotuvawe, donesuvawe i sproveduvawe na prostoren plan i urbanisti~ki planovi so cel da se obezbedi ureduvaweto i humanizacijata na prostorot i za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina i prirodata.

Izve{tajot za SO@S gi vklopuva na~elata za prostorno i urbanisti~ko planirawe i celite na za{titata na ìvotnata sredina, koi se definirani so makedonskoto zakonodavstvo, no i so lokalnite, regionalnite i dràvnite opredelbi i strategii.

Vklu~uvaweto na merkite za za{tita na ìvotnata sredina pri implementacija na planski dokumenti e imperativ za Op{tina Veles, {to e potkrepeno i so nejzinite strate{kite dokumenti, LEAP-ot i Lokalna Agenda 21 za Op{tina Veles.



10

Soglasno Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi, ovoj Izve{taj gi vklopuva i dostapnite podatoci od dokumentacionata osnova i planskata dokumentacija.

3.2 Metodologija na izrabotka na SO@S

Inicijativata za izvedba na SO@S poteknuva od Op{tina Veles, poradi {to e izgotven ovoj izve{taj koj e vo soglasnost so Zakonot za ìvotna sredina (Sl. Vesnik na RM br.53/05, 81/05, 24/07,159/08, 83/2009, 47/2010,124/10) i posebnite podzakonski akti koi direktno se odnesuvaat na Strategiska ocena na ìvotnata sredina.

Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina za planskiot dokument Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija (LUPD) - stopanski kompleks za lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, grade`na parcela 1, Urbana edinica II, Blok 16, KP 16035 i 16036, KO Veles, e izraboten spored Uredbata za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM br. 153/07).

Pri izrabotkata na Izve{tajot, iskoristen be{e sledniot metodolo{ki pristap:

1. Analiza na na~elata na Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (na ~len 4, to~ka 2) i nivnata primenlivost vo planskata dokumentacija;

2. Zapoznavawe so urbanisti~kata dokumentacija, planskiot opfat, namenata na zemji{eto i planiranite funkcii na opfatot;

3. Poseta na delumno realiziraniot planski opfat i fotografirawe poradi zapoznavawe so sostojbite na teren;

4. Sostanok so sopstvenikot na Peskara VEL DOOEL, Veles, so cel za analiza na razvojnite planovi;

5. Zapoznavawe so procesot na peskarewevo Peskara VEL DOOEL, Veles, poradi registriraweto na procesnite polutenti;

6. Zapoznavawe so svetskite tehnologiite za peskarewe, vo funkcija na razbiraweto i analizata na potencijalnite vlijanija i merkite za za{tita na ìvotnata sredina;

7. Razgovori so vraboteni vo Peskara VEL DOO poradi analiza na profesionalnite rizici po nivnoto zdravje i izloènosta kon zagaduvawe od procesot na peskarewe ;

8. Razgovori so ~lenovi na Sovetot na Op{tina Veles, poradi utvrduvawe na strate{kata opredelba na Op{tinata Veles kon odr`liv razvoj i implementacija na planska dokumentacija ;



11

9. Razgovori so vraboteni vo Republi~kiot Zavod za Zdravstvena Za{tita (RZZZ) - Veles, za utvrduvawe na zdravstvenite rizici po naselenieto od implementacijata na planskata dokumentacija;

10. Analiza na strate{kite planski dokumenti na Op{tina Veles i Republika Makedonija, poradi determinacijata na relaciite na planskata dokumentacija so povisokite hierarhiski dokumenti ;

11. Analiza na drugi Strategic Environmental Assessment –SEA i SO@S izve{tai, poradi utvrduvawe na najprifatliviot metodolo{ki pristap kon izgotvuvawe na ovoj Izve{taj;

12. Postavuvawe na raboten plan za izgotvuvawe na izve{tajot, poradi eliminacija na mo`nite previdi pri podgotovkata na Izve{tajot;

13. Izrabotka na nacrt izve{taj; 14. Analiza na nacrt izve{tajot od strana na investitorot i davawe na

komentari i mislewa ; 15. Vklopuvawe na komentarite i mislewata pri finalizirawe na izve{tajot.

3.3 Celi na planskiot dokument

Osnovna cel na planskiot dokument e sozdavawe na uslovi i organizacija na prostorot, po~ituvaj}i gi:

• prostornite i infrastrukturni uslovi; • potrebite za stopanski razvoj; • lokalnite i dràvnite strategii; i • za{titata na ìvotnata sredina.

Pri toa, treba da se ovozmoì:

• organizirawe, odnosno implementacija na planskiot opfat za lesna - nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali;

• utvrduvawe na plansko-proektnite op{ti i posebni uslovi za izrabotka na Osnoven urbanisti~ko-arhitektonski proekt za predvidenata namenska upotreba.

Glavnite celi na planskiot dokument se:

• Odr`liv razvoj preku implementacija na odr`livo koristewe na prostorot, {to e planska opredelba na lokalnata samouprava vo Op{tinata Veles ;

• Stimulirawe na malite biznis organizacii od sferata na lesnata i nezagaduva~ka industrija, {to e vo funkcija na razvojnata socio-ekonomska politika na Op{tinata;



12

• Harmonizacija na prostorot i formirawe na kompaktni industriski kompleksi, vo koi polesno odkolku vo sisperziranite kompleksi }e se sledat potencijalnite negativni vlijanija na ìvotnata sredina.

So realizacija na planot }e se obezbedi:

• Zaokruùvawe na prostornata, ekonomskata i tehnolo{kata celina na stopanskiot subjekt, lesna i nezagaduva~ka industrija - peskarewe na metali preku pro{iruvawe na kapacitetite, odnosno oformuvawe na stopanska i prostorno ambientalna celina;

• Sozdavawe na uslovi za namaluvawe na brojot na nevraboteni lica vo Op{tinata, preku nivno angaìrawe vo stopanskiot kapacitet koj e predmet na planskata dokumentacija;

• Zgolemena razmena na stoki i uslugi pome|u stopanskite subjekti; • Inicirawe na interesot na stopanskiot sektor vo koristewe na

neiskoristeniot prostor vo naselbata Re~ani; • Dooformuvawe na potrebnata soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciska i

komunikaciska infrastruktura; • Kontinuirano sledewe na sostojbite i za{tita na ìvotnata sredina vo

planskiot opfat i po{iroko, preku replikativna primena na uspe{nite merki za za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto kaj drugi planski opfati.

3. 4 Vrska i usoglasenost na planot so drugi strate{ki dokumenti

Izve{tajot gi naveduva samo najrelevantnite strate{ki dokumenti, koi se vo najdirektna vrska so planskata dokumentacija.

Implementacijata na planskata dokumentacija na predmetniot opfat e vo soglasnost so lokalnite, regionalnite i dràvnite strate{ki dokumenti.

Lokalni strate{ki dokumenti:

1. LEAP za Op{tina Veles (1998); 2. Studija za ekonomski razvoj na Op{tina Veles (2001); 3. Analiza na sistemot za upravuvawe so cvrstiot otpad vo Op{tinata Veles i

preporaki za podobruvawe (2003); 4. Lokalna Agenda 21 za Op{tina Veles (2005); 5. Programa za energetska efikasnost za periodot 2010 -2014 (2009).

Generalnite i posebnite celi na za{titata na ìvotnata sredina na planskata dokumentacija od planskiot opfat se vo relacija so LEAP za Op{tina Veles.



13

Upravuvaweto so grade`niot, tehnolo{kiot i komunalniot otpad se vo soglasnost so Analizata na sistemot za upravuvawe so cvrstiot otpad vo Op{tinata Veles i preporaki za podobruvawe.

Supstitucijata na energentite za lesnata i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali e vo korelacija so Programa za energetska efikasnost za periodot 2010 -2014.

Razvojot na maloto stopanstvo, posebno na lesna i nezagaduva~ka industrija e strate{kata cel na Studijata za ekonomski razvoj na Op{tina Veles.

Odr`liviot razvoj, zgolemuvaweto na standardot na naselenieto na Op{tina Veles i za{titata na ìvotnata sredina se celite i na planskata dokumentacija.

Regionalni strate{ki dokumenti:

• Programa za razvoj na Vardarski planski region (2008).

Urbanisti~kite, ekonomsko-razvojnite i celite na za{tita na ìvotnata sredina se transponirani od ovaa regionalna programa vo predmetnata planska dokumentacija.

Nacionalni strate{ki dokumenti:

• Prostoren Plan na Republika Makedonija 2002-2020; • Nacionalna strategija za ekonomski razvoj na Republika Makedonija (1998); • Nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan (NEAP II 2006); • Nacionalna strategija za odr`liv razvoj -Del I/II za period od 2010 -2030

(2010);

• Godi{na Programa za finansirawe na Urbanisti~ki Planovi za 2009 godina (Sl. Vesnik na RM br. 3/09).

Planot e vo soglasnost so Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan (NEAP II), koj gi definira problemite so ìvotnata sredina i merkite i aktivnostite potrebni za nivno nadminuvawe vo period od {est godini, sozdavaj}i ramka za ostvaruvawe na osnovnite celi: prodolùvawe na procesot kon pribliùvawe na politikata na EU vo oblasta na ìvotnata sredina, vodewe integrirana politika kako edinstven na~in vo nadminuvawe na predizvicite, opredeluvawe na nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap, zgolemuvawe na stepenot na ispolnuvawe na obvrskite kon regionalnite i globalnite dogovori i otvorawe na novi perspektivi i vklu~uvawa vo me|unarodnite sistemi za za{tita na ìvotnata sredina.



14

Planot se bazira na tri kriteriumi koi se usoglaseni so NEAP II:

• Za{tita na zdravjeto na lu|eto; • Unapreduvawe na ìvotnata sredina zaradi podobruvawe na kvalitetot na

ìveewe; i • Za~uvuvawe na prirodnite bogatstva zaradi odr`liv razvoj vo Republika

Makedonija.



15

4.0 URBANISTI^KO PLANSKI OSNOVI

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za planskiot opfat na katastarskite parceli (KP) 16035 i 16036 vo Op{tina Veles ja podgotvi D.U.P.I. “Planeris” od Kumanovo vo 2010 godina.

Spored sostojbata na teren, planskiot opfat koj e predmet na Lokalnata Urbanisti~ka Planska Dokumentacija (LUPD) se nao|a na ulica Skopski pat, vo

Op{tina Veles. Povr{inata na planskiot opfat iznesuva 7424 m2 ili 0.74 ha. Grade`nata parcela se nao|a na nadmorska viso~ina od 180 m.

Planskiot opfat koj e predmet na izrabotka na Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina, odnosno na LUPD gi opfa}a postojnite katastarski parceli (KP) 16035 i 16036.

Parcelite se nao|aat vo severoisto~niot del (NE) na grad Veles vo naselbata Re~ani, pokraj postojniot regionalen pat R-103, poznat kako Skopski pat i se vo neposredna blizina na stopanskite objekti na porane{niot agro-kombinat Lozar od Veles.

Prostorot vo ramkite na planskiot opfat e delumno izgraden i e so dobra soobra}ajna povrzanost, koja se realizira preku postojniot regionalen pat R-103.

Za predmetniot planski opfat nema izgotveno Detalen Urbanisti~ki Plan (DUP). Kako edinstvena planska dokumentacija koja e vaè~ka za predmetniot planski opfat e GUP za grad Veles, od 2006 godina.

Soglasno ~len 50-a, stav 4 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM, broj 51/05, 13/07, 91/09, 124/10), so ogled na lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija so koja se ureduva koristeweto na prostorot i maksimalnoto iskoristuvawe na urbanisti~kite parametri, se izrabotuva vrz baza na izvod od Generalen Urbanisti~ki Plan (GUP).

Vo ramkite na planskiot opfat ima evidentirano ~etiri postojni objekti (upravna zgrada, peskara, ma{inska obrabotka, drobewe na pesok) i site se vo funkcija na glavnata namena, odnosno proizvodstvo - peskarewe na metali.

Vo ramkite na planskiot opfat ne se evidentirani postojni spomeni~ni celini.

Soobra}ajniot pristap do predmetniot planski opfat se odviva preku asfaltirana soobra}ajnica koja e del regionalen pat R-103 / Skopski pat, so vkupna {irina od okolu 8.0 m.



16

Slika br.2 Vlez od R-103 /Skopski pat

Napojuvaweto so elektri~na energija vo parcelite se odviva preku postoe~kata instalacija na postojnite objekti, preku sopstven transformator.

Vodosnabduvaweto e re{eno so izvedba na bunar, so PV cevki i dimenzii od φ 150 . Fekalna infrastruktura e priklu~ena so jazli na postoe~kata od selo Dorutovec. Pokraj postojniot pat pominuva i telefonski kabel.

Vo ramkite na planskiot opfat ne se evidentirani bespravno izgradeni gradbi.

Pri sproveduvawe na strategijata za organizacija i koristewe na prostorot za lesna i nezagaduva~ka industrija, re{enijata na prostorot treba da ovozmoàt negova pogolema iskoristenost, za{tita na prirodnite i sozdadeni resursi i bogatstva, soobra}ajno i informati~ko povrzuvawe, lokaciska fleksibilnost i po~ituvawe na objektivnite faktori na razvojot.

Programskite proekcii na prostorot se dviàt vo slednite nasoki:

• Potrebno e da se izraboti planskiot opfat za lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija;

• Prostorot e so klasa na namena G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija; • Vo ramkite na grade`nata parcela na Skopski pat treba da se definira

visinata na venec od 9.0 m, vo ramkite na dozvolenoto, a spored vaè~kata zakonska i podzakonska regulativa.

Predmetniot prostor e delumno realiziran i potrebno e preispituvawe na ovie prostori so cel za nivna realizacija i re{avawe na statusot, a vo soglasnost so



17

potrebite na korisnicite i Op{tinata, pri toa, vodej}i smetka za obezbeduvawe na pogolem stepen na iskoristenost na prostorot.

Slika br.3 Realiziran del od prostorot (postoe~ka peskara)

Lokalna urbanisti~ko planska dokumentacija se odnesuva na objekti za proizvodstvo - peskarewe na metali, grade`na parcela 1 vo Urbana Edinica II, blok 16, KP 16035 i KP 16036, KO Veles, Op{tina Veles.

Lokalna urbanisti~ko planska dokumentacija e izrabotena vo soglasnost so Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM, broj 51/05, 137/07, 91/09, 124/10), soglasno ~len 50-a, stav 1,2 i 4 od Zakonot, a vo soglasnost so potrebite za pogolem koeficient na iskoristenost i soglasno standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe.

Dosega izrabotenata dokumentacija e usoglasena so najnovata zakonska regulativa, kako {to e Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM, broj 78/06, 140/07, 12/09, 93/09, 52/10) i Pravilnikot za pobliskata sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~kite planovi.

Pristapot vo grade`nata parcela e od zapadnata strana (W) na servisnata soobra}ajnica, a predvidena e katnost od P+1 ili visina na venec od P+1 kat.

Planiranata povr{ina za gradewe e pretstavena kako kompleks na gradbi, so {to se ovozmoùva gradba na pove}e objekti vo planiranata povr{ina za gradewe.



18

Slika br.4 Del od prostorot predviden za realizacija

Planiranoto rastojanie pome|u povr{inata za gradba i grade`nata parcela od site obodni strani e vo soglasnost so ~len 40 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM broj 78/06, 140/07, 12/09, 93/09 i 52/10), no i spored prostornite mo`nosti na grade`nata parcela.

Definiranata maksimalna visina na horizontalen venec na objektot e vo soglasnost so ~len 41 od Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM broj 78/06, 140/07, 12/09, 93/09 i 52/10).

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija treba da ovozmoì pogolema visina na objektot, mo`nost za pogolema procentualna izgradenost na grade`nata parcela, zgolemuvawe na visinata na venec i katnosta, kako i koeficient na iskoristenost.

• Povr{ina na grade`na parcela: 7424 m2 ili 0.74 ha. • Povr{ina za gradba: 3712 m2

• Bruto razviena povr{ina: 5568 m2

• Visina na horizontalen venec: N=9.0 m • Katnost: P+1 • Procent na izgradenost: 50.0% • Koeficient na iskoristenost: 0.75



19

Programskite proekcii na prostorot za lokalnata samouprava, odnosno Op{tinata Veles se dviàt vo slednive nasoki:

• Zgolemuvawe na koeficientot na iskoristenost na prostorot; • Planirawe na maksimalnata dozvolena visina do horizontalen venec na

objektot na 9.0 m ili katnost od P+1.

Obemot, dinamikata na finansirawe i realizacijata na lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija gi opfa}a site tro{oci za planirawe, proektirawe, ureduvawe na zemji{teto, izgradba na objektot, izgradba i/ili priklu~uvawe na instalacii i soobra}ajnici.

So planot se odredeni i kompatibilnite nameni soglasno Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM br. 12/09), koj ovozmoùva izgradba na objekti za mali komercijalni delovni nameni - B1 (20%) i servisi -G3 (30%) i stovari{ta - G4 (30%), so maksimalno dozvolen procent na u~estvo vo zbirot na kompatibilnite klasi vo odnos na osnovnata klasa na namena na zemji{teto (procentot e daden vo zagradite).

Vo odnos na re{avaweto na problemot so stacionarniot soobra}aj, potrebite za parkirawe za grade`nata parcela }e se re{avaat vo ramkite na sopstvenata parcela, so po~ituvawe na potreben broj na parking mesta soglasno Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM br. 78/06) ~len 59 i Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM br. 140/07, 12/09, 93/09 i 52/10).

Procentot na ozelenetost vo ramkite na grade`nata parcela pretstavuva odnos pome|u povr{inata na grade`no zemji{te nameneto za zelenilo i vkupnata povr{ina na grade`noto zemji{te izrazeno vo procenti, pri {to minimalno, toj procent treba da iznesuva od 5-10%.

Zemji{teto predvideno so grade`niot opfat e vo privatna sopstvenost. Tro{ocite za realizacija na ovoj proekt }e proizlezat od parametrite koi }e bidat presmetani vo osnovnite proekti.

Ekonomskata opravdanost na planskiot koncept proizleguva od mestopolo`bata, odnosno atraktivnosta na grade`nata parcela, postoe~kata infrastruktura i planskoto re{enie koe go nudi lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija.

Planot predviduva 5568 m2 razviena bruto povr{ina, so klasa na namena G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali i treba da pretstavuva nov ekonomski impuls vo Op{tinata Veles za novi vrabotuvawa i po{irok ekonomski razvoj.



20

5.0 KARAKTERISTIKI NA PROSTOROT I SEGA[NA SOSTOJBA SO @IVOTNATA SREDINA

Karakteristikite na prostorot i sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo potesnoto, no i vo po{irokoto opkruùvawe na predmetniot planski opfat, pretstavuvaat osnova za identifikacija, proekcii na vlijanijata na ìvotnata sredina, i nejzinata sposobnost za priem, spravuvawe i odgovor na vlijanijata.

Poznavaweto na lokalnite karakteristiki na prostorot se sekoga{ od korist pri opredeluvaweto na merkite za namaluvawe ili eliminirawe na vlijanijata, bidej}i pretstavuvaat zbir na ìvite i neìvite faktori, a se karakteriziraat so svoi osobenosti,

Predmetniot opfat ~ija povr{ina na grade`nata parcela iznesuva 7424 m2 ili

0.74 ha., so povr{ina za gradba 3712 m2 se nao|a vo neposredna blizina na centarot na gradot Veles.

Malata povr{ina, negovata dispozicija vo odnos na aglomeracijata na naselenieto, prirodnite karakteristiki na teritorijata na Op{tinata i gradot Veles, mikro-geografskata polo`ba i tipot na stopanskata granka koja e planirana so implementacija na planskata dokumentacija, pretstavuvaat relativno mal predizvik za ìvotnata sredina na Op{tinata Veles.

Prirodnite karakteristiki pretstavuvaat zbir na vrednosti koi se sozdadeni od prirodata, kako {to se geografskata polo`ba, reqefot, geologijata, hidrologijata, klimata i drugo se direktno povrzani so sostojbata na ìvotnata sredina.

Site ostanati materijalni i nematerijalni dobra koi se sozdadeni od ~ovekot, pretstavuvaat ekonomska osnova, koi direktno i indirektno vlijaat na ìvotnata sredina.

Imaj}i go vo predvid faktot deka gradot Veles pove}e od tri decenii go pla}a{e danokot na industrijalizacijata, implementacija na planska dokumentacija koja }e go minimizira toj fakt e osudena na neuspeh. Toa, imperativno nametnuva vnimatelna analiza na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina, vlijanijata koi }e rezultiraat so implementacijata na proektot i mnogu precizno definirawe na merkite za za{tita na ìvotnata sredina.

Vo vreme, koga prirodata zapo~nuva mnogu sporo da se spravuva so “ekolo{kata hipoteka na minatoto”, seu{te postojat mnogu osetlivi mediumi, kako {to e



21

zemji{teto / po~vata vo po{irokiot region na Veles, za koja e potrebno mnogu vnimatelno planirawe za nejzinoto iskoristuvawe.

Gradot Veles, kako urbana naselba postoi od 168 godina p.n.e. Vo tekot na istorijata, gradot ~esto go menuval imeto, od Vila Zora, preku ]upurli do Veles. Dene{noto ime go dobil vo VII vek so doa|aweto na Slovenite na Balkanot, od slovenskiot zbor Veles, {to zna~i {uma.

Slika br. 5 Geografska postavenost na Op{tinata Veles

5. 1 Geografska polo`ba

Op{tinata Veles se nao|a vo centralniot del na Republika Makedonija i zazema povolna geoprometna polo`ba vo odnos na glavnite magistralni soobra}ajnici: Veles - [tip - Ko~ani - Del~evo - Republika Bugarija, Veles - Skopje, Veles -Bitola, Veles - Gevgelija - Republika Grcija.

Se nao|a na sredna nadmorska viso~ina od 150-260 m, so povr{ina od 1552 km2.

Lokacijata na planskiot opfat se nao|a na pribli`no 2 km od centarot na gradot Veles, na desnata strana od regionalniot pat R-103, so vlez vo planskiot opfat od W(zapad), na 180 m.n.v.



22

Slika br. 6 Geografska polo`ba na planskiot opfat (Google Image)



23

5.2 Geologija

Podra~jeto na Op{tinata Veles pripa|a na srpsko-makedonskata tektonska masa. Go so~inuvaat geolo{ki formacii na aluvium koi se so poteklo od kvarter i geolo{ki formacii na pesoci, ~akali i kristalesti {krilci, koi poteknuvaat od periodot na neogen-pliocen.

Vo odnos na seizmologijata, Op{tinata Veles spa|a vo regioni koi se izloèni na ~esti i relativno silni zemjotresi, koi poteknuvaat od Peh~evsko, Skopsko i Valandovsko epicentralno podra~je, so seizmi~ka aktivnost od VII o spored MCS.

Osnovniot po~ven supstrat na koj leì planskiot opfat e aluvium.

5.3 Klima

Op{tinata Veles se nao|a vo podra~je so izmeneta umereno kontinentalna klima, so karakteristiki na mediteranska klima vo nizinskite delovi i izrazena planinska klima vo visokite planinski predeli.

Srednata godi{na temperatura vo dolinata na rekata Vardar, na n.v od 400 m iznesuva 13,5 oC , dodeka na 650 m iznesuva 13,0 oC.

Najstuden mesec vo godinata e januari, so prose~na godi{na temperatura od 1,8 oC, a najtopol mesec vo godinata e juli, so prose~na mese~na temperatura od 24,4 oC. Maksimalnite temperaturi vo tek na letniot period znaat da ja nadminuvaat vrednosta od 40,0 oC.

Prose~natagodi{na suma na vrneì iznesuva 427 mm voden talog. Vrneìte se pretstaveni glavno so do`d, na koj otpa|aat 92% od vrneìte. Su{ni meseci se januari, fevruari, april, juni, juli, avgust i septemvri. Najvrne`liv mesec e noemvri.

Vetrovite duvaat od site pravci, so dominacija na severniot, koj e so prose~na godi{na ~estina od 168 %о i sredna godi{na brzina od 2,9 m/s. Prose~nata ~estina na ti{inite e 472%о.

Spored klimatski priliki, predmetniot opfat gi ima istite karakteristiki kako i gradot Veles.

5.4 Naselenie

Spored statisti~kite podatoci od popisot od 2002 godina, Op{tina Veles broi 55108 ìteli koi se naseleni vo gradot Veles i 28 selski naselbi.



24

Vo Op{tinata ima 16959 doma}instva, so vkupen broj na stanovi od 20717, a prose~nata golemina na semejstvoto iznesuva 3,25 ~lena i beleì trend na opa|awe. Vo op{tinata ima vkupno 16688 nevraboteni lica, od koi 12053 se od gradot, a 4635 od selata (podatocite se od Agencijata za vrabotuvawe na RM, od maj 2005 godina). Op{tinata e multinacionalna i multikonfesionalna, so 84,86% makedonci, 4,37 % bo{waci, 4,17 % albanci, 3,13% turci, 1,45 % romi, 0,98 % srbi, 0,62 % vlasi i 0,42 % drugi. 5.5 Stopanstvo Naselenieto vo Op{tinata Veles prete`no se zanimava so zemjodelie, dodeka vo gradot dominiraat industriskite i trgovskite organizacii i uslu`nite dejnosti.

Razvojot na gradot Veles, posle tranziciskiot period i zatvoraweto na golemite kompleksi, koi voedno bea i najgolemi zagaduva~i na ìvotnata sredina se naso~uva kon razvoj na mali i sredni biznisi, vklu~itelno i kon lesnata i nezagaduva~ka industrija, {to pretstavuva pozitiven impuls za implementacija na planskata dokumentacija.

Slika br. 7 MHK Zletovo (zatvoren najgolemiot zagaduva~)



25

Slika br. 8 BRAKO - uspe{no sredno pretprijatie

5.6 Kulturno i prirodno nasledstvo

Vo istoriskite zapisi Veles e vreàn kako grad {to go sozdale pajonskite plemiwa vo rimskiot period. Na teritorijata na op{tinata se nao|aat brojni artefakti, a nekoi od niv se stari 70.000 godini.

Pe{terata Makarovec e so starost od 70.000 do 10.000 godini p.n.e, a pronajdenata fosilna fauna ukaùva na cica~i (pe{terska me~ka, hiena, pe{terski lav, kozorog, volci i lisici).

Slika br. 9 Fosilna fauna

Vo blizina na gradot se nao|aat ostatocite na anti~kiot grad Stobi, koj izobiluval so rasko{ni gradbi, teatar, baziliki, mozaici i dr.

Vo blizina na planskiot opfat ne postojat registirani objekti koi pretstavuvaat kulturno i istorisko nasledstvo.



26

5.7 Vozduh

Najgolemi zagaduva~i na vozduhot vo Veles se industriskite objekti, vozilata i doma}instvata, poradi praksata za opotreba na ogrevno drvo vo tek na zimskite meseci.

Nekoga{ najzagadenata atmosfera vo dràvata i po{iroko, so koncentracii na gasovi i pra{ina so ~esti~ki od te{ki metali (koi mnogupati gi nadminuvaa maksimalno dozvolenite koncentracii -MDK), poradi skoro ~etiri deceniskoto rabotewe na metalur{kiot kompleks za proizvodstvo na cink i olovo, denes go doìvuva periodot vo koj MDK normite na polutentite se vo granicite na dozvolenoto.

Dràvnata monitoring mreà gi sledi koncentraciite na gasovite (SO2, NOx, O3, CO), sustendirani ~esti~ki < od 10 mikroni preku dve monitoring stanici (Veles I - Naselba Tunel i Veles II - UZUS - vo industriskiot del).

Slika br.10 Avtomatska aero - monitoring mreà na RM

Pokraj ovie parametri, avtomatskite monitoring stanici sledat i meteorolo{ki parametri: brzina i pravec na veter, temperatura, pritisok, vla`nost i globalna



27

radijacija, so {to se ovozmoùva modelirawe na distribucijata na polutenti niz atmosferata.

Grani~na vrednost

SO2 NO2 PM 10 CO O3

Prag za alarmirawe

500 400 240

Grani~na 1 h vrednost

(2009)

440 260

Broj na nadminati 1 h

vrednosti

0 0

Grani~na 24 h vrednost

(2009)

125 280 59 14osum~asovna

Broj na nadminati 24 h

vrednosti

0 0 74 Veles I 91 Veles II

0osum~asovna

Celna vrednost za

~ovekovo zdravje

120

Broj na nadminuvawa vo 2009 god.

36 Veles I 28 Veles II

Tabela br. 2 Koncentracii na gasovi i PM10 vo 2009 godina

Karakteristikite na vozduhot na predmetnata lokacija se isti kako i na tie od urbaniot del od gradot Veles.

5. 8 Vodi

Op{tinata gi opfa}a podra~jata na pogolemite vodoteci Babuna, Topolka i Otavica, koi pripa|aat na Vardarskiot sliv. Geolo{kiot sostav, slabiot vegetaciski pokriven sloj i nepravilnoto koristewe na zemji{teto predizvikuvaat erodivni promeni, koi godi{no nanesuvaat vo rekite 68 8000 m3 nanos.

Sistemite za vodosnabduvawe koristat vodi od glavnite vodoteci, kako i vodi od podzemni izvori i ~e{mi. Rekata Vardar ima prose~en godi{en protok od 83,1 m3/s, Babuna e so 4,65 m3/s i Topolka so 2,42 m3/s.

Delumno realiziraniot objekt koj se nao|a vo planskiot opfat se vodosnabduva od sopstven izvor na podzemna voda.



28

Vodosnabduvaweto na gradot Veles se vr{i od hidrosistemot Lisi~e. Republi~kiot Zavod za Zdravstvena Za{tita (RZZZ) od Veles se griì za ispituvawe na kvalitetot na vodata za piewe od gradskata vodosnabditelna mreà, bunarite, ~e{mite i selskite vodovodi. Karakteristi~no e {to kvalitetot na vodite od selskite ~e{mi, bunari i izvori e lo{, bidej}i pokaùva bakteriolo{ka i hemiska neispravnost, {to e predizvik i za operatorot na peskarata vo planskiot opfat, znaej}i deka se vodosnabduva od sopstven izvor, a od hidrolo{ki istragi e poznato deka nivoto na podzemnata voda se nao|a na 0,80 -1,50 m pod nivoto na po~veniot sloj, vo neposrednata blizina na rekata Vardar.

Kanalizaciskata mreà e razviena samo vo gradot Veles, dodeka najgolem del od selskite naselbi nemaat kanalizaciska mreà, Generalno, efluentot na teritorijata na Op{tinata Veles se emitira vo povr{inskite recipienti, ili se emitira vo jami, so {to se predizvikuva i zagaduvawe na podzemnite vodi. So ogled na faktot deka na teritorijata na op{tinata ne postoi tretman na otpadnite komunalni vodi, kon koi se priklu~uvaat i indistriskite efluenti, misleweto na ekspertot e deka problemot so otpadnite vodi pretstavuva najgorlev ekolo{ki problem, na koj treba itno da mu se obrati posebno vnimanie. Na teritorijata na Op{tina Veles stopanisuva JKP Derven koe e zadolèno za komunalnite dejnosti, dodeka so hidrosistemot Lisi~e, stopanisuva JP Lisi~e.

5.9 Otpad

JP Derven od Veles e organizacijata koja se griì za sobiraweto i deponiraweto na komunalniot otpadot od gradot. Ruralnite selski naselbi nemaat organizirano sobirawe na otpad. Interniot i komunalniot otpad se deponiraat na gradska deponija, koja se nao|a na okolu 2 km na izlezot od poslednite gradski stanbeni objekti, na levata strana od rekata Vardar, pokraj magistralniot paten patniot pravec koj vodi kon [tip.

Poradi niskata javna svest, na celata teritorija na op{tinata se registrinani golem broj na divi deponii, {to pretstavuva realna zakana za ìvotnata sredina, zagaduvaweto na povr{inskite i podzemnite vodi, mo`nosta od zapaluvawe I razvoj na poàri, no i realni zakani po zdravjeto na naselenieto poradi mo`nite zarazni zaboluvawa.

Napraveni se pove}e analizi koi se odnesuvaat na koli~estvoto na sozdaden komunalen otpad koi gi prafa}a JP Derven i koi pokaùvaat deka na teritorijata na op{tinata se sobiraat okolu 60 t na komunalen otpad ili 1, 2 kg dnevno po ìtel. Vo ova koli~estvo ne se presmetani koli~estvata koi se sozdavaat vo ruralnite naselbi.



29

Vo okolinata na predmetnata lokacija ne postojat divi deponii od otpad, osven izvesno koli~estvo na metalen otpad koj se sobira od drugi pravni lica kako kompenzaciska naplata i potoa se prodava kako staro èlezo na registrirani otkupuva~i na otpad.

5.10 Po~va

Nekolku deceniskoto rabotewe na metalur{ko-hemiskiot kombinat Zletovo i zagaduvaweto so te{ki metali, e najizrazeno kako vlijanie vrz po~vata, poradi toa {to aero distribucijata gi nataloìla ~esti~kite od olovo, cink i kadmium vrz po~venite povr{ini na celiot grad.

Prodorot na ~esti~kite od te{ki metali e registriran i do dlabo~ini od 30 cm. vo po~venite sloevi. Procesot na samopro~istuvawe na po~vite e dolgotraen i pretstavuva u{te eden nov predizvik za Op{tinata Veles, pred se poradi faktot {to vlijanijata seu{te se ~uvstvuvaat preku vlezot na te{kite metali vo rastitelnosta. So toa, najve}e se pogodeni zemjodelskite proizvoditeli od neposrednata okolina na gradot, koi go ~uvstvuvaat “bojkotot” kon nivnite proizvodi.

Za sporedba, koncentracijata na olovo i kadmium na po~vata vo Ba{ino Selo (5 km N od Veles) iznesuvale 173 mg/kg Pb i 4,1 mg/kg Cd, a na taa od selo Ivankovci (20 km NE od Veles) iznesuvala 20 mg/kg za Pb I 0,9 mg/kg Cd. Podatocite se od analizi koi se vr{eni pred trieset godini. Podocne`ni merewa pokaùvaat vrednosti na olovo na dlabo~ina od 20 cm koi se 70 pati povisoki od maksimalnata granica za fitotoksi~nost.

Ve{ta~kite |ubriwa koi se upotrebuvaat vo agrokompleksot vr{at dopolnitelno zagaduvawe na po~vite vo Op{tina Veles. Poslednite godini se registrira namalen trend na upotreba na fosfatni |ubriwa i orientacija kon organsko proizvodstvo {to dolgoro~no }e ima zna~ewe vo zgolemuvawe na kvalitetot na po~vite i zemjodelskite proizvodi.

5.11 Rastitelen i ìvotinski svet

Vegetacijata vo Op{inata Veles e so submediteranski i toplo kontinentalni karakteristiki. [umskite zaednici se pretstaveni so listopadni {umi na dab (Quercus), buka (Fagus) i gaber (Caprinetum).

[umite se mnogu degradirani zaradi mnogu golemoto i negativno ~ovekovo vlijanie, intenzivnata se~a, odzemawe na prostorot na {umskite kompleksi za stopanski i zemjodelski nameni i sl.



30

Livadskite zaednici se pretstaveni so kserofilni i kseromorfni vidovi, voglavno trevi od rodovite Stipa, Festuca, Poa i dr.

Zagrozeni floristi~ki vidovi se Castanetum sativae macedonicum, Querco carpinetum orientalis macedonicum, no toa se vidovi koi se zagrozeni na teritorijata na celata dràva.

Faunata e raznoobrazna i e pretstavena so cica~i: elen (Cervus elaphus), diva sviwa (Sus scrofa), srna (Capreolus capreolus), kafeava me~ka (Ursus arctos), lisica (Vulpes vulpes), polski zajak (Lepus europaeus), ververica (Scirius vulgaris), e` (Erinaceus europaeus) i dr.

Od pticite se registriraat: obi~en gluv~ar (Buteo buteo), {aren klukajdrvec (Dendrocopos medius), pupunec (Upupa epops), }os (Turdus merula), elova sipka (Parus rater), sipka (Parus caeruleus ), crvenoopa{ka (Phoenicurus phoenicurus), gugutka (Streptopelia decaocto) i tetreb (Tetrao urogallus).

Vle~ugite se pretstaveni so zelen gu{ter (Lacerta viridis), ìvoroden gu{ter (Lacerta vivipera), {umski gu{ter(Lacerta agilis), zmija {arka (Vipera berus), poskok (Vipera ammodytes), leopardov smok (Elaphe situla) i {umska èlka (Testudo hermani).

Vodozemcite se pretstaveni so: {aren do`dovnik (Salamandra salamandra), {umska àba (Rana agilis), {umska krastava àba (Bufo vulgaris) i golema krastava àba (Bufo bufo).

Na predmetniot opfat ne postojat zna~ajni vidovi na floristi~ko-faunisti~ki vidovi.

5.12 Bu~ava

Na teritorijata na Op{tinata Veles ne postoi organizirano sledewe na bu~avata, no glaven izvor na bu~ava se prevoznite sredstva i industriskite objekti.

Na predmetot na planskit opfat se registrirani mobilni izvori na bu~ava ( od vozilata koi se dviàt po R-103) i bu~avata od drobilkata za pesok pri nejzinata operativna faza.



31

6.0 VLIJANIJA VRZ @IVOTNATA SREDINA

Izve{tajot za SO@S gi analizira i prezentira mo`nite vlijanija vrz site mediumi na ìvotnata sredina, zdravjeto na lu|eto i materijalnite dobra, pri {to posebno vnimanie se posvetuva na emisiite na polutenti (zagaduva~ki materii) koi se karakteristi~ni za implementacijata na planskata dokumentacija pri:

• Izvedba na grade`ni aktivnosti; • Rabota na lesnata i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na

metali. Pri analizata, vo predvid se zemeni site vlijanija i nivnite karakteristiki, odnosno sekundarnite, kumulativnite, sinergisti~kite, kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite, trajnite i prevremenite, pozitivnite i negativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto. Imaj}i ja vo predvid namenata na prostorot predvidena so planskiot opfat, ne se o~ekuvaat zna~itelni vlijanija od implementacijata na planot, vo tek na celiot ìvoten ciklus na implementacijata, odnosno negovata grade`na i operativnata faza. Izve{tajot ne go tretira post-operativniot period, odnosno periodot na dekomisionirawe na objektite i opremata i rehabilitacijata na prostorot, smetaj}i na dolg operative proces. I kompatibilnite klasi na nameni na osnovnata klasa na namena, ovozmoùvaat izgradba na objekti za mali komercijalni delovni nameni - B1 (20%) i servisi -G3 (30%) i stovari{ta - G4 (30%), so maksimalno dozvolen procent na u~estvo vo zbirot na kompatibilnite klasi vo odnos na osnovnata klasa na namena na zemji{teto (procentot e daden vo zagradite), pri {to o~ekuvanite vlijanija na ìvotnata sredina se nezna~itelni i sli~ni na tie koi se o~ekuvaat od implementacijata na planskata dokumentacija na osnovnata klasa na namena, odnosno G2 _lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo-peskarewe na metali. Peskareweto kako proces, kako osnoven repromaterijal koristi pesok / kvarc (priroden resurs), koj e podloèn na delumna tehnolo{ka obrabotka (drobewe / melewe do nivo na dimenzii potrebni za izvedba na aktivnosta, odnosno peskarewe. Pesokot naj~esto se dobiva vo dimenzionirana forma i / ili se dorabotuva vo delumno realiziraniot objekt na peskarata. Soglasno momentnite



32

pazarni pobaruvawa i angaìranosta, godi{nata potro{uva~ka na pesok vo delumno realiziraniot objekt iznesuva okolu 100 t.

6.1 Vlijanija vrz naselenieto i ~ovekovoto zdravje

Site emisii na zagaduva~ki materii koi }e bidat proizvod na implementacijata na planskata dokumentacija moàt da proizvedat negativni vlijanija vrz naselenieto i ~ovekovo zdravje, no samo vo slu~aj ako se nekontrolirani i ne se po~ituvaat merkite za namaluvawe na negativnite vlijanija.

Oddale~enosta od 1-2 km od prvite stanbeni objekti, povolnite vozdu{ni struewa koi naj~esto go sledat pravecot N-S, odnosno tekot na rekata Vardar, maliot planski opfat za realizacija, kusite po vremetraewe i obem grade`ni aktivnosti i tipot na lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe, go namaluvaat rizikot po naselenieto i ~ovekovoto zdravje.

Vo sprotivnost na prethodnoto, pogolemi emisii na polutenti se o~ekuvaat vo vozduhot od proizvedenite gasovi na mehanizacijata i transportnite vozila, pra{inata od grade`nite operacii za podgotovkata na terenot, odnosno iskopite na temelnite strukturi na objektite, transportot na vi{okot na zemja i gradeèn {ut do deponijata, bu~avata i emisiite na mineralna pra{ina od operaciite na drobewe na pokrupnite peso~ni frakcii i peskareweto.

Ostanatite emisii na polutenti vo vodata i po~vata se nezna~itelni i nemoàt duri i pri nekontrolirani aktivnosti zna~itelno da vlijaat vrz naselenieto i ~ovekovoto zdravje.

6.2 Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na planskata dokumentacija }e predizvika pozitivni vlijanija vrz socio-ekonomskata sostojba na Op{tinata Veles, koi moàt da se prosledat preku:

• Zgolemen obem na rabota i pro{iruvawe na pazarot na uslugi kon sosednite dràvi, kade {to vakviot tip na stopanska dejnost e deficitaren ;

• Zgolemen priliv na sredstva po osnov na zakonski predvidenite dava~ki kon dràvata i Op{tinata Veles;

• Zgolemen bankoven promet; • Zgolemen li~en dohod na vrabotenite; • Spre~uvawe na nelegalna gradba na objekti; • Zgolemeno renome na stopanskiot subjekt; • Dendro i hortikulturno ureduvawe na planskiot prostor.



33

6.3 Vlijanija vrz vozduhot

Imaj}i go vo predvid maliot po obem i lokalniot karakter na grade`nite aktivnosti, se o~ekuva deka najgolemo vlijanie vrz ìvotnata sredina }e se proizvede od grade`nata i transportnata mehanizacija nameneta za izvedba na iskopi i ramnewe na zemji{teto i transportot na grade`niot {ut do deponijata, ~ij broj i tipovi }e bidat determinirani od obemot na aktivnostite, odnosno so predmer presmetkite koi }e bidat sostaven del na Osnovniot gradeèn proekt.

Detalnite vlijanija vrz ìvotnata sredina, nejzinite mediumi, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, vklu~itelno i vlijanieto vrz vozduhot }e bidat detalno proceneti vo Elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina vo fazata na podgotovka na Osnovniot gradeèn proekt.

Ras~istuvaweto na terenot, odnosno podgotovkata na zonata koja }e bide predmet na iskop, najverojatno }e se vr{i so rovokopa~ ili buldoèr i ra~no. Transportot na grade`ni materijali koi }e se upotrebat pri izvedbata na aktivnostite }e se vr{i so klasi~ni transportni vozila (kamioni), a transportot na iskopanata zemja i nejzinoto deponirawe }e se vr{i so kamionite.

Op{to e poznato e deka mehanizacijata i motornite vozila se mnogu golemi emiteri na gasovi i pra{ina i vo golema merka vlijaat na tn. efekt na “staklena gradina”, emitiraj}i brojni zagaduva~ki materii koi go ovozmoùvaat procesot na sozdavawe na tn. “ozonski dupki”.

99,4% od emitiranite polutenti od motornite vozila se nevidlivi za goloto oko i site od niv negativno vlijaat na zdravjeto na ~ovekot i ìviot svet. Koli~estvoto i kvalitetot na izduvnite gasovi se vo funkcija na pove}e faktori i toa: tipot na voziloto, performansite na voziloto, vidot na gorivoto koe se koristi, karakteristikite na gorivoto vo distributivnata mreà, prisustvoto na aditivi, stepenot na sogoruvawe na gorivoto i dr.

Motornite vozila emitiraat: CO2 (jaglenoroden dvooksid), CO (jaglenoroden monoksid), HC (vodorod jaglenorodi), NO x (azotni oksidi), SO2 (sulfur dvooksid), isparlivi organski komponenti, benzen, acetaldehidi, 1,3 - butadien, cvrsti ~esti~ki koi sodràt ~ad i te{ki metali. HC i NO vo prisustvo na son~eva svetlina i povisoki nadvore{ni temperaturi, vo prizemnite zemjeni sloevi go ovozmoùvaat sozdavaweto na O3 (ozon), koj e glavna komponenta na smogot.

Pokraj emisiite koi se predizvikani od pogonskite goriva na mehanizacijata i vozilata, sogoruvaweto na maslata i lubrikantite predizvikuva dopolnitelni emisii vo vozduhot.



34

Pri ocenata na vlijanijata vrz vozduhot, osobeno vaèn faktor e postavenosta na lokacijata kade {to }e se izveduvaat grade`nite aktivnosti, vo odnos na naselenoto mesto i regionot, odnosno postoewe na osetlivi receptori koi }e bidat zasegnati so emisiite.

Lokacijata na koja }e se izveduvaat grade`nite aktivnosti pretstavuva delumno realiziran prostor na koj se odvivaat aktivnosti na peskarewe i se nao|a vo blizina do naseleno mesto, pa spored toa, vo neposrednata blizina postojat zna~itelni receptori koi moàt da bidat zasegnati. Iako vlijanijata od emisiite vo vozduh moàt da se ocenat kako negativni, tie vo odnos na vremetraeweto }e bidat kusoro~ni, poradi maliot terenski opfat za realizacija.

So osnovniot proekt, vo predmer presmetkata, izveduva~ot }e priloì lista na vidovi na mehanizacija koja }e se koristi, so {to }e se napravi detalna procena na kvantitetot na zagaduva~kite supstancii vo vozduhot, a voedno i ocena za nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina. Vo ova faza, moè samo da se napravi sporedba so sli~ni proekti za da se predvidat za{titni merki koi se prezentirani vo to~kata 7.

Vo operativnata faza se o~ekuvaat ograni~eni emisii na mineralna pra{ina od procesite na drobewe na pogolemite frakcii na pesokot i procesot na peskareweto. Poradi malite dimenzii na del od pra{inata (<od 10 mikroni), moè da dojde do vdi{uvawe na mineralnite ~esti~ki i zaboluvawe na vrabotenite so silikoza na belite drobovi (Silicosis), cijanoza (Cyanosis - modra koà), plu}ni edemi, odnosno akumulacija na te~nost vo belite drobovi, pnevmonija ili tuberkuloza.

6.4 Vlijanija vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Tipot na grade`ni aktivnosti koi treba da se odvivaat pri implemetacija na planskata dokumentacija ne se karakteriziraat so zna~itelna potro{uva~ka na voda, {to e karakteristika i za procesot na peskarewe na metali, koj e vo osnova suv proces i ne koristi hemikalii i reagensi.

Direktno zagaduvawe na povr{inskite vodi ne se o~ekuva, bidej}i planskiot opfat ne se nao|a vo neposredna blizina na povr{inski vodotek. Indirektno, recipientot, rekata Vardar koj e glaven priemnik na site otpadni komunalni i industriski vodi na teritorijata na Op{tinata Veles moè da bide zagadena pri nekontrolirani emisii na motorni goriva, masla, lubrikanti, hemikalii koi se koristat vo grade`ni{tvoto - boi i razreduva~i, dokolku bidat direktno ispu{teni vo vodopriemnikot na efluentot, odnosno kanalizacijata.



35

Nekontrolirani emisii vrz po~vata na motorni goriva, masla, lubrikanti, hemikalii koi se koristat vo grade`ni{tvoto - boi i razreduva~i moàt da predizvikaat zagaduvawe na podzemnite vodi, {to e posebno zna~ajno da se navede, poradi faktot {to vodosnabduvaweto na predmetniot planski opfat se vr{i so bunarska voda.

6.5 Vlijanie vrz po~va

Prirodnite karakteristiki na po~vata }e pretrpat opredeleni negativni promeni, pred se vo nejzinata struktura, odnosno zbienost, pri upotrebata na te{kata grade`na mehanizacija, pri kopawe i nabivawe na tloto.

Negativni promeni na kvalitetot na po~vata, sostavot na mikro florata i faunata se o~ekuvaat pri nesoodvetno upravuvawe so otpadot i nekontroliranite emisii na motorni goriva, masla, lubrikanti, hemikalii koi se koristat vo grade`ni{tvoto - boi i razreduva~i.

Vlijanijata od implementacijata na planskata dokumentacija }e bidat ograni~eni na mnogu mala povr{ina koja iznesuva 3712 m2 , pa poradi toa ne se ocenuvaat kako zna~itelni.

6.6 Vlijanie na otpadot To~nite koli~estva na gradeèn otpad / {ut i vi{ok na zemja }e bidat opredeleni so grade`niot osnoven proekt i predmer presmetkata. Mo`ni se eolski emisii na grade`na pra{ina vo neposrednata blizina na planskiot opfat, dokolku grade`niot otpad ne bide propisno utovaren i navremeno deponiran na prethodno dogovorena deponija. Nekontroliranite istekuvawa na gorivo, masti, masla, lubrikanti, grade`ni hemikalii i sl. pretstavuvaat opasen otpad, koj moè mnogu negativno da vlijae vrz po~vata, podzemnite i povr{inski vodi, a voedno pretstavuva potencijalna, no i realna opasnost od poàri i eksplozii. Poradi toa, investitorot treba da prevzeme posebni merki za upravuvawe so toj tip na otpad.

Odloùvawe na komunalniot otpad sozdaden od rabotnicite, kako i cvrstiot otpad od ambalaàta na grade`nite materijali, aditivite, maslata i gorivoto, treba da se tretiraat spored Listata na otpadi (Slu`ben vesnik na RM br.100/05).



36

Vidot i na~inot na upravuvawe so otpadot e izrazen kvalitativno, po analogija na proekti od vakov vid. Otpadot koj }e bide generiran vo grade`nata faza e prikaàn na slednata tabela:

Tabela br. 3 Vidovi na otpad

Reden

broj

Vid na otpad Broj od

Listata na

vidovi na

otpad ("Sl.

Vesnik na

RM" br.

100/2005)

Koli~ina na

otpad na

godi{no nivo

izrazeni vo toni

ili litri

Na~in na postapuvawe

so otpadot

(Prerabotka,

skaldirawe,

predavawe,

otstranuvawe i

sli~no)

Naziv na

pravno lice

koe

postapuva so

otpadot i

lokacija

kade se

otstranuva

otpadot

(deponija)

1 Ambalaà 15 01 01

Vo zavisnost od

dinamikata i

obemot na

rabotite

So otpadot }e se

postapuva kako {to }e

se predvidi vo

Programata za za{tita

na ìvotnata sredina

Investitor

2 Pakuvawe

{to sodrì

ostatoci

ili e

zagadeno so

opasni

supstanci

15 01 10* Vo zavisnost od

dinamikata i

obemot na

rabotite

So otpadot }e se

postapuva kako {to e

predvideno vo



/

3 Otpadni

vodi {to ne

sodràt

opasni

supstanci

16 10 02 Vo zavisnost od

dinamikata i

obemot na

rabotite

So otpadot }e se


predvideno vo



/

4 cement 17 01 01

- II - - II - /

5 Iskopana

zemja bez

opasni

supstanci


dinamikata i

obemot na

rabotite

So otpadot }e se


predvideno vo


/



37

Reden

broj

Vid na otpad Broj od

Listata na

vidovi na

otpad ("Sl.

Vesnik na

RM" br.

100/2005)

Koli~ina na

otpad na

godi{no nivo

izrazeni vo toni

ili litri

Na~in na postapuvawe

so otpadot

(Prerabotka,

skaldirawe,

predavawe,

otstranuvawe i

sli~no)

Naziv na

pravno lice

koe

postapuva so

otpadot i

lokacija

kade se

otstranuva

otpadot

(deponija)


7 Me{ani

materijali

od

grade`nata

faza {to ne

sodràt

opasni

supstanci


dinamikata i

obemot na

rabotite

So otpadot }e se


predvideno vo



/

8 Zamasteni

krpi 15 02 02*

Vo zavisnost od

dinamikata i

obemot na

rabotite

So otpadot }e se


predvideno vo



/

* - opasen otpad- Lista na vidovi otpad (Slu`ben vesnik na RM br. 100/05) 6.7 Vlijanie na bu~avata Bu~avata e realen tehnolo{ki predizvik na site grade`ni i tehnolo{ki procesi.

Soglasno Zakonot za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina (Slu`ben vesnik na RM br. 79/07), bu~ava vo ìvotnata sredina pretstavuva emisija koja e predizvikana od nesakan ili {teten nadvore{en zvuk, sozdaden od ~ovekovite aktivnosti i koj e nametnat vo bliskata okolina. Poradi toa, bu~avata predizvikuva neprijatnost i voznemiruvawe, vklu~uvaj}i ja i bu~avata emituvana od prevozni sredstva, paten, èlezni~ki i vozdu{en soobra}aj.

Neprijatnost od bu~ava, zna~i voznemirenost predizvikana od emisija na zvuk koj e ~est i /ili dolgotraen, sozdaden vo opredeleno vreme i mesto, a koj gi popre~uva



38

ili vlijae na voobi~aenata aktivnost i rabota, koncentracija, odmorot i spiewe na lu|eto. Voznemirenost od bu~ava se definira preku stepenot na voznemirenost na naselenieto od bu~ava, opredelena so pomo{ na terenski uvidi. Grani~nite vrednosti za osnovnite indikatori za bu~avata vo ìvotnata sredina se utvrdeni vo Pravilnikot za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava (Slu`ben vesnik na RM br. 147/08). Spored stepenot za za{tita od bu~ava, grani~nite vrednosti za osnovnite indikatori za bu~avata vo ìvotnata sredina predizvikana od razli~ni izvori ne treba da bidat povisoki od:

Podra~je diferencirano spored stepenot na za{tita

od bu~ava

Nivo na bu~ava izrazeno vo dB(A)

Ld Lv Ln

Podra~je od prv stepen 50 50 40

Podra~je od vtor stepen 55 55 45

Podra~je od tret stepen 60 60 55

Podra~je od ~etvrt stepen 70 70 60

Tabela br. 4 Nivoa na bu~ava po podra~ja Legenda:

• Ld - den (period od 07:00 do 19:00 ~asot) • Lv - ve~er (period od 19:00 do 23:00 ~asot) • Ln - no} (period od 23:00 do 07:00 ~asot)

Spored stepenot na za{tita od bu~ava, podra~jata se opredeleni vo Pravilnikot za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta (Slu`ben vesnik na RM br. 120/08).

• Podra~je so I stepen na za{tita od bu~ava e podra~je nameneto za turizam i rekreacija, podra~je vo neposredna blizina na zdravstveni ustanovi za bolni~ko lekuvawe i podra~je na nacionalni parkovi i prirodni rezervati;

• Podra~je so II stepen na za{tita od bu~ava e podra~je koe e primarno nameneto za prestoj, odnosno stanben reon, podra~je vo okolina na objekti nameneti za vospitna i obrazovna dejnost, objekti za socijalna za{tita nameneti za smestuvawe na deca i stari lica i objekti za primarna



39

zdravstvena za{tita, podra~je na igrali{ta i javni parkovi, povr{ini so javno zelenilo i rekreaciski povr{ini i podra~ja na lokalni parkovi.

• Podra~je so III stepen na za{tita od bu~ava e podra~je kade e dozvolen zafat vo okolinata, vo koe pomalku }e smeta predizvikuvaweto na bu~ava, odnosno trgovsko - delovno - stanbeno podra~je, koe istovremeno e nameneto za prestoj, odnosno vo koe ima objekti vo koi ima za{titeni prostorii, zanaet~iski i sli~ni dejnosti na proizvodstvo (me{ano podra~je), podra~je nameneto za zemjodelska dejnost i javni centri kade se vr{at upravni, trgovski, uslu`ni i ugostitelski dejnosi.

• Podra~je so IV stepen na za{tita od bu~ava e podra~je kade se dozvoleni zafati vo okolinata, koi moàt da predizvikaat pre~ewe so bu~ava, podra~je bez stanovi, nameneto za industriski i zanaet~iski ili drugi sli~ni proizvodstveni dejnosti, transportni dejnosti, dejnosti za skladirawe i servisni dejnosti i komunalni dejnosti koi sozdavaat pogolema bu~ava.

So Odlukata za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava (Slu`ben vesnik na Republika Makedonija br. 01/09), identifikuvani se dejstvijata pri koi, vo slu~aj da proizveduvaat bu~ava koja gi nadminuva grani~nite vrednosti na nivoto na bu~ava, se smeta deka se naru{uva mirot na gra|anite.

Vo odsustvo na razviena dràvna mreà za monitoring, za po{irokoto podra~je na predmetnata lokacija, ne postojat podatoci od merewa za nivoata na bu~ava vo ìvotnata sredina. Sledstveno, ne postojat planski dokumenti za upravuvuawe so bu~avata, odnosno strate{ka karta i akcionen plan.

Bu~avata na predmetnata lokacija }e se javi vo grade`nata faza i }e bide rezultat na rabotata na grade`nata mehanizacija i transportnite vozila.

Specifi~nosta na vlijanieto najmnogu }e zavisi od vidot na oprema i grade`na mehanizacija koja }e se koristi pri odstranuvawe na vi{okot na zemja i podgotvuvawe na terenot za konstruktivnata faza, odnosno izveduvawe na iskopot.

Celta za identifikacija na izvorite na bu~ava vo grade`nata faza e da se otkrijat potencijalnite vlijanija vrz ìvotnata sredina, osobeno vrz naselenieto vo najbliskoto opkruùvawe i rabotnicite koi }e operiraat so mehanizacijata. Glavni izvori na bu~ava koi se o~ekuvaat se:

• mehanizacija za iskopi ramnewe na terenot (bageri / rovokopa~i); i

• vozilata za dotur i transport na grade`ni i ostanati materijali.



40

Intenzitetot na bu~ava koja se o~ekuva da se emitira od mehanizacijata vo grade`nata faza se procenuva na slednite vrednosti:

• kamion 82 - 96 dB

• bageri 79 - 97 dB

Spored literaturnite podatoci i sporedbenite analizi e utvrdeno deka nivoto na bu~ava vo grade`nata faza malku }e gi nadminuvaat grani~nite vrednosti, odnosno bu~avata }e predizvika negativno vlijanie vrz ìvotnata sredina, no istite vo odnos na vremetraeweto }e bidat kratkotrajni.

Pri izvedba na aktivnostite }e se pojavat i vibracii predizvikani od dvièweto na mehanizacijata. Vlijanijata od ovie pojavi se ocenuvaat kako negativni, a istovremeno i kako nezna~itelni, ako se zeme vo predvid vremetraeweto predvideno za izvedba na planiranite aktivnosti.

Bu~ava i vibracii se o~ekuvaat i vo izvedbata na procesot peskarewe na metali, odnosno pri drobeweto na peso~nite frakcii vo drobilkata.

6.8 Vlijanie vrz flora i fauna

Planskiot opfat pretstavuva stopansko-urban kompleks, vo koj prirodnata slika na terenot e izmeneta pred nekolku desetici godini, a so toa i sostavot na florata i faunata.

So ogled na faktot deka okolinata planskiot opfat ve}e pretstavuva degradiran floristi~ko-faunisti~ki predel, {to e neprirodna i antropogeno proizvedena sukcesija, proektnite aktivnosti samo nezna~itelno moàt da vlijaat na rasporedot i abundantnosta na populaciite.

Bu~avata od mehanizacijata, zgolemeniot broj na rabotnici i nivnoto dvièwe, moàt da dovedat do napu{taweto na proektnata lokacija na lesno migratornite vidovi (ptici i cica~i), so {to }e se naru{i postoe~kata ramnoteà vo ekosistemot, koja moè da se zgolemi so implementacija na planskiot opfat, izgradba na potrebnata infrastruktura, odnosno pri eventualnote se~ewe na vegetacijata koja se nao|a na i /ili okolu planskiot opfat..

Vlijanijata }e bidat kratkoro~ni i }e se registriraat samo vo grade`nata faza i verojatno e da se o~ekuva deka del od migrira~kite vidovi koi se adaptirani na degradiranite uslovi da se vratat posle zavr{enite aktivnosti.



41

So aplikacija na dendro i hortikulturnata za{tita se o~ekuvaat pozitivni vlijanija, odnosno zbogatuvawe na floristi~ko-faunisti~ki sostav. Voedno, zeleniloto na predmetnata lokacija }e mu dade pohuman, poestetski i popriroden izgled na planskiot opfat. 6.9 Vlijanie vrz predelot

Voobi~aeno, pri izgotvuvawe i implementacija na urbanisti~ka planska dokumentacija, stopanskite objekti se postavuvaat vo ruralni delovi, na zemji{ta so nizok agro-bonitet i vo delovi na koi otsustvuvaat pejsa`ni vrednosti od turisti~ki karakter ili so visoka vrednost na biodiverzitetot.

So implementacija na planskata dokumentacija ne se planira osvojuvawe na zna~itelni zemjeni povr{ini, izgradba na objekti koi po gabarit i vertikalna distribucija }e izlezat nadvor od postoe~kata arhitektura, poradi {to nema da se registiraat zna~itelni naru{uvawe na postoe~kiot pejsa`.

6.10 Vlijanie vrz materijalni dobra

Vo neposredna blizina na predmetnata lokacija ne se registrirani materijalni dobra od zna~enie za ~ovekot. Se o~ekuva, deka implementacijata na planskata dokumentacija dolgoro~no pozitivno }e vlijae na materijalnite pridobivki na stopanskiot subjekt, biznis zaednicata, naselenieto i lokalnata uprava, {to se ogleda vo:

• Zgolemen interes na ostanatite stopanski subjekti za investirawe vo

po{irokiot region na planskiot opfat; • Verojatno e deka na zemji{teto koe se nao|a vo po{irokiot region na

planskiot opfat }e mu se zgolemi cenata; • Verojatno e deka brojot na vrabotuvawa nema da se poka~uva, so {to i celiot

komplet na ekonomski parametri }e se zgolemi, {to }e ovozmoì sozdavawe na novi materijalni dobra.

Lokalnata uprava gi poseduva site podlogi koi }e bidat od korist pri implementacijata na planskata dokumentacija, so {to }e se eliminiraat eventualni o{tetuvawa na materijalnite dobra, kako na primer: podzemni instalacii i sl., koi treba da se pretstaveni vo podzemnite katastri.



42

6.11 Vlijanie vrz kulturno-istorisko nasledstvo

Na teritorijata na planskiot opfat ne postojat objekti od zna~enie za kulturata i istorijata na gradot i Republika Makedonija, a koi bi bile limitira~ki faktor za implementacija na proektot.

6.12 Prekugrani~ni vlijanija

Lokaliziranite i kusotrajnite vlijanija od implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvikaat negativni prekugrani~ni vlijanija ìvotnata sredina. Se o~ekuvaat pozitivni dvosmerni ekonomski prekugrani~ni vlijanija, koi verojatno }e rezultiraat so zgolemen obem na aktivnosti vo sosednite zemji i transfer na znaewa i iskustva od aktivnostite na Peskara VEL DOOEL, Veles.



43

7.0 MERKI ZA ZA[TITA, NAMALUVAWE I UBLA@UVAWE NA NEGATIVNITE VLIJANIJA OD PLANSKIOT DOKUMENT

Doslednoto po~ituvawe na Zakonot za ìvotna sredina i drugite zakoni i podzakonski akti koi se odnesuvaat na merkite za za{tita, namaluvawe i ublaùvawe na negativnite vlijanija od implementacijata na planskata dokumentacija, }e zna~at i efikasno spravuvawe so o~ekuvanite i verojatnite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, zdravjeto na lu|eto i materijalnite dobra.

Implementacijata na planskata dokumentacija zna~i voveduvawe na promeni vo momentnata sostojba na planskiot opfat, koi treba da se analiziraat niz prizmata na vlijanijata vo tri (3) fazi:

Faza br. 1: Grade`nata faza na implementacijata;

Faza br. 2: Operativnata faza;

Faza br. 3: Post-operativnata faza (posle zatvoraweto, dekomisioniraweto na kompleksot i rehabilitacijata /rekultivacijata na zemji{teto).

Ovoj izve{taj gi naveduva samo op{tite merki za za{tita, preku namaluvawe i ublaùvawe na negativnite vlijanija vo fazata br. 1 i fazata broj 2.

Detalnite merki za za{tita, namaluvawe i ublaùvawe na negativnite vlijanija za site 3 (tri) fazi }e se prezentiraat vo Studijata za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina ili Elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina.

7.1 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz naselenieto i ~ovekovoto zdravje

Faza br, 1: grade`na faza

Osnovnata merka predviduva, grade`nite aktivnosti da se izveduvaat soglasno zakonskite propisi, odnosno vrz baza na dinami~ki plan za gradewe; elaborat za za{tita pri rabota; elaborat za protiv poàrna za{tita; i elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, kade {to se specificirani site merki za za{tita, kako {to se i merkite koi se odnesuvaat na namaluvaweto na vlijanieto vrz naselenieto i ~ovekovoto zdravje:

Izvedba na aktivnosti vo rabotno vreme, so {to }e se spre~i

emitiraweto na bu~avata od mehanizacijata i transportnite vozila



44

nadvor od rabotno vreme, odnosno vlijanieto vrz stato-akusti~niot aparat (ramnoteà i sluh) vo vreme na nivniot odmor;

Isklu~uvawe na vozilata koga ne se vo operativna sostojba, so {to se namaluvaat emisiite na izduvni gasovi i nepotrebnata bu~ava;

Upotreba na tehni~ki ispravna mehanizacija i transportni vozila, so koristewe na goriva so nizok procent na sulfur, so {to }e se namalat emisiite vo atmosferata;

Upotreba na za{titna oprema (odela, za{titni maski za pra{ina, audio tamponski za{titnici, {lemovi, ~evli, o~ila, rakavici i sl.), so {to }e se spre~at povredite na rabotnicite pri izvedba na aktivnostite;

Kontrola vrz emisija na fugitivna pra{ina (upotreba na prskalki ili navlaùvawe na iskopite), so {to }e se spre~i eolskata distribucija na pra{inata i inhalacijata na respirabilnite ~esti~ki koi se < 10 mikroni, vo pobliskata i podale~nata atmosfera;

Transport na grade`nata zemja / {ut vo zatvoreni vozila, poradi rasejuvaweto na pra{inata nadvor od vozilata za transport;

Postapuvawe so otpadot soglasno Zakonot za otpad, odnosno negovo sobirawe, selekcija, reciklirawe i odloùvawe na propi{ani deponiii;

Kontrola i spre~uvawe na vlez na te~nite efluenti koi sodràt masti, masla, lubrikanti, grade`ni hemikalii, boi, razreduva~i i sl.) vo povr{inskite i podzemnite vodi;

Koristewe na netoksi~ni -ekolo{ki bezbedni hemikalii; Skladirawe na materijalite na obezbedeni i izolirani povr{ini,

podaleku od izvori na ogan i iskrewe, poradi isklu~uvawe na mo`nosta za poàri i eksplozii.

Faza br, 2: operativna faza

Koristewe na za{titna oprema pri peskareweto, poradi spre~uvawe na mehani~ki povredi na teloto i liceto i vlez na pra{inata vo belite drobovi;

Upotreba na vodeno (skrubersko) otpra{uvawe kaj drobilkite za pesok i kolekcija na pra{inata vo kolektorite na procesna pra{ina;

Koristewe na voda za piewe od gradskiot vodovod, poradi izbegnuvawe na stoma~ni / crevni zaboluvawa;



45

Redovni zdravstveni pregledi, poradi sledewe na zdravstvenata sosotojba so vrabotenite;

Dokolku e predvidena i se praktikuva, ishranata treba da se vr{i vo kujnski prostor ili vo prostor koj spored sanitarno-higienskite uslovi odgovara na namenata za ishrana.

7.2 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz socio-ekonomskata sostojba

Poradi pozitivnoto vlijanie od implementacijata na planskata dokumentacija vrz socio-ekonomskata sostojba, merkite za namaluvawe na vlijanijata ne se aplikativni i ne se prepora~uvaat.

7.3 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz kvalitetot na ambientalen vozduh

Mnogu od predloènite merki koi se odnesuvaat na merkite za namaluvawe na vlijanieto vrz naselenieto i ~ovekovoto zdravje, se primenlivi i kako merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientalniot vozduh:


Upotreba na tehni~ki ispravna mehanizacija i transportni vozila, so koristewe na goriva so nizok procent na sulfur;

Isklu~uvawe na vozilata koga ne se vo operativna sostojba, so {to se namaluvaat emisiite na izduvni gasovi i nepotrebnata bu~ava koja se {iri niz atmosferata;

Kontrola vrz emisiite na fugitivna pra{ina (upotreba na prskalki ili navlaùvawe na iskopite), so {to }e se spre~i eolskata distribucija na pra{inata;

Brzo odloùvawe na grade`nata zemja na deponija i/ili nejzino pokrivawe pri odloèno deponirawe. Vo vakvi slu~ai, grade`nata praksa koristi navlaùvawe ili pokrivawe na odloènata zemja;

Transport na grade`nata zemja / {ut vo zatvoreni vozila.


Upotreba na vodeno (skrubersko) otpra{uvawe kaj kolektorite za procesna pra{ina;

Odrùvaweto na higienata na rabotnite prostori treba da se izveduva so prethodno navla`nuvawe na tloto, poradi supresija na mineralnata pra{ina;

Primena na NDT - Najdobri Dostapni Tehniki ( angliski: Best Available Techniques - BAT) vo procesot na peskarewe;



46

Supstitucija na energenti koi predizvikuvaat efekt na “staklena gradina”, so energenti koi se dobivaat od obnovlivite resursi (son~eva energija) ili apliacija na prirodniot gas, posle negovoto voveduvawe na teritorijata na Op{tina Veles;

Dendro i hortikulturno zazelenuvawe na lokacijata.

7.4 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi

Operatorot na stopanskiot objekt za peskarewe na metali go vr{i vodosnabduvaweto od sopstven vodosnabditelen izvor (bunar), dodeka odveduvaweto na fekalnite vodi e regulirano preku povrzuvawe na jazli od fekalnata kanalizaciska infrastruktura od seloto Durutovec.

Implementacijata na planskata dokumentacija imperativno go nametnuva re{avaweto na vodosnabditelnata i kanalizaciska infrastruktura, a vo soglasnost so potrebite na planskite objekti vo naselbata Re~ani.


Poradi malata vkupna povr{ina za gradba, koja iznesuva 3712 m2 , za o~ekuvawe e deka grade`nite aktivnosti }e zavr{at vo kus rok, a so predmer presmetkite koi se del od proektnata dokumentacija (osnoven gradeèn proekt), }e se predvidat detalnite materijalni bilansi i na~inite na izvedba na izgradbata na objektite.

Soglasno dene{nata grade`na praksa, za podgotovka na betonot nema da se koristi voda od lokalniot vodosnabditelen izvor, bidej}i betonot }e se distribuira gotov na predmetnata lokacija. So toa, se eliminira mo`nosta od zagaduvawe na recipientot od voda koja e del od toj del na grade`nite operacii, odnosno procesot na betonirawe.

Potencijalnite zagaduvawa na po~vata i podzemnite vodi od nesovesnoto rabotewe so gorivo, masla, lubrikanti, grade`ni hemikalii, boi i sl. }e se preveniraat so kontrola na eventualnata neispravnost na mehanizacijata i vozilata, sobirawe na iste~eniot opasen te~en otpad i negovo skladirawe vo metalni sadovi, do negovoto finalno odloùvawe.



47


Procesot na peskarewe od tehnolo{ki aspekt e suv proces, vo koj vodata se koristi samo za redovno perewe na rabotnite prostorii so {to se vr{i supresija na mineralnata netoksi~na pra{ina. Merkite za za{tita predviduvaat i:

[tedewe na voda preku usmeruvawe na iskoristenata voda od procesite na perewe na krugot i rabotnite prostorii kon povr{inite so drvoredi i nasadi od zelenilo;

Spre~uvawe na nekontrolirano istekuvawe na hemikalii / masti /lubrikanti (za odrùvawe na opremata od pogonot za ma{inska obrabotka) vo vodosobirnata kanalizaciska infrastruktura.

7.5 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz po~va

Bidej}i planskiot opfat e delumno realiziran, vrz po~vata se o~ekuvaat nezna~itelni vlijanija, koi }e bidat najizrazeni vo grade`nata faza od implementacijata.

So dosledna primena na planskite re{enija se namaluvaat ili eliminiraat negativnite vlijanija od nabivaweto (promenata na nejzinata struktura, zbienost), stabilnosta, zagaduvaweto so polutenti koi moàt nekontrolirano da se eliminiraat od mehanizacijata i vozilata (gorivo, masti, masla, lubrikanti), grade`niot i komunalniot otpad i sl.


Dvièwe i parkirawe na vozila samo vo granicite na grade`nite aktivnosti;

Upotreba na tehni~ki ispravna mehanizacija i transportni vozila, poradi spre~uvawe na istekuvawe na gorivo, masti, masla, lubrikanti;

Zabraneta popravka na mehanizacijata i vozilata i to~ewe na gorivo na grade`nata parcela;

Odloùvawe na otpad do finalnoto deponirawe na definirani povr{ini;

Dendro i hortikulturno zazelenuvawe na lokacijata.


So zavr{uvaweto na grade`nata faza i finaliziraweto na planskiot opfat, najgolem del od povr{inata }e dobie finalen izgled ( vo soglasnost so osnovniot proekt ) koj podrazbira: betonirawe i /ili asfaltirawe na povr{inata, osven na



48

delovite koi }e bidat planirani za dendro i hortikulturni povr{ini i ostanati sodrìni. So taa merka }e se spre~at migraciite na razli~ni polutenti kon po~venite sloevi, a }e se spre~at i zagaduvawata na podzemnite vodi.

Osnovna merka za spre~uvawe na rasejuvaweto na procesnata pra{ina kon krugot i nadvor od nego, e izgradba na sistem za ventilacija i otpra{uvawe.

7.6 Merki za namaluvawe na vlijanieto od otpadot

I za grade`nata i za operativnata faza od implementacijata na planskata dokumentacija vaàt merkite koi se predvideni soglasno Zakonot za otpad, odnosno:

Minimizirawe na proizvedeni koli~estva za otpad; Postavuvawe na kontejneri i / ili sadovi za sobirawe na razli~ni

tipovi na otpad; Sobirawe na otpadot na opredeleni lokacii na povr{inata na

planskiot otpad; Selekcija i reupotreba; Finalno odveduvawe na otpadot od planskiot opfat i negovo

deponirawe na ovlastena deponija, soglasno dogovorot za dinamika za odvezuvawe, koj operatorot treba da go sklu~i so JKP Derven od Veles.

7.7 Merki za namaluvawe na vlijanieto od bu~avata

Upotrebata na tehni~ki ispravna grade`na mehanizacija i transportni vozila, tivka procesna tehnologija, rabota vo dnevnite ~asovi i ne nadminuvaweto na pragot na dozvoleni nivoa na bu~ava, se osnovnite merki za za{tita i namaluvawe na bu~avata. Dopolnitelnite merki treba da vklu~at:

Rabota na minimalen broj na emiteri na bu~ava vo isto vreme, odnosno rabota vo vremenski ciklusi;

Ograduvawe na planskiot opfat so za{titni ogradi (barieri) i /ili nasadi od drva; i

Upotreba na audio za{titni sredstva za u{ite na operatorite.

7.8 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz flora i fauna

Prevzemenite merki za namaluvawe na vlijanieto vrz vozduhot, vodata, po~vata i upravuvaweto so otpadot pretstavuvaat osnovni merki za za{tita na floristi~ko-faunisti~kiot sostav.



49

Planiranite nasadi od drva i zelenilo }e vlijaat pozitivno na planskiot opfat, preku zbogatuvawe na sostavot na floristi~ki i faunisti~ki vidovi.

7.9 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz predelot

Delumno realiziraniot planski opfat se nao|a na okolu 5 m od regionalniot pat R-103 i e izoliran od ostanatite sosedni objekti so metalna ogradna konstrukcija.

Zabele`livo e deka na postoe~kata realizirana povr{ina od planskiot opfat se vodi smetka za hortikulturnoto ureduvawe i vklopuvawe na objektite vo okolnata sredina, so {to predelot dobiva na estetski vrednosti.

Isklu~ok od normalnata dinamika i izgledot {to }e se slu~uva vo predelot pri implementacijata, }e bide zgolemenata frekvencija na vozila od grade`nata i transportnata mehanizacija pri vlez i izlez od planskiot opfat.

Implementacijata }e se vr{i vo vnatre{nosta na planiraniot planski opfat, so {to vo najgolema merka }e se namalat vlijanijata vrz predelot, a posebno {to planiranite objekti koi se vo funkcija na izvedba na stopanskite aktivnosti }e bidat realizirani so katnost P+1.

Vo prilog na za{tita na ìvotnata sredina i merkite za namaluvawe na vlijanieto vrz predelot }e bide i realizacijata na dendro-hortikulturnoto ureduvawe, pri {to se sugerira sadewe na brzoraste~ki drva so gusti i visoki kro{ni.

7.10 Merki za namaluvawe na vlijanieto vrz kulturno i istorisko nasledstvo

Iako na planskiot opfat ne se evidentirani objekti od kulturno i istorisko nasledstvo, pri eventualnoto iskopuvawe na artefakti za vreme na grade`nite aktivnosti, Investitorot treba da ja izvesti P.E. na Ministerstvoto za kultura, i da zapre so aktivnostite, postapuvaj}i soglasno Zakonot za za{tita na kulturno nasledstvo (Sl. Vesnik na RM br. 20/04,115/07).

7.11 Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Primenuvaweto na merkite za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii imaat za cel da gi spre~at ~ove~kite `rtvi, zagubite na materijalnite dobra i devastiraweto na ìvotnata sredina.

Pri eventualni nesre}i i /ili havarii, grade`nite aktivnosti i operativnite procesi od peskareweto moàt da predizvikaat zgolemen rizik po ìvotnata



50

sredina, zdravjeto na lu|eto i materijalnite dobra, poradi {to e potrebno da se predvidat merki za namaluvawe na negativnite vlijanija od takvite slu~uvawa.

Merkite za za{tita od nesre}i i havarii, koi se propi{ani so ovoj planski dokument, pretstavuvaat urbanisti~ki merki za za{tita na planskiot opfat od nepovolni faktori i nivnoto nepovolno vlijanie vrz ìvotnata i rabotnata sredina. Donesuvaweto na planskata dokumentacija, samo po sebe zna~i regulacija na propisite za gradba i obezbeduvawe na gradbite, so {to se spre~uvaat aktivnostite na divo gradewe i improvizirawe vo gradeweto, {to e posebno va`no pri elementarni nepogodi, stihii, poàri i sl. Odli~nata mestopolo`ba, blizinata na gradot Veles, dostapnosta za brza intervencija na slu`bite za itni intervencii, otvorenosta i neposrednata blizina na soobra}ajnicata R-103 (samo na 5 m od vlezot do planskiot opfat) i delumno realiziranata infrastrukturna mreà ovozmoùvaat brzo i efikasno spravuvawe so eventualnite nesre}i i havarii. Tehnolo{ki, procesot koj }e se odviva na planskiot opfat ne e rizi~en, lesno se kontrolira i ne predizvikuva opasnost za ìvotnata sredina duri i pri eventualni sostojbi na havarija. I sosednite objekti (carinski sklad i vinarska vizba) koi se vo neposredna blizina na planskiot opfat, ne pretstavuvaat tehnolo{ki celini koi moàt da go zgolemat rizikot od nesre}i i havarii pri prenesuvawe na dejstvata na objektite vrz predmetniot planski opfat. Osnovnite merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii predviduvaat:

Postapuvawe soglasno predvidenata proektna dokumentacija (elaborati) koja gi tretira redovnite i vonredni sostojbi;

Obuka na novo vrabotenite pri nivnoto vrabotuvawe i kursevi za osveùvawe na znaewata (edna{ vo godinata) za merkite za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii;

Upotreba na tehni~ki ispravna mehanizacija, vozila, oprema i instalacii;

Redovno servisirawe i kontrola na mehanizacija, vozila, oprema i instalacijata;

Koristewe na repromaterijali i ostanati materijali od poznat proizvoditel, ~ij proizvod(i) gi ispolnuvaat kriteriumite za standard i kvalitet;

Obezbeduvawe na planskiot opfat so protivpoàrna (PP) oprema i obu~en kadar za rakuvawe so PP opremata;



51

Obezbeduvawe na postojan sloboden izlez /vlez od planskiot opfat za lu|e i vozila;

Aseizmi~ka izvedba na objektite i sl.

7.12 Merki za namaluvawe na prekugrani~ni vlijanija

Implementacijata na planskiot dokument nema da predizvika prekugrani~ni vlijanija, pa poradi toa ne se prepora~uvaat merki za namaluvawe na vlijanijata.



52

8.0 PLAN ZA MONITORING NA @IVOTNATA SREDINA

Osnovnata cel na planot za monitoring na ìvotnata sredina e redovno sledewe, so prethodno vospostavena dinamika na efektite od implementacijata na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto.

Iako planskiot dokument se odnesuva na lesna i nezagaduva~ka industrija (G2), pred se poradi dolgata istorijata na zagaduvaweto na gradot Veles i osetlivosta na javnosta na razli~ni industriski zagaduvawa, planot za monitoring na ìvotnata sredina imperativno mora da predvidi tri (3) osnovni elementi:

• Navremenost na sledewe i izvestuvawe na nadle`nite institucii i javnosta povrzani so implementacijata na planskite aktivnosti;

• Navremeno otkrivawe na nepredvidenite negativni efekti vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto; i

• Odgovornost kon javnosta na Op{tinata Veles i nejziniot senzibilitet kon ekolo{kite implikacii od opredeleni stopanski operacii.

Planot za monitoring na ìvotnata sredina bazira vrz sledeweto na indikatorite i vlijanijata vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, so {to se ovozmoòùva i vospostavuvawe na merki za namaluvawe, minimizirawe i/ili eliminirawe na vlijanijata.

Soglasno iskustvenite analizi i literaturnite podatoci koi se odnesuvaat na dejnosta lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, verojatnite aspekti se odnesuvaat na vlijanija vrz 3-te osnovni ìvotni mediumi: vozduh, voda i po~va, no i na ìvite i neìvite ~initeli na istite.

Celite i korista od planot za monitoring na ìvotnata sredina se pove}e namenski:

• Ovozmoùvaat kontinuirano sledewe na implementacijata na planskiot dokument;

• Omozmoùvaat navremeno otkrivawe na devijaciite i nedoslednostite vo implementacijata na planskiot dokument, a koi moàt negativno da vlijaat na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto;

• Pretstavuvaat baza za detalniot plan na monitoring na ìvotnata sredina koj }e se predvidi so OV@S (So ocenata na vlianieto na ìvotnata sredina preku izrabotka na Studija ili Elaborat);



53

• Ja informiraat javnosta za sostojbite so implementacijata na ìvotnata sredina;

• Ovozmoùvaat vospostavuvawe na korektivni merki; • Pretstavuva osnova za definirawe na sli~ni planovi za monitoring pri

planiraweto na prostorot, odnosno implementacija na drugi planski dokumenti na po{irokata teritorija na naselbata Re~ani, odnosno Op{tinata Veles;

• Vospostavuva me|usebna interaktivnost pome|u site implementatori na planot za monitoring na ìvotnata sredina;

• Ovozmoùvaat odr`livo koristewe na resursite, preku namalenite i / ili kontrolirani emisii, so {to doveduvaat i do finasiski pridobivki;

• Upatuva na procesi na supstitucija na energenti i repromaterijali i voveduvawe na NDP poradi namalenite emisii na zagaduva~ki materii i finansiski za{tedi;

• Go zgolemuva renometo i doverbata kaj javnosta kon implementatorite na planskiot dokument.

Medium Indikatori na SO@S

Odgovorni za monitoring

Dinamika

Vozduh 1.% na namaleni emisii od transportni vozila, mehanizacija i tehnolo{ki agregati 2.% na supstituirani energenti 3. Primena na NDT (najdobri dostapni praksi i tehnologii) 4. Kazni

1.Operator; M@SPP; RZZZ; O.Veles; resorni p.e. na ministerstva 2.Operator; M@SPP; RZZZ; O.Veles; resorni p.e. na ministerstva 3.Operator; M@SPP; O.Veles; resorni p.e. na ministerstva 4.Inspekciski organi

1.Mese~en emisiski i imisiski monitoring; godi{en bilans 2.Godi{en bilans 3.Proverka po prijavena promena 4.Soglasno zakonskite odredbi - incidentno ili po prijava



54

Voda 1. % na namaleno

koli~estvo na procesna voda 2. % na nameleno koli~estvo na emitirana tehnolo{ka voda 3. Primena na NDT (novi praksi i tehnolo{ki promeni) 4. Kazni

1.Operator; M@SPP; RZZZ; O.Veles; resorni p.e. na ministerstva 2.Operator; M@SPP; RZZZ; O.Veles; resorni p.e. na ministerstva 3.Operator; M@SPP; O.Veles; resorni p.e. na ministerstva 4.Inspekciski organi

1.Godi{en bilans 2.Mese~en monitoring na kvalitet na emitiran efluent 3. Proverka po prijavena promena 4.Soglasno zakonskite odredbi - incidentno ili po prijava

Po~va 1.Upravuvawe so site tipovi na otpad soglasno Zakonskite propisi 2.Namalen % na tehnolo{ki i drug otpad 3.Kazni

1.Operator; M@SPP (Inspekciski organ) 2.Operator; M@SPP (Inspekciski organ) 3.Inspekciski organi

1. Soglasno plan za sobirawe, odloùvawe i reciklirawe 2.Godi{en bilans 3.Soglasno zakonskite odredbi - incidentno ili po prijava

Naselenie 1.Broj na novovraboteni lica 2. Namalen % na nevraboteni lica na op{tinsko nivo 3. Zgolemen standard na vrabotenite lica

1. Operator; O.Veles; Agencija za vrabotuvawe 2. Operator; O.Veles; Agencija za vrabotuvawe 3. Operator; D.Z.Statistika; O.

1. Godi{no nivo 2. Godi{no nivo 3. Godi{no nivo



55

VelesZdravje 1.Namalen broj na

zaboluvawa 2.Sport i rekreativni aktivnosti 3. Broj na redovni zdravstveni pregledi 4. Nivo na bu~avata i vibraciite

1. Operator; RZZZ;Zdraven dom Veles - medicina na trudot; D.Z. Statistika; O. Veles 2.Operator; Agencija za mladi i sport 3. RZZZ; Medicina na Trudot 4. Inspekciski organi

1. Godi{no nivo 2. Po plan za sport i rekreacija 3. Soglasno zakonski odredbi 4. Soglasno zakonskite odredbi - incidentno ili po prijava

Biodiverzitet 1.Broj na novi sadnici na planskata povr{ina

1. Operator 1.Soglasno dinami~ki plan

Organizacija na rabota

1. Voveduvawe na ISO standardi / broj na izvedeni obuki

1.Operator; Tela za sertifikacija

1. Soglasno interniot plan - godi{en pregled

Socijalna odgovornost

1. Broj na u~estva vo socijalni nastani i ekolo{ki aktivnosti

1.Operator; Javnost - NVO-i od oblasta na ìvotnata sredina

1. Soglasno interniot plan - godi{en pregled

Klimatski faktori

1.Trend na namaluvawe na emisii na stekleni~ki gasovi preku aplikacija na supstitucija na energenti i voveduvawe na NDT

1.Operator; M@SPP

1.Godi{en bilans

Nesre}i i havarii

1. Broj na nesre}i i havarii

1.Operator; Inspekciski organi

1.Godi{en bilans

Tabela br. 5 Monitoring Plan



56

9.0 SOSTOJBA BEZ IMPLEMENTACIJA NA PLANSKIOT DOKUMENT

Vo slu~aj na nesproveduvawe na planskiot dokument, odnosno “sostojba bez promeni” ili na angliski “business as usual”, za o~ekuvawe e deka najgolem del od indikatorite za vrednuvawe na uspe{nost na implementacija na planskiot dokument }e ostanat na isto nivo ili }e se pojavat regresivni promeni, koi se ogleduvaat vo:

• Namalen interes na ostanatite stopanski subjekti za investirawe vo po{irokiot region na planskiot opfat;

• Verojatno e deka zemji{teto koe se nao|a vo po{irokiot region na planskiot opfat }e ja gubi realnata ekonomska cena;

• Izgradba na divogradbi, poradi nemo`nosta za plansko legalizirawe na

objektite;

• Stagnacija vo izgradba na infrastrukturata (vodovod, kanalizacija, elektro distributivna mreà, telekomunikaciski linii, rekonstrukcija na regionalniot pat i sl.);

• Formirawe na divi deponii na zemji{teto koe nema da stane del od planska dokumentacija;

• Stopanskiot subjekt koj operira na delumno realiziraniot planski opfat

moè da go namali interesot za novi investicii;

• Verojatno e deka brojot na vrabotuvawa nema da se poka~uva, so {to i celiot komplet na ekonomski parametri }e ostane na isto nivo i/ili }e stagnira;

• Stopanskiot kompleks na postoe~kata peskara }e ja izgubi perspektivnata

tehnolo{ka celina;

• Edinstveno, “status quo” sostojba }e se registira so ìvotnata sredina, odnosno nema da se slu~at promeni so sostojbite so ìvotnata sredina, {to vo izvesna merka moè da zna~i i reverzibilnost, poradi mo`no namaleniot interes za dendro i hortikulturno ureduvawe na planskiot prostor, koe treba da se realizira pri implementacija na planskiot dokument.



57

10.0 ANALIZA NA ALTERNATIVI

Soglasno makedonskoto zakonodavstvo, vo SO@S me|u drugoto, se vr{i i analiza i vrednuvawe na alternativite na planskata dokumentacija, koi baziraat na nekolku aspekti:

• Namena, lokaciska postavenost i infrastrukturni sostojbi na planskiot opfat;

• Ekonomska opravdanost; • Finanska podgotvenost za investirawe vo predmetniot opfat; i • Potencijalni vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacijata na

planskata dokumentacija. Interesot na Op{tinata Veles e da gi iskoristi maksimalno namenata na zemji{teto i ve}e obezbedenite infrastrukturni preduslovi koi ovozmoùvaat vospostavuvawe na stopanski dejnosti od lesnata i nezagaduva~ka industrija, {to vo konkretniot slu~aj }e zna~i i dooformuvawe na planskiot opfat i koristewe za planskata namena. Interesot za investirawe vo planskiot opfat od strana na stopanstvenikot koj operira so osnovnata namena na zamji{teto G2 / lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, samo ja potkrepuva potrebata od implementacijata na planskiot opfat i dooformuvawe na aktivnostite na KP 16035 i KP 16036. I kompatibilnite klasi na nameni na osnovnata klasa na namena, ovozmoùvaat izgradba na objekti za mali komercijalni delovni nameni - B1 (20%), servisi -G3 (30%) i stovari{ta - G4 (30%), so maksimalno dozvolen procent na u~estvo vo zbirot na kompatibilnite klasi vo odnos na osnovnata klasa na namena na zemji{teto (procentot e daden vo zagradite), pri {to, o~ekuvanite vlijanija vrz ìvotnata sredina se nezna~itelni i sli~ni na tie koi se o~ekuvaat od implementacijata na osnovnata klasa na namena, odnosno G2.

Pri toa, so implementacijata se o~ekuvaat i pove}e ekonomski pridobivki, kako na primer:

• Zgolemen obem na rabota i pro{iruvawe na pazarot na uslugi na lokalniot, no i kon pazarot na sosednite dràvi i Regionot (Republika Albanija, Republika Srbija, Kosovo, Republika Crna Gora i drugi), kade {to vakviot tip na stopanska dejnost e deficitaren;



58

• Zgolemen broj na vraboteni, odnosno namaluvawe na brojot na nevraboteni lica na teritorijata na Op{tina Veles;

• Zgolemen priliv na buxetski sredstva po osnov na zakonski predvidenite dava~ki kon dràvata i Op{tinata Veles;

• Zgolemen bankoven promet; • Zgolemen li~en dohod na vrabotenite, odnosno nivna zgolemena socio-

ekonomska sigurnost; • Zgolemeno renome na stopanskiot subjekt, koj }e stane u{te porespektiran

biznis partner.

Implementacijata na predmetniot planski opfat }e ovozmoì i spre~uvawe na nelegalna gradba na objekti, }e se obezbedi pro{iren prostor za obuka na vrabotenite, a preku dendro i hortikulturno ureduvawe na planskiot prostor }e se sozdadat pohumani, poestetski i poprirodni uslovi za izvedba na aktivnostite. Od tehni~ko-tehnolo{ki i ekolo{ki aspekt, se prepora~uvaat i alternativi vo odr`livoto koristewe na resursi, odnosno:

• Delumna ili kompletna supstitucija na elektri~nata energija so

solarna energija za sanitarni i grejni potrebi; • Suspstitucija na elektri~nata energija so priroden gas po

povrzuvaweto na gradot Veles na sistemot za gasifikacija. Od organizaciski aspekt se analizra mo`nosta za promeni vo organizaciskoto rakovodewe, odnosno:

• Implementacija na ISO standardite vo upravuvaweto so industrijata za peskarewe na metali.



59

11. NETEHNI^KO REZIME

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto i da se prevzemat soodvetni korektivni merki, soglasno glava H, ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina (Sl. Vesnik na RM br.53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/2009, 47/2010, 124/10) i podzakonskite akti koi se odnesuvaat na definiraweto na potrebata od sproveduvawe na strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina (to~ka 13 od Uredba za strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto (Sl. Vesnik na RM br. 153/2007), kako i vo soglasnost so barawata na Direktivite na EU, Op{tinata Veles ja zapo~na procedurata za strategiska ocena na ìvotnata sredina (SO@S).

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za stopanski kompleks za lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, grade`na parcela 1, Urbana edinica II, Blok 16, KP 16035 i 16036, KO Veles, se smeta za planski dokument za koj zadolìtelno se vr{i strategiska ocena na ìvotnata sredina (SO@S).

Inicijativata za izvedba na SO@S poteknuva od Op{tina Veles, poradi {to e izgotven ovoj izve{taj koj e vo soglasnost so Zakonot za ìvotna sredina (Sl. Vesnik na RM br.53/05, 81/05, 24/07,159/08, 83/2009, 47/2010,124/10) i posebnite podzakonski akti koi direktno se odnesuvaat na Strategiska ocena na ìvotnata sredina, odnosno so Uredbata za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM br. 153/07).

Glavnite celi na planskiot dokument se:

• Odr`liv razvoj preku implementacija na odr`livo koristewe na prostorot, {to e planska opredelba na lokalnata samouprava vo Op{tinata Veles ;

• Stimulirawe na malite biznis organizacii od sferata na lesnata i nezagaduva~ka industrija, {to e vo funkcija na razvojnata socio-ekonomska politika na Op{tinata;

• Harmonizacija na prostorot i formirawe na kompaktni industriski kompleksi, vo koi polesno odkolku vo sisperziranite kompleksi }e se sledat potencijalnite negativni vlijanija na ìvotnata sredina.

So realizacija na planot }e se obezbedi:

• Zaokruùvawe na prostornata, ekonomskata i tehnolo{kata celina na stopanskiot subjekt, lesna i nezagaduva~ka industrija - peskarewe na metali



60

preku pro{iruvawe na kapacitetite, odnosno oformuvawe na stopanska i prostorno ambientalna celina;

• Sozdavawe na uslovi za namaluvawe na brojot na nevraboteni lica vo Op{tinata, preku nivno angaìrawe vo stopanskiot kapacitet koj e predmet na planskata dokumentacija;

• Zgolemena razmena na stoki i uslugi pome|u stopanskite subjekti; • Inicirawe na interesot na stopanskiot sektor vo koristewe na

neiskoristeniot prostor vo naselbata Re~ani; • Dooformuvawe na potrebnata soobra}ajna, vodovodna, kanalizaciska i

komunikaciska infrastruktura; • Kontinuirano sledewe na sostojbite i za{tita na ìvotnata sredina vo

planskiot opfat i po{iroko, preku replikativna primena na uspe{nite merki za za{tita na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto kaj drugi planski opfati.

Spored sostojbata na teren, planskiot opfat koj e predmet na Lokalnata Urbanisti~ka Planska Dokumentacija se nao|a na ulica Skopski pat, vo Op{tina

Veles. Povr{inata na planskiot opfat iznesuva 7424 m2 ili 0.74 ha. Grade`nata parcela se nao|a na nadmorska viso~ina od 180 m.

Planot predviduva 5568 m2 razviena bruto povr{ina, so klasa na namena G2 - lesna i nezagaduva~ka industrija i treba da pretstavuva nov ekonomski impuls vo Op{tinata Veles za novi vrabotuvawa.

Planskiot opfat koj e predmet na izrabotka na Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina, odnosno na Lokalnata Urbanisti~ka Planska Dokumentacija, gi opfa}a postojnite katastarski parceli (KP) 16035 i 16036. Parcelite se nao|aat vo severoisto~niot del (NE) na grad Veles, vo naselbata Re~ani, pokraj postojniot regionalen pat R-103, poznat kako Skopski pat.

Prostorot vo ramkite na planskiot opfat e delumno izgraden i e so dobra soobra}ajna povrzanost, koja se realizira preku postojniot regionalen pat R-103.

Vo ramkite na planskiot opfat ima evidentirano ~etiri postojni objekti i site se vo funkcija na glavnata stopanska namena, odnosno proizvodstvo - peskarewe na metali.

Planiranata povr{ina za gradewe e pretstavena kako kompleks na gradbi, so {to se ovozmoùva gradba na pove}e objekti na planiranata povr{ina za izgradba.



61

So planot se opredeleni i kompatibilnite nameni soglasno Pravilnikot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe (Slu`ben vesnik na RM br. 12/09), koj ovozmoùva izgradba na mali komercijalni delovni edinici - B1 i G3 i G4, so maksimalno dozvolen procent od 20 i 30% vo odnos na osnovnata klasa na namena na zemji{teto.

Vrskata na ovaa planska dokumentacija e vo soglasnost so:

• Prostorniot plan na Republika Makedonija (za period od 2002-2020 godina); • II Nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan na Republika Makedonija (2006

godina); • Lokalniot Ekolo{ki Akcionen Plan za Op{tina Veles (1998 godina); • Lokalna Agenda 21 za Op{tina Veles (2005 godina), i drugi planovi i

strategii ~ii vrski se elaborirani prethodno vo Izve{tajot. Prostorot vo ramkite na planskiot opfat e delumno izgraden i funkcionira kako povr{ina, na koj stopanskiot subjekt Peskara VEL DOOEL Veles izveduva stopanski aktivnosti koi pripa|aat na klasata za namena na zemji{teto G2 / lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali. So implementacija na planskiot dokument treba da se zaokruì procesot na proizvodstvo - peskarewe na metali na KP 16035 i KP 16036. Pri toa, implementacijata, pokraj pogore navedenite pridobivki }e ovozmoì i:

• Zgolemen obem na rabota i pro{iruvawe na pazarot na uslugi kon sosednite dràvi, kade {to vakviot tip na stopanska dejnost e deficitaren ;

• Zgolemen priliv na sredstva po osnov na zakonski predvidenite dava~ki kon dràvata i Op{tinata Veles;

• Zgolemen bankoven promet; • Zgolemen li~en dohod na vrabotenite; • Obezbeduvawe na pro{iren prostor za obuka na vrabotenite; • Spre~uvawe na nelegalna gradba na objekti; • Dendro i hortikulturno ureduvawe na planskiot prostor.

Vo slu~aj na nesproveduvawe na planskiot dokument, za o~ekuvawe e deka najgolem del od indikatorite za vrednuvawe na uspe{nost na implementacija na planskiot dokument }e ostanat na isto nivo ili }e se pojavat regresivni promeni, koi se ogleduvaat vo:



62

• Namalen interes na ostanatite stopanski subjekti za investirawe vo po{irokiot region na planskiot opfat;

• Verojatno e deka zemji{teto koe se nao|a vo po{irokiot region na planskiot opfat postepeno }e ja gubi realnata ekonomska cena;

• Stopanskiot subjekt koj operira na delumno realiziraniot planski opfat moè da go izgubi interesot za novi investicii;

• Verojatno e deka brojot na vrabotuvawa nema da se poka~uva, so {to i celiot komplet na ekonomski parametri }e ostane na isto nivo i /ili }e stagnira;

• Stopanskiot pogon }e ja izgubi perspektivnata tehnolo{ka celina; • Edinstveno, “status quo” sostojba }e se registira so ìvotnata sredina,

odnosno nema da se slu~at promeni vo sostojbite so ìvotnata sredina, {to vo izvesna merka moè da zna~i i reverzibilnost, poradi mo`no namaleniot interes za dendro i hortikulturno ureduvawe na planskiot prostor, koe treba da se realizira pri implementacija na planskiot dokument.

Izve{tajot za SO@S gi analizira i prezentira i mo`nite vlijanija vrz site mediumi na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, pri {to posebno vnimanie se posvetuva na emisiite na polutenti (zagaduva~ki materii) koi se karakteristi~ni za lesnata i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali. Pri analizata, vo predvid se zemeni site vlijanija i nivnite karakteristiki, odnosno sekundarnite, kumulativnite, sinergisti~kite, kratkoro~nite, srednoro~nite i dolgoro~nite, trajnite i prevremenite, pozitivnite i negativnite vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto. Imaj}i ja vo predvid namenata na prostorot predvidena so planskiot opfat, ne se o~ekuvaat zna~itelni vlijanija od implementacijata na planot, vo tek na celiot ìvoten ciklus na implementacijata, odnosno vo negovata grade`na i operativnata faza. Izve{tajot ne go tretira post-operativniot period, odnosno periodot na dekomisionirawe na objektite i opremata i rehabilitacijata na prostorot posle zavr{eniot “procesen ìvot”. Peskareweto kako proces, kako osnoven repromaterijal koristi pesok / kvarc (priroden resurs), koj e podloèn na delumna tehnolo{ka obrabotka (drobewe / melewe do nivo na dimenzii potrebni za izvedba na aktivnosta, odnosno peskarewe). Pesokot naj~esto se dobiva vo dimenzionirana forma i / ili se dorabotuva vo delumno realiziraniot objekt na peskarata. Soglasno momentnite pazarni pobaruvawa i angaìranosta, godi{nata potro{uva~ka na pesok vo delumno realiziraniot objekt iznesuva okolu 100 t.



63

Pri implementacijata na planot treba da se o~ekuvaat niski (po kvantitet), kusoro~ni emisii (po vremenski opseg) i lokalizirani (po prostorna distribucija) na gasovi i pra{ina vo vozduhot, vklu~itelno i emisii na bu~ava od 1. Grade`ni aktivnosti; i 2. Operativni aktivnosti (mineralna pra{ina). So ogled na faktot deka realizacijata na planot predviduva grade`nite aktivnosi

da se odvivaat na mala povr{ina, koja za planskiot opfat iznesuva 7424 m2 ili 0.74 ha., za o~ekuvawe e deka aktivnostite }e bidat so kus vremenski rok i }e izvr{at samo lokalno vlijanie vrz vozduhot na predvidenata povr{ina za gradba, preku emisiite na gasovi i pra{ina i emisijata na bu~ava, kako rezultat na rabotata na grade`nata mehanizacija i dvièweto na transportnite vozila. Za vreme na operativnite aktivnosti se o~ekuvaat emisii na pra{ina vo vozduhot od koristeweto na pesokot pri aktivnostite na peskarewe na metali, no i tie }e bidat lokalni i rasprostraneti samo vo objektite kade }e se vr{i peskareweto. Disperzivni emisii (na pogolema povr{ina) na mineralna pra{ina ne se o~ekuvaat, a lokalnata distribucija i vlijanijata vrz vrabotenite }e bidat minimizirani ili eliminirani so koristewe na za{titna oprema koja spre~uva prodor na pra{inata vo respiratorniot trakt na operatorite. Za o~ekuvawe e deka pri grade`nite aktivnosti }e se koristat minimalni koli~estva na voda i tie }e bidat registrirani vo procesite na supresija na grade`nata pra{ina, odnosno pri prskaweto na zemji{teto poradi namaluvawe na distribucijata na pra{ina vo vozduhot. Poradi isklu~ivo suviot tehnolo{ki proces, ne se o~ekuvaat emisii na polutenti vo povr{inski vodi (poradi nemawe na direkten dopir so povr{inski vodi) i vodosobirnicite (kanalizacijata). Mali, no merlivi koli~estva na potro{ena i emitirana voda se o~ekuvaat pri: perewe na rabotnata oprema i ma{ini; odrùvawe na sanitarna higiena; odrùvawe / miewe na betonskite povr{ini na planskiot opfat; i polivaweto na zeleniloto vo krugot na planskiot opfat. Od tehnolo{ki aspekt, procesot na peskarewe e suv proces, vo koj ne se koristi voda ili vodatra se koristi vo minimalni koli~estva, poradi {to ne se o~ekuvaat zna~ajni negativni vlijanija vrz vodite.



64

Prosecot na grade`ni aktivnosti, proizveduva mali koli~estva na gradeèn otpad / {ut koj treba da bide odloèn na deponija na koja se odloùva gradeèn (inerten) otpad. Opasniot otpad, kako {to se gorivoto, maslata i lubrikantite koi moàt nekontrolirano da se izleat od grade`nata mehanizacija i transportnite vozila treba da se soberat i so niv da se postapuva kako so opasen otpad, a soglasno Zakonot za otpad. Vo operativnata faza, odnosno vo procesot na peskarewe se proizveduvaat minimalni koli~esta na otpad, koj voglavno se sostoi od ambalaàta na repromaterijalite. Za izvedba na peskareweto se koristat peskarski prskalki (suv proces) so vozduh pod pritisok. Perspektivno, gasifikacijata na Op{tinata Veles }e ovozmoì koristewe na prirodniot gas i za procesot na peskarewe, so {to sega osnovniot energent, elektri~nata energija }e moè da se zameni so priroden gas. Za o~ekuvawe e, deka so supstitucijata na energentot }e se postignat ekolo{ki, no i ekonomski pridobivki. Predmetniot planski opfat ne se karakterizira so zna~ajni i karakteristi~ni, endemi~ni i zagrozeni floristi~ko-faunisti~ki vidovi, kako i karakteristi~ni ìveali{ta, bidej}i planskiot opfat e nekolku desetici godini del od urbano-industriskiot del na gradot, so {to nekoga{niot biodiverzitet e namalen vo zna~itelni razmeri ili supstituiran (zamenet) so vidovi koi se adaptirani i naseluvaat indistrisko-agrarni podra~ja. Vo prilog na za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto odat i predvidenite dendro i hortikulturni re{enija, so {to se namaluva mo`nosta za zagaduvawe na ìvotnite mediumi, a planskiot opfat dobiva pohuman i popriroden izgled. Intenzitetot i obemot na vlijanijata na site ekolo{ki aspekti, odnosno polutenti, detalno }e bide analiziran pri izrabotkata na soodvetni studii / elaborati za ocena na vlijanieto na proektite vrz ìvotnata sredina.



65

Zakonskite odredbi gi diktiraat i merkite za za{tita na ìvotnata sredina, odnosno na~inite na spravuvawe so sekoja emisija posebno, pri {to, na planskiot opfat posebno se prepora~uvaat merki za za{tita na vozduhot, vodata, po~vata i zdravjeto na lu|eto. Prepora~anite merki za za{tita na vozduhot predviduvaat:

• Koristewe na tehni~ki ispravna grade`na i transportna mehanizacija, so operativen reìm na rabota (isklu~uvawe na motorite koga ne se vo upotreba);

• Koristewe na goriva so ponizok procent na sulfur (S) kaj mehanizacijata (posebno vo grade`nata faza na implementacijata poradi zgolemenata frekvencija);

• Vodeduvawe na alternativni izvori na energija (solarna energija) za del od energetskite konsumenti (sanitarna voda za kupatila, greewe na kancelariski prostor i sl.);

• Voveduvawe na gas kako procesen energent i energent za zagrevawe na rabotnite prostorii (tamu, kade {to toa e primenlivo od tehnolo{ko-procesen aspekt);

• Otpra{uvawe i ventilacija na pogonite za peskarewe (prepora~livo e koristewe na skruberi - vodeno otpra{uvawe).

Merkite na za{tita na vodite predviduvaat:

• Racionalno koristewe na vodata za tehnolo{ki, sanitarno higienski potrebi i polevawe na zeleniloto i drvoredite;

• Izgradba na slivnici so naklon / pad za odveduvawe na vodite od perewe na krugot na planskiot opfat kon povr{inite so zelenilo;

• Emitirawe na efluentot isklu~ivo vo kanalizaciskata mreà, so prethodno otstranuvawe na otpadot koj se nao|a na listata ne opasen otpad.

Poradi tipot na finalen efluent, ne se prepora~uva kondicionirawe i tretman na vodite, {to ja namaluva vo zna~itelna merka investicijata za za{titata na vodite, koja kaj drugi industrii pretstavuva golem kapitalen tro{ok. Grade`niot otpad /{ut koj }e se sozdade pri izgradbata na planskiot opfat, odnosno izgradbata na pogonite za peskarewe, }e treba da se odvede na soodvetna deponija. Ostanatite tipovi na otpad od grade`nata i operativnata faza }e se selektiraat i odloùvaat vo namenski kontejneri, koi }e se sobiraat i praznat



66

soglasno dinamikata za sobirawe na JKP Derven od Veles. Kontejnerite so otpad }e treba da se postavat vo krugot na planskiot opfat, vo blizina na izlezot od planskiot opfat, so {to }e se olesni sobiraweto, no i }e se eliminira rasejuvaweto na otpadot nadvor od operativnata povr{ina. Merkite za za{tita na zdravjeto na vrabotenite predviduvaat nosewe na za{titna oprema, za{titni odela i {lemovi za za{tita od povredi koi moàt da nastanat pri peskareweto i maski za spre~uvawe na vlez na mineralnata pra{ina od peskareweto. So toa, }e se namalat ili spre~at eventualnite zaboluvawe od tipot na silikoza na belite drobovi (Silicosis), cijanoza (Cyanosis - modra koà), belodrobni edemi, odnosno akumulacija na te~nost vo belite drobovi, pnevmonija ili tuberkuloza. So nosewe na audio-za{titni slu{alki (audio tamponi) }e se spre~at eventualnite o{tetuvawa na slu{niot i ramnote`niot aparat na vrabotenite. Dendro i hortikulturnoto ureduvawe imaat za cel da go humaniziraat i estetiziraat prostorot, no i da ovozmoàt pogolema za{tita od bu~avata i pra{inata. Planskiot opfat pretstavuva stopansko-urban kompleks, vo koj prirodnata slika na terenot e izmenet pred nekolku desetici godini, a so toa i sostavot na florata i faunata. Implementacijata na planskata dokumentacija nema da izvr{i promena na momentniot floristi~ko-faunisti~ki sostav, poradi nivnite nezna~itelnite negativni vlijanija.

Merki za za{tita na kulturnite dobra ne se predvideni, poradi toa {to na planskiot opfat ne se registrirani kulturni dobra i vrednosti. Merkite za za{tita od nesre}i i havarii, koi se propi{ani so ovoj planski dokument, pretstavuvaat urbanisti~ki merki za za{tita na planskiot opfat od nepovolni faktori i nivnoto nepovolno vlijanie vrz ìvotnata i rabotnata sredina. Donesuvaweto na planskata dokumentacija, samo po sebe zna~i regulacija na propisite za gradba i obezbeduvawe na gradbite, so {to se spre~uvaat aktivnostite na divo gradewe i improviziraweto vo gradeweto, {to e posebno va`no pri elementarni nepogodi, stihii, poàri i sl. Odli~nata mestopolo`ba, blizinata na gradot Veles, dostapnosta za brza intervencija na slu`bite za itni intervencii, otvorenosta i neposrednata



67

blizina na soobra}ajnicata R-103 (samo na 5 m od vlezot do planskiot opfat) i delumno realiziranata, no postoe~ka infrastrukturna mreà, ovozmoùvaat brzo i efikasno rakovodewe so eventualnite nesre}i i havarii. Tehnolo{ki, procesot koj }e se odviva na planskiot opfat ne e rizi~en, lesno se kontrolira i ne predizvikuva opasnost za ìvotnata sredina duri i pri eventualni sostojbi na havarija. I sosednite objekti (carinski sklad i vinarska vizba) koi se vo neposredna blizina na planskiot opfat, ne pretstavuvaat tehnolo{ki celini koi moàt da go zgolemat rizikot od nesre}i i havarii pri prenesuvawe na rizi~nite dejstva vrz objektite od predmetniot planski opfat. Usoglasenite merki za za{tita na ìvotnata sredina so zakonskite normativi i nivnoto dosledno po~ituvawe }e ovozmoàt nezna~itelni, kusoro~ni i lokalizirani negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, pri {to, duri i kumulativnite (vkupnite) vlijanija nema da pretstavuvaat predizvik za sostojbite so ìvotnata sredina. Analizata na alternativite za predmetniot planski opfat e izvedena so vreduvawe na pove}e aspekti:

• Namena na planskiot opfat i lokaciskata postavenost i infrastrukturnite sostojbi na planskiot opfat;

• Ekonomska opravdanost; • Finanska podgotvenost za investirawe vo predmetniot opfat; i • Potencijalni vlijanija vrz ìvotnata sredina od implementacijata na

planskata dokumentacija. Analizata ja pokaùva potkrepenosta na potrebata za implementacija na

planskata dokumentacija, odnosno opravdanosta od 5568 m2 razviena bruto povr{ina za stopanski kompleks za lesna i nezagaduva~ka industrija, proizvodstvo - peskarewe na metali, grade`na parcela 1, Urbana edinica II, Blok 16, KP 16035 i 16036, KO Veles, so namena na prostorot G2.

Planot odrededuva i kompatibilnite nameni, odnosno izgradba na mali komercijalni delovni edinici - B1 i G3 i G4, so maksimalno dozvolen procent od 20 i 30% vo odnos na osnovnata klasa na namena na zemji{teto.

Vo Izve{tajot e pretstaven i planot za monitoring na ìvotnata sredina ~ija osnovna cel e redovno sledewe, so prethodno vospostavena dinamika na efektite od implementacijata na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto.



68

Iako planskiot dokument se odnesuva na lesna i nezagaduva~ka industrija (G2), pred se poradi dolgata istorijata na zagaduvaweto na gradot Veles i osetlivosta na javnosta na razli~ni industriski zagaduvawa, planot za monitoring na ìvotnata sredina imperativno mora da predvidi tri (3) osnovni elementi:

• Navremenost na sledewe i izvestuvawe na nadle`nite institucii i javnosta povrzani so implementacijata na planskite aktivnosti;

• Navremeno otkrivawe na nepredvidenite negativni efekti vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto; i

• Odgovornost kon javnosta na Op{tinata Veles i nejziniot senzibilitet kon ekolo{kite implikacii od opredeleni stopanski operacii.

Planot za monitoring na ìvotnata sredina bazira vrz sledeweto na indikatorite i vlijanijata vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, so {to se ovozmo`ùva i vospostavuvawe na merki za namaluvawe, minimizirawe i/ili eliminirawe na vlijanijata.



69

12.0 ZAKONODAVSTVO

Pri izrabotka na Izve{tajot, vo predvid se zemeni brojni nacionalni i me|unarodni relevantni zakonodavni akti, konvencii, dogovori, politiki, planovi, strategii i sl.

1. Zakon za ìvotna sredina (Sl. Vesnik na RM br.53/05, 81/05, 24/07,159/08,

83/2009, 47/2010, 124/10);

2. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali

opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz

ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto (Sl. Vesnik na RM br. 144/07);

3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata

za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina (Slu`ben Vesnik

na RM br. 33/06);

4. Uredba za strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva

postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na

lu|eto (Sl. Vesnik na RM br. 153/2007);

5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata

sredina (Sl. Vesnik na RM br. 153/07).

6. Pravilnik za sostavot na komisijata i na~inot na nejzinata rabota,

programata i na~inot na polagawe na stru~niot ispit, visinata na

nadomestokot za polagawe na stru~niot ispit i na nadomestokot za

vospostavuvawe i odrùvawe na listata na eksperti za strategiska ocena na

ìvotnata sredina i na~inot na steknuvawe i gubewe na statusot na ekspert

za strategiska ocena na ìvotnata sredina, kako i na~inot i postapkata za

vklu~uvawe i isklu~uvawe od listata na eksperti (Sl. Vesnik na RM br.

129/07);

7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali

opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno vlijanie vrz

ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto (Sl. Vesnik na RM br. 144/07);



70

8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i akti,

kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na

RM br. 147/08);

9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe (Slu`ben Vesnik na RM br.

51/05, 137.07, 24/08, 91/09, 124/10);

10. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot (Sl. Vesnik

na RM br. 69/99);

11. Zakon za gradewe (Sl. Vesnik na RM br. 130/09, 124/10);

12. Uredba za dejnostite i aktivnostite za koi zadolìtelno se izrabotuva

elaborat, a za ~ie odobruvawe e nadleèn Gradona~alnikot na op{tinata,

Gradona~alnikot na gradot Skopje i Gradona~alnikot na op{tinite vo

gradot Skopje (Sl. Vesnik na RM br. 80/2009);

13. Zakon za vodi (Sl. Vesnik na RM br. 4/98, 19/00, 42/05, 46/06 i 6/2009);

14. Uredba za klasifikacija na vodite (Sl. Vesnik na RM od 31 mart 1999

godina);

15. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite

vodi (Sl. Vesnik na RM br. 18/99, 71/99);

16. Zakon za upravuvawe so otpad (Sl. Vesnik na RM br. 68/04, 71/04, 107/07,

102/08, 143/08, 124/10);

17. Zakon za kvalitet na ambienten vozduh (Sl. Vesnik na RM br. 67/04 i 92/07);

18. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina (Sl. Vesnik na RM br.

79/07, 124/10);

19. Uredba za grani~ni vrednosti na nivoa i vidovi na zagaduva~ki supstancii

vo ambientalniot vozduh i pragovi na alarmirawe, rokovi za postignuvawe

na grani~nite vrednosti, margini na tolerancija za grani~na vrednost,

celni vrednosti i dolgoro~ni celi (Sl. Vesnik na RM od 22.06.2005);

20. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivo na bu~ava vo ìvotnata sredina

(Sl. Vesnik na RM br. 147/08);



71

21. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo (Sl. Vesnik na RM br. 20/04,

115/07);

22. Zakon za za{tita i blagosostojba na ìvotnite (Sl. Vesnik na RM br.

113/07);

23. Zakon za za{tita i blagosostojba na rastenijata (Sl. Vesnik na RM br. 25/98,

6/00);

24. Zakon za za{tita na prirodata (Sl. Vesnik na RM br. 64/04, 14/06,84/07);

25. Zakon za za{tita pri rabota (Sl. Vesnik na RM br. 13/98, 33/00,29/02);

26. Zakon za eksproprijacija (Sl. Vesnik na RM br. 33/95, 20/98,40/99,31/03, 46/05,

10/08).

Konvencii:

1. Konvencija za za{tita za mo~uri{ta {to se od me|unarodno zna~ewe kako

ìveali{tan a vodnite ptici (Ramsar 1971), ratifikuvana vo 1977 godina;

2. Konvencija za za{tita na svetskoto kulturno i prirodno nasledstvo (Pariz

1972), ratifikuvana vo 1974 godina;

3. Konvencija za me|unarodna trgovija so zagrozeni vidovi diva flora i fauna

(Va{ington 1973), ratifikuvana vo 1999 godina;

4. Konvencija za za{tita na migratorni vidovi divi ìvotni (Bon 1979),

ratifikuvana vo 1999 godina;

5. Konvencija za za{tita na diviot svet i prirodnite ìveali{ta vo Evropa

(Bern 1979), ratifikuvana vo 1997 godina;

6. Dogovor za za{tita na liljacite vo Evropa (London 1991), ratifikuvan vo

1999 godina (amandman na dogovorot ratifikuvan vo 2002 godina);

7. Dogovor za za{tita na afrikansko-aziskite migratorni vidovi ptici (Hag

1995), ratifikuvan vo 1999 godina;

8. Bazelska konvencija vo vrska so prekugrani~nite zagaduva~i so opasen otpad

i negovoto deponirawe (Bazel 1995), ratifikuvana vo 1997 godina;

9. Konvencija za za{tita na biolo{kata raznovisnost (Rio de @aneiro 1992),

ratifikuvana vo 1998 godina;



72

10. Konvencija za pristap do informacii, u~estvo na javnosta vo odlu~uvaweto

i pristap do pravda za pra{awa povrzani so ìvotnata sredina (Arhus,

1998), ratifikuvana 1999 godina;

11. Konvencija za ocena na prekugrani~nite vlijanija vrz ìvotnata sredina

(Espo 1991), ratifikuvana 1999 godina;

12. Evropska konvencija za predel (Firenca 2000), ratifikuvana 2003 godina;

13. Deklaracija za odr`liv razvoj (Johanesburg, 2002);

14. Direktiva za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/337/EEC);

15. Direktiva za strategiska ocena na ìvotnata sredina (2001/42/EC).

Ostanata dokumentacija:

1. II Nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan na RM (2006 godina);

2. Nacionalna strategija za odr`liv razvoj (Del I/II za period od 2009 -2030

godina, od 2010 godina);

3. Prostoren plan na Republika Makedonija (2004 godina);

4. Studija za sostojbata so biolo{kata raznovidnost vo Republika Makedonija

(2003 godina);

5. Strategija i akciski plan za za{tita na biolo{kata raznovidnost na

Republika Makedonija (2004 godina).



73

13. INFORMACII OD JAVNA RASPRAVA Ovoj del od Izve{tajot za SO@S ostava prostor za vmetnuvawe na informacii od javnata rasprava i koi }e stanat sostaven del od finalniot Izve{taj.



74

14. KORISTENA LITERATURA

1. Dr Simon Marsden - Strategic Environmental Assessment in International and European Law

2. UNEP; Cities Alliance and I.C.L.E.I - Liveable Cities: The Benefits of Urban Environmental Planning

3. Michael Schmidt et al - Implementing Strategic Environmental Assessment 4.

Robert B. Gibson et al – Sustainability Assessment – Criteria, Processes and Applications

5. Thomas B. Fischer – Strategic Environmental Assessment in Transport and Land Use Planning

6. Barry Dalal-Clayton and Stephen Bass – Sustainable Development Strategies

7. Riki Therivel and Maria Rosario Paridario – The Practice of Strategic Environmental Assessment

8. Riki Therivel et al – Strategic Environmental Assessment

9. Barry Dalal-Clayton, Barry Sadler - Strategic Environmental Assessment- A Sourcebook & Reference Guide to International Experience

10. Carys Jones et al - Strategic Environmental Assessment and Land Use Planning- An International Evaluation

11. Riki Therivel Strategic Environmental Assessment in Action

12. Angus Morrison-Saunders, Jos Arts - Assessing Impact- Handbook of EIA and SEA Follow-up

13. Analysing Strategic Environmental Assessment (ANSEA): Towards Better Decision-Making

14. Planovi, politiki i strategii koi se nabroeni vo Izve{tajot



75

15. PRILOZI

1: Potvrda za poloèn stru~en ispit za SO@S - za Goran Arsov

2-5: Postojna sostojba R=1:500

6. Postojna sostojba (Google Image)

7-11: Planirana sostojba R=1:500

Documents

NACRT IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA … · Vo Evropskata Unija, procesot na Strategiska ocena na `ivotnata sredina (SO@S) e reguliran so EU Directive 2001/42/EC. Vo Republika