Nart trajnostne mobilnosti v MO Murska SobotaJoe VerenMurska Sobota, 22. september 2010

MO Murska SobotaPovrina: 64 km2 44 ha 29 arov Nadmorska viina: 190 m Naselja (12): Murska Sobota, Bakovci, ernelavci, Krog, Satahovci, Kupinci, Markiavci, Nemavci, Polana, Pua, Rakian, Veica Prebivalci: 20.266 (september 2003)

MO Murska Sobota

Glavne prometniceTranzitne prometniceAvtocestaObvoznice ?eleznica ?Kolesarska tranzitna pot !

MO Murska Sobota eli v prihodnosti zagotoviti integriran in visoko kvaliteten lokalni transportni sistem, ki bo zadovoljeval potrebe prebivalcev Mestne obine Murska Sobota ter potrebe gospodarstva in obiskovalcev tega obmoja. V okviru te vizije je bil izdelan nart trajnostne mobilnosti, ki predstavlja strategijo razvoja transportnega sistema v prihodnosti in navaja potrebne ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo transportni sistem Mestne obine Murska Sobota:uinkovit, zanesljiv, cenovno dostopen in varen; zadovoljeval potovalne potrebe vseh prebivalcev Mestne obine Murska Sobota in gospodarstva na tem obmoju; zagotavljal dostop do iroke palete blaga in storitev brez potrebe po rabi osebnega motoriziranega transporta, a kljub temu (kot monost) dopual tudi uporabo osebnega avtomobila; zagotavljal kakovostno okolje s skrbnim upravljanjem okoljskih vplivov prometa;imel sprejemljive uinke na lokalno in globalno okolje.Center za raziskave mobilnosti, Univerza Maribor

Povezava do Narta trajnostne mobilnosti MO Murska Sobota:

http://www.murska-sobota.si/ dokumenti/35/2/2009/Nacrt_trajnostne_mobilnosti_MS_2561.pdf

Potovalne navadenain potovanj na delo in porabljen as za potovanja na delo -minute

Izbor nainaizbor cilja ???izbor asa ???vzpostavitev monosti ???

Ukrepi za vzpodbujanje peaenjape coneustrezni ploniki (izogibanje konfliktom s kolesarji!)prehodi za pecesemaforji (nastavitve!)umirjen / odstranjen osebni promet+ vzgoja + marketing + nadzor

Ukrepi za vzpodbujanje kolesarjenjasklenjene kolesarske steze do vseh glavnih atraktorjev prometaustrezno dimenzionirane in nartovane kolesarske stezeprehodisemaforji (nastavitve!)umirjen / odstranjen osebni motorni prometustrezna parkiria za kolesaustrezna signalizacija+ vzgled+ vzgoja+ nadzor

Prijetni prehod blinjica samo za kolesarje in pece

Vir: BYPAD: Stanje kolesarskega prometa v MO Murska Sobota 2008

+ poivalia

Primestne kolesarske povezaveRdee rteSkupaj11,70 km

Nacionalne in mednarodne navezave e ni !PuaBakovciKrogRakianNorinciernelavciVeicaPolanaMarkiavciNemavciSatahovciDokleovjeTiinaBeltinciMartjanci

Ukrepi za vzpodbujanje uporabe JPPponudbatarifefrekvencelinijepostajaliavozni parkinformiranje

finanne vzpodbudeposameznikomvloga podjetij, obine, drave?+ vzgoja+ marketing

Mirujoi prometrealnost daljinski promet se izvaja z osebnimi avtomobiliproblem parkiranja:prepreiti ga ne smemo / moremokam ga lociratikako in koliko ga zaraunavati (e ga zaraunavati)!!! absolutni ukrep po metodologiji plafoniranja

Za kolesarje neurejeni, nerodni in neprijetni odsekiTrikotnik pri Zdravstvenem domuUlica ob parku do ZDCankarjeva od GD do Lesnine + katlice za kolesarje in pece - poslikajDel SlomkoveZaetek TiinskeMurska Sobota MarkiavciMurska Sobota Nemavci ?MarkiavskaKrog SatahovciRakian Norinci + BTCMarkiavci NemavciMurska Sobota NorinciMurska Sobota TiinaBakovci Dokleovje in Dokleovje Verej in Verej KriavciVeica Gederovci

Promet v mirovanju-klju do upravljanja prometa

Promet v mirovanjuNeurejena parkiria - zaasna npr. pri avtobusni postaji in neizkoriena npr. stanovanjska naseljaVelika parkiria trgovski centriObmoja okrog ol? Bolnica?Plan parkiri in javnih gara Merkator, AP, ..Prostorsko imamo doloena parkiria in garae, nismo se pa e odloili glede obmoja za pece (in kolesarje ali s tranzitom za kolesarje (in JP)), za katerega vsi vemo, da ga bomo enkrat imeli!? Ali bi bila problematika in strategija avtomobilskega prometa v mirovanju isto drugana, e bi se odloili, da bo imel JP nekako dostop v to obmoje?

Ulica ki klie po umirjenem prometu?!?!BREZ PARKIRANJAAli celo po obmoju za pece???Obmoje za pece in kolesarje!Zaton podjetnike iniciative ali razcvet in vraanje ivljenja v sredie mesta?

Uvajanje trajnostne mobilnosti v praksiKRITIEN POGLED

Nova kolesarska steza raj za avtomobiliste

Raj za avtomobiliste -pogled od blizu

Svee renoviran odsek do ardeNa kolesarje se je pozabilo!

e ena primestna navezava

Zaparkirana kolesarska stezaali / in plonik na 100 nainov

Pritiskanje gumbov za kolesarje in pece ?!Zakaj zaasni prometni znak mi postavljen na vozie, ki je dovolj iroko, kolesarska pot in plonik sta pa preozka?

Postajalie pred bolnicoNoben ukrep ne pomaga!

Osnovne oleLokacijaParkiranje na dvoriu in postajaliih, ter plonikih in kolesarskih stezahZagotovljen javni prevoz za oddaljene uenceKako pridejo otroci veinoma v olo?

Ista ola, pa razlini stari.Ali je razlog kje drugje?

Zadaj so pa e druge monosti

Primer naslednje ole

Imamo e eno olo!

SoboanecNova postajalia, gostota, trasaVozi na eno uroZastonj in polovikaVozita dva zakaj ljudje ne prestopajo?Nizkopoden zakaj ga premalo uporabljajo invalidi?Navezava na primestje!P + R

Do invalidov prijazno mesto ?!Zgodba

Pomembna je tudi socialna vkljuenost

Psi lajajo karavana gre naprejKreatorji prometne politike voznikiInvestitorji voznikiProjektanti voznikiIzvajalci voznikiUporabniki voznikiVolivci - vozniki

TRAJNOSTNO UREJANJE PROMETA NA LOKALNI RAVNI EPOMM.pdf Kljub zelo razlinim politikam in ukrepom na tem podroju obstaja skupna osnova pri planiranju lokalnegaprometa. Za pristop na EU ravni je primerna zlasti struktura ukrepov v zakonodaji VB. Strokovna skupinaEU je predlagala naslednje kategorije: glavna naela in cilji: loiti ekonomsko rast od prometne, izboljati integracijo prometnegaplaniranja in drugega kljunega planiranja, zaititi raznolikost in prilagodljivost pristopov; zmanjanje potreb po potovanjih: zagotoviti monosti dostopa od vrat do vrat, nareditiuinkovito rabo prostora (prostorsko planiranje), zavarovati obstojee blinjice v omreju; upravljanje prometa: zmanjati zastoje in racionalizirati uporabo vozil, spodbujati spreminjanjerabe prevoznih nainov in intermodalnost, upravljanje mobilnosti, optimiziranje blagovnegaprometa in logistike, uporaba inteligentnih prometnih sistemov; razvoj istih in pravinih prometnih sistemov: spodbujanje rabe istih in energijsko uinkovitihnainov prevoza, izboljanje kakovosti urbanega okolja in javnih prostorov, izboljanje varnost nacesti.Medtem, ko se je strokovna skupina EU zavzela za zmanjevanje potreb po potovanju v navezavi sprostorskim planiranjem, imajo v VB drugaen pristop. Tam se namesto zmanjevanja povpraevanja boljzavzemajo za poveanje izbire prevoznih nainov.Predlagane so tudi kategorije, ki trenutno e ne obstajajo v predpisih drav (naini za loitev ekonomskegain prometnega razvoja, fleksibilnost in raznolikost, upravljanje mobilnosti).Skupna znailnost obstojeih zakonodaj je zahteva po presoji tehnine in finanne izvedljivost prometnestrategije, kar je predlagala tudi strokovna skupina EU.Okoli leta 1960 je razvoj individualnega motoriziranega prometa priel siliti mestne uprave k ukrepanju.Ceste in cestno omreje sta bila v veliki meri zasnovana e iz asov prevladujoega vprenega prometa innista bila dorasla povpraevanju in zahtevam avtomobilov.Projektanti cest in planerji prometa so se v tistem obdobju radi ozirali v Zdruene drave Amerike, ki sobile e bistveno bolj motorizirane ter raziskovali tamkajnje razmere. V Ameriki so bila prenekatera mestaizgrajena po meri avtomobila. Da je tako potrebno postopati tudi v Evropi, je bilo prevladujoepreprianje te generacije prometnih planerjev. Vzporedno z amerikimi koncepti pa so posameznikispoznavali, da je prenos teh konceptov v evropska mesta, ki imajo iz srednjega veka izvirajoa mestnasredia, nespametno.Slika 7: Razvoj motorizacije v Avstriji ter (zmotne) prognoze o zgornji meji njene rastiTako so se prieli pojavljati tevilni koncepti, ki so prieli odstopati od principov avtomobilu prijaznegamesta. V vsakem taknem konceptu se, kot moda skozi as, pojavlja nek nov poudarek. Za posameznaobdobja so bile znailne predvsem naslednje aktivnosti: Avtomobilu prijazno mesto (1965); Prilagoditev mest zahtevam prometa, vendar z ohranjanjem kulturno zgodovinskih pomembnihstavb (19651970); Vpeljava con za pece (1972); Vpeljava upravljanja s parkirnimi conami, modre cone (1979); Izgradnja omreja kolesarskih poti in poti za pece (1980); Povrinsko umirjanje prometa, tempo 30/50 (1991); Prednost za vozila JPP (1985) in integracija ponudbe in upravljanja JPP (1994);30/130 Ukrepi spodbujanja mehkih oblik: P+R koncepti, potniki terminali, mobility management,udeleba obanov (2000); Omejevanje prometa zaradi uredbe o dovoljenih obremenitvah z delci (2006).Vsi zgoraj opisani procesi imajo nekaj skupnih znailnosti: Procesi so bili dolgotrajni; od jasno deklarirane politine volje do praktine realizacije je preteklovsaj 10 do 15 let; v primeru enotne vozovnice 16 let, v primeru podaljanja tramvajskih linij pae ve.17 Do srede devetdesetih let prejnjega stoletja so se v hladni polovici leta izvajali posebni ukrepi restrikcije osebnegaprometa, poznani pod nazivom Smog-Alarm. Po takratnih spoznanjih so bili glavni krivci za poveane koncentracijesmoga kuria na trda goriva, industrija in ele na tretjem mestu promet. Zaradi ve vzrokov (zmanjanje tevilaindividualnih kuri, zmanjanje industrijskih izpustov, bolj toplih in vetrovnih zim) se klasini smog po 1993 ni vepojavljal v alarmantnem obsegu.46/130 eprav smo v zgodovinskem pregledu za vsako obdobje nali nek poudarek (modno aktivnost) paje vendar mogoe razbrati kontinuiteto politike. Od sredine 70. let ni bilo nikakrne iritve cestneinfrastrukture za poveanje kapacitet za osebna vozila. Od 90. let opaamo tudi zmanjevanjekapacitet cestnega omreja. Ukrepi so bili bolj mehke narave; prevladoval je tako imenovan pull princip. e so e bileuveljavljene omejitve za osebna vozila, so bile praviloma vpeljane za izboljanjem ponudbealternativne oblike. Za vse ukrepe je bilo porabljenega (bolje: investiranega) veliko javnega denarja (... sicer ne sledi izprikazanega in analiziranega). V splonih razvojnih dokumentih je dostopnost oziroma promet na prvem mestu, velja tako zamestne, kot regijske ali deelne dokumente. Procese nartovanja prometa, kot integralnega dela splonega nartovanja razvoja mesta in regije,ne vodijo gradbeni infrastukturci ... V prometnih razvojnih dokumentih je govora o kvalitetiivljenja, dostopnosti, obremenjevanju okolja, varnosti in o nujnem prometu za zagotavljanjegospodarske aktivnosti... Cesta (parkirie) je samo eno izmed orodij ali monosti za dosego ciljev. Rezultati, predvsem modal split, na prvi pogled niso zelo spektakularni. Je pa, vsaj v SrednjiEvropi, Gradec eno redkih, e ne edino srednje veliko mesto, ki je praktino uspelo ohranitisprejemljiv dele uporabe osebnega prometa, ki je uspelo zadrati velik dele uporabnikov JPP teruspelo svoje prebivalce vrniti na kolesa.

Zakaj nart TMKako se je zaeloKdo ga je narediKdo ga je sprejelKdo ga je prebralKdo ga upotevaKdo bi moral biti z njim seznajnen (prejektanti, investitorji, politiki, prebivalciTN imamo!Ali so z njim seznanjeni tisti, ki nartujejo in planirajo, ter projektirajo vidimo, da dejanja niso takna.Ali ga poznajo uporabniki?Ali bomo poakali, da se kljuna infrastruktura uredi brez njega, da bomo potem pripravljali drugega?Najprej bi se morali dolgorono odloiti za obmoja za pece, kolesarje in JP !Torej center, park, ole in vrtci, ZD, Torej upotevati posledino tudi logine vsebinske spremembe v prostoruNa podlagi tega nartovati promet v mirovanju in lokalni tranzitOstalo je pa potem samo posledica

enosmerne ulicezakaj nele kot izjemekje jih imamoprednosti in slabostiprednosti- s spremembo reima se pridobi prostor za kolesarsko stezo in plonik in za parkiranje - sistem je uinkovit e se uporablja izza zeleni val daj sliko - ve pasovno enosmerno in zelena lu na semaforjuSlabosti:- dalje poti- veja komotnost za avtomobiliste zmanjevanje njihove pozornosti- uravnoteenost prometnih tokov

odloitve v mo msenosmerne ulice le izjemomaurejanje kolesarskih poti in plonikovuvajanje obmoij umirjenega prometa in za pece vendar e odlaamomodre cone, tudi pravepajka imamo predvidenega a ga ne izvajamomestni javni promet

*Samo predstavitev!Zakaj je naslovnica zgovorna.Ali potrjuje dejstvo, ali zbuja dilemoPozneje jo povei s podatkom in prometne tudije dolina potovanja in nain potovanja - %

---- na tem podroju se vse premika po polje, ali trajnstno potovati pomeni biti vedno v zamudi, ali po polje dohitevamo druge, ali *Kako je to mono?kako dosei cilje, ki so si nasprotujoi?Z bistveno drugano ponudbo in potovalnimi navadami. S spremembo stali! Pri vseh od politike pa vse do uoprabnikov.

*Na nekaj diapozitivih povzetek narta TM***********VIJOLINA - Dravne cesteTEMNO MODRA - Lokalne cesteSVETLO MODRA -Zbirne mestne in zbirne krajevne ceste oz. mestne ceste in krajevne ceste ZELENA -Glavne cesteRJAVA - Javne poti*****Najdi sliko iz LJ posveta enosmerna ulica , dvosmerna za JP in kolesarjeVsi vemo, da pe obmoje bo, nartujemo pa tako, kot da ga ne bo! in prav gotovo bo to obmoje nekako povezano s parkom, s Trgom zmage, s Trgom kulture, z delom Slovenske

*Najdi sliko iz LJ posveta enosmerna ulica , dvosmerna za JP in kolesarjeVsi vemo, da pe obmoje bo, nartujemo pa tako, kot da ga ne bo! in prav gotovo bo to obmoje nekako povezano s parkom, s Trgom zmage, s Trgom kulture, z delom Slovenske- V Pomurju imamo baje najve m2 trgovskih povrin na prebivalca

*Ostredotoenje na dravne ceste!Ali poznajo na nart TMAli pro9jektanti upotevajo sonaravne naine mobilnosti da ker jim gradijo ne, ker graadijo po okusu voznikovKaj je pozitivno kolesarska in plonik nista pozabljenaKaj je negativno kolesarska za avtomobiliste*Postlano za voznike osebnih vozil.Kolesarji pa naj dvignejo jadra in akajo na ugoden veter.Nova kolesarska steza raj za avtomobiliste.*Emancipacija kolesarjev in pecev prepuena blinji ali dalnji prihodnostiPoglejte samo te robnike! Strah te je jih gledati, kaj ele tuz ghoditi pe ali se voziti s kolesom!

*Podoben primer stareji: Konec kolesarske na Petanjskem mostu

Pretonost: Poslikaj kroie in v ozadju rdeo lu na semaforju z obeh strani!!! Zadeva pa je ganc nova!*Podoben primer stareji: Konec kolesarske na Petanjskem mostu

Pretonost: Poslikaj kroie in v ozadju rdeo lu na semaforju z obeh strani!!! Zadeva pa je ganc nova!*Tesno prehitevanje kolesarja.Za nameek e unieno vozie na robu!*Dilema koristnosti, nujnosti in potrebnosti knofov za kolesarje in pece!e posebej e je neergonomsko postavljeno!

Dilema postavitve zaasnega znaka Zakaj ne na cesto ??? Analogija s parkiranjem na kolesarski stezi!!!*nmadzora nismo preizkusiliniti pajka*Zakaj ne ustavijo na voziu? Menda ja ne, ker bi se bali kolesarjev?*Blinji bi lahko prili pe ali s kolesi? Nekateri stari to tudi storijo!!!Dalnji bi lahko prili z avtobusom.Vseeno pa veina pripelje otroke z avti od blizu in dale!Enosmerna ulica izjemoma!Parkiranje na kolesarski stezi in izstop otrok!!!*Pomembna je tud isocialna vkljuenost*Lobiji, interesi, zaslukarstvoAli se vseeno kaj spreminja?