Nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje v primeru ...Končno poročilo MASPREM 3 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, p.p. 2552, SI-1000 Ljubljana • 1 1. UVOD

Nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje v primeru proženja zemeljskih plazov v RS - MASPREM 3

Končno poročilo

Ljubljana, oktober 2018

Končno poročilo MASPREM3

_____________________________________________________________________________

Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, p.p. 2552, SI-1000 Ljubljana • www.geo-zs.si

naročnik:

RS Ministrstvo za obrambo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje Vojkova cesta 61, Ljubljana

Izvajalec: GEOLOŠKI ZAVOD SLOVENIJE Dimičeva ulica 14, 1001 Ljubljana

Soizvajalec : e-Tutor s.p.

Št. pogodbe: 4300-158/2017-1 z dne 11.5.2017

Arhivska številka: R-II-30d/c-2/12-a

Naloga: Nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje v primeru proženja zemeljskih plazov v RS« - MASPREM 3

Končno poročilo

Datum izdelave: Oktober 2018

Nosilec naloge: Jasna Šinigoj, univ. dipl. inž. geol.

Avtorji:

Jasna Šinigoj, univ.dipl.inž.geol. dr. Mateja Jemec Auflič, univ.dipl.inž.geol. Špela Kumelj, univ.dipl.geogr. dr. Tina Peternel, univ.dipl.inž.geol.

Direktor: dr. Miloš Bavec, univ. dipl. inž. geol.

Ključne besede: Plazovi, Model, Geološki informacijski sistem

Datum: Ljubljana, 17. oktober 2018


_____________________________________________________________________________


Nosilci posameznih sklopov naloge

DP1: Špela Kumelj, univ.dipl.geogr.

DP2: dr. Mateja Jemec Auflič, univ.dipl.inž.geol.

DP3: dr. Tina Peternel, univ.dipl.inž.geol.

DP4 Matija Krivic, univ.dipl.geogr.

Sodelavci na projektu

Jasna Šinigoj, univ.dipl.inž.geol. dr. Mateja Jemec Auflič, univ.dipl.inž.geol. Matija Krivic, univ.dipl.geogr. Špela Kumelj, univ.dipl.geogr. dr. Tina Peternel, univ.dipl.inž.geol. Janez Vegan, mag. inž. el. Marko Zakrajšek, e-Tutor s.p. Nina Prkič Požar, univ.dipl.inž.geol. Martin Podboj, univ.dipl.inž. rač. in. inf. Maks Šinigoj, študent Galena Jordanova, študent


_____________________________________________________________________________


Vsebina

1. UVOD ....................................................................................................................................... 1

2. NADGRADNJA SPLETNE APLIKACIJE e-PLAZ ................................................................................ 2

2.1. Vzpostavitev protokolov in potrditev obrazca s strani URSRZ in MOP ......................................... 2

2.2. Usposabljanje uporabnikov za uporabo obrazca e-Plaz ............................................................... 3

2.3. Izpopolnitev spletne aplikacije e-Plaz ........................................................................................... 5

2.4. Zbiranje podatkov o plazovih ...................................................................................................... 11

3. NADGRADNJA DINAMIČNEGA MODELA ................................................................................... 15

3.1. Določitev vplivnih predhodnih padavin ...................................................................................... 15

3.2. Vključitev infiltracije, površinskega odtoka in vlažnosti tal ........................................................ 20

3.3. Kalibracija modelov z meteorološkimi modeli napovedi ............................................................ 26

3.4. Analiza in verifikacija .................................................................................................................. 27

3.4.1. Rezultati verifikacije posameznih modelov MASPREM ....................................................... 32

3.4.2. Rezultati ujemanja nastalih plazov z območji napovedi MASPREM modelov ..................... 35

3.4.3. Vrednotenje rezultatov in zaključki ..................................................................................... 36

4. NADGRADNJA DINAMIČNEGA MODELA ZA 14 OBČIN ............................................................... 37

5. IZPOPOLNITEV/DOPOLNITEV SISTEMA MASPREM IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE ......................... 40

5.1. Vzpostavitev »nadzornega sistema«........................................................................................... 40

5.2. Vzdrževanje sistema MASPREM ................................................................................................. 43

6. PREDSTAVITVE REZULTATOV PROJEKTA V OBDOBJU TRAJANJA PROJEKTA MASPREM3 .............. 44

7. VIRI IN LITERATURA ................................................................................................................ 47

8. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................. 47

9. PRILOGE ................................................................................................................................. 50


_____________________________________________________________________________


KAZALO SLIK

Slika 1: Avtomatsko obveščanje preko sistema SPIN - OBVEŠČANJE O DOGODKIH – RSS. ......................... 3 Slika 2: Usposabljanje za popisovanje plazov preko spletne aplikacije e-Plaz, Pekre, september 2018. .... 5 Slika 3: Omejitve dostopa do spletne aplikacije e-Plaz so pojasnjene na strani prijave. ............................ 6 Slika 4: Sprememba izpisa plazov glede na uporabnikov nivo dostopa ...................................................... 7 Slika 5: Avtomatski izpis časovnega intervala: in sicer primer izpisa datuma sprožitve od najstarejšega datuma, ko se je zgodil nek dogodek do najmlajšega datuma, ko se je sprožil nek dogodek izmed vseh vpisanih dogodkov na nivoju države. .......................................................................................................... 8 Slika 6: Nadgradnja spletne aplikacije e-Plaz s funkcionalnostjo »Zemljevid« ........................................... 9 Slika 7: Obvestilo o veljavi Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR)..................................... 10 Slika 8: Video navodila za vnos podatkov o dogodkih preko spletne aplikacije e-Plaz. ............................ 11 Slika 9: Lokacije plazov, zbranih v času trajanja projekta MASPREM 3 (stanje: oktober 2018). ............... 13 Slika 10: Prostorska porazdelitev zemeljskih plazov po slovenskih občinah, ki so nastali v obdobju med 2013 in 2016. ............................................................................................................................................ 16 Slika 11: Občine, v katerih so nastali zemeljski plazovi v obdobju med 2013 in 2016. ............................ 16 Slika 12: Hidravlični in mehanski pogoji in meje, ki se upoštevajo pri infiltraciji (prirejeno po Elia et al., 2017). ........................................................................................................................................................ 20 Slika 13: Prikaz izračuna modela infiltracije s programskim orodjem ArcGIS. .......................................... 22 Slika 14: Prikaz izračuna napovedi verjetnosti pojavljanja plazov modelov predhodnih padavin in modelov infiltracije za izbrane datume. ................................................................................................... 25 Slika 15: Prikaz modelov 4 in 5 z novimi modelskimi napovedi padavin INCA in različnimi sprožilnimi količinami padavin. ................................................................................................................................... 27 Slika 16: Lokacije uporabljenih plazov pri analizi verifikacije modelov MASPREM. ................................. 28 Slika 17: Shematski prikaz postopka analize verifikacije različnih modelov MASPREM. .......................... 31 Slika 18: Ujemanje nastalih plazov z območji MASPREM napovedi povečane verjetnosti pojavljanja plazov v odstotkih. ................................................................................................................................... 36 Slika 19: Koncept »nadzornega sistema«, ki omogoča pregled in primerjavo dnevnih izračunov napovedi in izpostavljenosti za posamezno občino. ................................................................................................ 39 Slika 20: Prikaz koncepta »nadzornega sistema« MASPREM. .................................................................. 40 Slika 21: Podrobnejši pregled posameznih napovedovalnih modelov na nivoju Slovenije. ..................... 41 Slika 22: Podrobnejši prikaz izbrane modelske napovedi na nivoju Slovenije. ......................................... 42 Slika 23: Podrobnejši prikaz izbrane modelske napovedi na nivoju občin. .............................................. 42


_____________________________________________________________________________


KAZALO DIAGRAMOV

Diagram 1: Število občin in Izpostav URSZR, katerih predstavniki so se udeležili usposabljanja za popis plazov z uporabo spletne aplikacije e-Plaz. ................................................................................................ 4 Diagram 2: Število prijavljenih občin in Izpostav URSZR v spletno aplikacijo e-Plaz (stanje oktober 2018). .................................................................................................................................................................. 12 Diagram 3: Povprečna količina predhodnih padavin na dan za posamezno inženirsko-geološko enoto glede na različno dolga padavinska obdobja pred pojavom zemeljskega plazu. ...................................... 19 Diagram 4: Povprečne količine predhodnih padavin na dan in padavine na dan pojava zemeljskega plazu za posamezno inženirsko-geološko enoto glede na različno dolga padavinska obdobja pred pojavom zemeljskega plazu. .................................................................................................................................... 19

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Predmeti faze. ..................................................................................................................... 1 Preglednica 2: Število udeležencev iz posameznih organizacij na posameznih usposabljanjih. ................. 4 Preglednica 3: Povprečne vrednosti predhodnih padavin za posamezna padavinska obdobja in padavine na dan sprožitve združene po inženir.-geološki enoti (IG). ....................................................................... 18 Preglednica 4: Kontingenčna tabela s štirimi možnimi izidi napovedi. ..................................................... 29 Preglednica 5: Merila uspešnosti napovedi MASPREM modelov, izračunane na podlagi kontingenčne tabele. ....................................................................................................................................................... 30 Preglednica 6: Prikaz modelov MASPREM, glede na upoštevano obdobje pri verifikaciji in število upoštevanih plazov. .................................................................................................................................. 32 Preglednica 7: Rezultati kontingenčne tabele za model 1: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + ALADIN. .................................................................................................................................................................. 33 Preglednica 8: Rezultati kontingenčne tabele za model 2: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + ALADIN + ALADIN + ALADIN. .................................................................................................................................... 33 Preglednica 9: Rezultati kontingenčne tabele za model 3: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 2 + ALADIN + ALADIN + ALADIN. .................................................................................................................................... 33 Preglednica 10: Rezultati kontingenčne tabele za model 4: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + predhodne PADAVINE INCA + ALADIN. ..................................................................................................... 34 Preglednica 11: Rezultati kontingenčne tabele za model 5: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 2 + predhodne PADAVINE INCA + ALADIN. ..................................................................................................... 34 Preglednica 12: Rezultati analiz verifikacije uspešnosti modelov MASPREM. .......................................... 35 Preglednica 13: Prikaz števila plazov, ki so jih MASPREM modeli pravilno napovedali. ........................... 35 Preglednica 14: Napoved na nivoju občin - WMS. ................................................................................... 39

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Predlog vzpostavitve dežurne službe v primeru povečane verjetnosti pojavljanja plazov ...... 51 Priloga 2: Predstavitve rezultatov projekta............................................................................................... 54 Priloga 3: Seznam plazov, ki so nastali v obdobju od 2013 do 2016 ......................................................... 61 Priloga 4: Podroben pregled izračunov kontingenčnih tabel za posamezne modele po dnevih. ............. 78 Priloga 5: Prikaz nekaterih rezultatov izračunov modelov napovedi. ..................................................... 166

Končno poročilo MASPREM 3

Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, p.p. 2552, SI-1000 Ljubljana • www.geo-zs.si 1

1. UVOD

Skladno s pogodbo med MORS in GeoZS št. 4300-158/2017-1 z dne 11.5.2017 in Načrtom izvedbe projekta 2.0 z dne 01.06.2017 smo v okviru projekta MASPREM 3 izpopolnili spletno aplikacijo e-Plaz, določili vpliv predhodnih padavin, prilagodili prikaz napovedi na nivoju občin ter postavili koncept »nadzornega sistema, ki bo omogočal pregled in primerjavo dnevnih izračunov napovedi. Delali smo tudi na vzpostavitvi protokolov, izvedli usposabljanje uporabnikov ter nadgradili dinamični model z vključitvijo infiltracije. Po petih letih testnega delovanja je bila v MASPREM 3 opravljena celovita analiza verifikacije ujemanja napovedi različnih modelov MASPREM z nastalimi plazovi.

DP PREDMET FAZE

MEJ

NIK

1

DP 1.3 Izpopolnitev spletne aplikacije e-Plaz

DP 2.1 Določitev vplivnih predhodnih padavin

DP 3.2 Prilagoditev prikaza napovedi na nivoju občine

DP 4.1 Vzpostavitev »nadzornega sistema«, ki bo omogočal pregled in primerjavo dnevnih izračunov napovedi

MEJ

NIK

2 DP 1.1 Vzpostavitev protokolov in potrditev obrazca

DP 1.2 Usposabljanje uporabnikov in udeležba na dogodkih URSZR

DP 3.2 Vključitev infiltracije, površinskega odtoka in vlažnosti tal

MEJ

NIK

3

DP 1.4 Zbiranje podatkov o plazovih (občine, URSZR), še posebno ob večjih padavinskih dogodkih ter njihova verifikacija

DP 2.3 Kalibracija modelov z meteorološkimi modeli napovedi

DP 2.4 Analiza in verifikacija

DP 3.1 Uporaba novih vrednosti mejnih sprožilnih količin padavin

DP 4.2 Kodiranje novih izračunov

DP 4.3 Vzdrževanje sistema MASPREM

Preglednica 1: Predmeti faze.

V okviru projekta MASPREM 3 so predvideni sledeči sklopi dela: • Nadgradnja spletne aplikacije e-Plaz; • Nadgradnja dinamičnega modela; • Izdelava oz. nadgradnja dinamičnega modela za 14 občin; • Izpopolnitev sistema MASPREM in njegovo vzdrževanje.



2. NADGRADNJA SPLETNE APLIKACIJE e-PLAZ

Validacijo napovedi sistema MASPREM izvajamo s preverjanjem dejanskih oziroma sproženih zemeljskih plazov ob vsakem padavinskem dogodku. Izkazalo se je, da minimalno atributno popolnost podatkov o sproženih plazovih lahko zagotovimo le preko uporabe spletne aplikacije e-Plaz, ki določa obvezna vnosna polja. Glede na zbrane informacije po izvedenih usposabljanjih in po testiranju uporabe spletne aplikacije e-Plaz, lahko nadgradnjo spletne aplikacija e-Plaz strnemo v sledeče aktivnosti: DP 1.1. Vzpostavitev protokolov in potrditev obrazca s strani URSRZ in MOP

DP 1.2. Usposabljanje uporabnikov za uporabo obrazca e-Plaz - Priprava navodil za uporabo aplikacije v obliki video predavanj, ki bi bila ves čas dostopna na spletni aplikaciji.

DP 1.3. Izpopolnitev spletne aplikacije e-Plaz (optimizacija vnosa podatkov in ureditev dostopa do časovno različnih prostorskih podatkov zemljiškega katastra)

DP 1.4. Zbiranje podatkov o plazovih (občine, URSZR), še posebno ob večjih padavinskih dogodkih ter njihova verifikacija

Kakovostna evidenca pojavov je osnova za uspešno izvajanje validacije in brez njihovega ustreznega popisa ni mogoče kakovostno določevati sprožilnih količin padavin. Ravno validacija in sprožilne količine padavin so tiste, na podlagi katerih se modeli lahko izboljšujejo. 2.1. Vzpostavitev protokolov in potrditev obrazca s strani URSRZ in MOP

V okviru projekta (DP 1.3) je bila predvidena potrditev obrazca s strani Uprave RS za zaščito in reševanje (naročnikom) in Ministrstva za okolje in prostor, Sektor za naravne nesreče. Glede na to, da »Obrazec za popis plazov in erozijo« še ni uradno potrjen, sta se naročnik in izvajalec odločila, da bo uporabnik pri vnosu dogodka nestabilnosti v sistem AJDA dobil obvestilo (spletno pošto) s prošnjo, da naj vpiše podatke tudi v spletno aplikacijo e-Plaz. Hkrati bo obvestilo dobil tudi Geološki zavod Slovenije (GeoZS), da bo lažje sledil beleženju dogodkov. V času trajanja projekta MASPREM3 je potekala nadgradnja sistema AJDA, ki jo je opravljal drugi izvajalec, zato zgoraj omenjena rešitev sočasnega obveščanja ob vnosu dogodka med spletno aplikacijo e-Plaz in AJDO ni bila vzpostavljena. Povezljivost s SPIN smo izvedli tako, da smo se povezali na avtomatsko obveščanje preko sistema SPIN - OBVEŠČANJE O DOGODKIH – RSS in tako pridobivamo podatke o prijavljenih sproženih plazovih na številko 112, medtem ko je naročnik lokacije in čas proženja teh dogodkov za obdobje 2005 do 2018 (prijave na ReCo do vključno 22.2.2018) sporočil neposredno GeoZS.



Slika 1: Avtomatsko obveščanje preko sistema SPIN - OBVEŠČANJE O DOGODKIH – RSS. V tem času smo pripravili predlog vzpostavitve dežurne službe v primeru, ki se aktivira v času povečane verjetnosti pojavljanja plazov (v odvisnosti od vremenskih razmer in rezultatov sistema MASPREM). Predlog vzpostavitve dežurne službe (Priloga 1) se deli na tri sklope:

- Zadolžitve/naloge članov dežurne službe; - Oprema dežurne službe; - Izvajanje dežurne službe za interventno ukrepanje.

V nadaljevanju projekta MASPREM 3 predlagamo uskladitev predloga vzpostavitve z naročnikom. 2.2. Usposabljanje uporabnikov za uporabo obrazca e-Plaz

Na pobudo Izpostave URSZR Celje smo v okviru MASPREM 3 nadaljevali z izvedbo usposabljanj predstavnikov lokalnih skupnosti in Izpostav URSZR za popisovanje plazov preko spletne aplikacije e-Plaz, kjer smo predstavili:: • Ozadje priprave Obrazca za popis plazov in erozijo (Špela Kumelj) • Spletno aplikacijo e-Plaz (Špela Kumelj in Marko Zakrajšek) • Vrste in osnovne značilnosti zemeljskih plazov (Tina Peternel, Jernej Jež) • Pregled najbolj pogostih ukrepov ob sprožitvi zemeljskega plazu (Tina Peternel, Jernej Jež) Izvedli smo štiri (4) usposabljanja, in sicer 12. aprila 2018 v Celju, 6. septembra 2018 v Limbušu, 12. septembra v Sežani in 20. septembra na Igu. Udeležbo na posameznih usposabljanjih prikazuje Preglednica 2. Vsi udeleženci so prejeli gradivo preko spletne pošte, ki je dosegljivo tudi na spletnem naslovu https://www.e-plaz.si .

https://www.e-plaz.si/



Celje

Limbuš

Sežana

Ig predstavniki iz:

občina 29 16 9 20

Izpostava URSZR 2 4 4 3

ostali * 1 2 1 0

*komunala Radeče, zavarovalnica AS, univerza (UM),

kmetijsko-gozdarski zavod NG

Preglednica 2: Število udeležencev iz posameznih organizacij na posameznih usposabljanjih. Od 13 Izpostav URSZR se je usposabljanja udeležil vsaj en predstavnik iz 9 Izpostav URSZR (69 % vseh Izpostav) in med 212 občinami vsaj eden predstavnik iz 71 občin (33,5% vseh občin) (diagram 1).

Diagram 1: Število občin in Izpostav URSZR, katerih predstavniki so se udeležili usposabljanja za popis plazov z uporabo spletne aplikacije e-Plaz.

Dogodki so bili zabeleženi tudi preko spletnih omrežij Geološkega zavoda Slovenije in Izpostav URSZR: - https://www.facebook.com/GeoloskizavodSlovenije/?hc_ref=ARSSAjM0QLrSfGQEhoveGyoUASgAC

M-QIIcvNpgJNWI1h05d3FhkIB-WroHZNXErkaw - https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=1539431209512998&id=193208230801976 - http://www.geo-zs.si/index.php/geozs-si/arhiv-novic/423-bbb

9

71

4

141

Izpostava URSZR občina

Število Izpostav URSZR ali občin, katerih predstavniki so se udeležili uposabljanja

so se udeležili usposabljanja se niso udeležili usposabljanja

https://www.facebook.com/GeoloskizavodSlovenije/?hc_ref=ARSSAjM0QLrSfGQEhoveGyoUASgACM-QIIcvNpgJNWI1h05d3FhkIB-WroHZNXErkawhttps://www.facebook.com/GeoloskizavodSlovenije/?hc_ref=ARSSAjM0QLrSfGQEhoveGyoUASgACM-QIIcvNpgJNWI1h05d3FhkIB-WroHZNXErkawhttps://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=1539431209512998&id=193208230801976http://www.geo-zs.si/index.php/geozs-si/arhiv-novic/423-bbb



Slika 2: Usposabljanje za popisovanje plazov preko spletne aplikacije e-Plaz, Pekre, september

2018. 2.3. Izpopolnitev spletne aplikacije e-Plaz

V času trajanja projekta MASPREM 3 je bilo opravljenih kar nekaj tehničnih in vsebinskih dopolnitev

spletne aplikacije e-Plaz:

1. V okviru vzdrževanja spletne aplikacije e-Plaz smo nadgradili registracijo uporabnikov. Poleg

avtomatskega sporočila na elektronsko pošto prijavljenega, se je ta registriral v spletno aplikacijo

e-Plaz (»Account Confirmed«) in avtomatskega spletnega sporočila na elektronsko pošto

prijavljenega, da naj s klikom na povezavo potrdi naslov svoje spletne pošte (»Email Confirmed«) je

bilo dodano avtomatsko sporočilo na elektronsko pošto prijavljenega, za dodelitev pravic za

prijaviteljevo ali občino, Izpostavo URSZR ali celotno Slovenijo (»Register Confirmed«).

2. Na strani prijave v spletno aplikacijo smo dodali besedilo, kjer so pojasnjene omejitve dostopa do

spletne aplikacije (Slika 3). Besedilo je bilo pred objavo potrjeno s strani naročnika:

»Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR), Ministrstvo za Obrambo, omogoča dostop za vnos,

pregledovanje in urejanje podatkov o plazovih in eroziji občinskim predstavnikom, predstavnikom

Izpostav URSZR ter izbranim nacionalnim inštitucijam.



V kolikor želite pridobiti dostop tudi vi, posredujte prošnjo g. Rudolfu Golobu na spletni naslov. Iz

prošnje naj bo jasno razvidno, zakaj bi želeli postati uporabnik spletne aplikacije e-Plaz in kakšen je

vaš namen uporabe podatkov.«

Slika 3: Omejitve dostopa do spletne aplikacije e-Plaz so pojasnjene na strani prijave.

3. Vnos parcelnih številk je urejen avtomatsko preko spustnih seznamov, kjer je na voljo zemljiški

kataster iz leta 2015. Preko spustnih seznamov se izognemo napakam vnosa in z vpisom deleža

poškodbe se velikost območja poškodbe izračuna avtomatsko iz podatka o velikosti parcele.

Preverili smo možnosti ureditve dostopa do časovno različnih prostorskih podatkov zemljiškega

katastra. Trenutno vnos poteka preko spustnih seznamov, kjer vnašalec izbira med številkami KO in

parcel iz zemljiškega katastra stanje 2015. Z naročnikom smo se dogovorili, da bomo morebitna

odstopanja med letom 2015 in prejšnjimi leti (ter bodočimi spremembami) trenutno beležili pod

zavihek Pripombe, da se informacija ne izgubi. Do konca aprila 2018 se je le pri dveh popisih

pojavila težava, da parcelne številke na obstoječem spustnem seznamu ni bilo.

GeoZS bo preveril tehnične možnosti nadgradnje parcelnih številk enkrat letno, za kar bo moral s

strani naročnika pridobiti pisno dovoljenje za uporabo novih podatkov zemljiškega katastra.

Možnost uporabe spletnih servisov ostaja še odprta, je pa v prihodnosti to ena najverjetnejših

tehničnih rešitev tako za spletno aplikacijo e-Plaz, kot tudi za sistem AJDA, saj je v obeh primerih

lastnik sistemov Uprava RS za zaščito in reševanje.

4. Odpravili smo tehnično težavo pri nepravilnem izpisu pri uporabi gumba »Nazaj na seznam«.

5. Na spletni strani »Seznam plazov« smo spremenili izpis plazov tako, da so ob vstopu na stran

mailto:[email protected]



izpišejo vsi plazovi, glede na uporabnikov nivo dostopa (Slika 4).

Slika 4: Sprememba izpisa plazov glede na uporabnikov nivo dostopa 6. Po obstoječem naboru »Seznam plazov« lahko iskanje po vpisanih dogodkih omejimo preko izbire

treh filtrov iskanja in sicer:

– iskanje po občini;

– iskanje po vrsti pojava in

– iskanje po datumu sprožitve.

Ravno pri slednjem smo iskanje nadgradili tako, da ko uporabnik sam ne izbere časovnega

intervala sprožitve (od – do), ga program nastavi sam in sicer izmed vseh vpisanih dogodkov izbere

časovni interval od najstarejšega datuma, ko se je zgodil nek dogodek do najmlajšega datuma, ko

se je sprožil nek dogodek (Slika 5).



Slika 5: Avtomatski izpis časovnega intervala: in sicer primer izpisa datuma sprožitve od najstarejšega datuma, ko se je zgodil nek dogodek do najmlajšega datuma, ko se je sprožil nek dogodek izmed vseh vpisanih dogodkov na nivoju države.

7. Popravek je bil urejen tudi na vseh delih popisnega obrazca, kjer se vnaša številčne vrednosti, kjer

je sedaj možen vpis decimalnih mest (desetic).

8. Ena pomembnejših nadgradenj spletne aplikacije e-Plaz je dodan »Zemljevid«, dostopen preko

novo dodanega zavihka v glavnem meniju.

Ta omogoča pregledovanje lokacij že vnesenih dogodkov preko interaktivnega zemljevida, kjer ne

vidimo le izbrane lokacije teh dogodkov, temveč s klikom na izbrano lokacijo dobimo tudi osnovne

informacije o dogodku, ki so identične tistim, ki jih prejmemo ob izbiri gumba »Seznam plazov«:

občina, najbližji naslov, št. popisnega obrazca in datum sprožitve (Slika 6).



Slika 6: Nadgradnja spletne aplikacije e-Plaz s funkcionalnostjo »Zemljevid«

Trenutna vizualna podoba z navedkom vira, datuma izpisa, naročnika in izvajalca je bila potrjena s

strani naročnika.

9. Ker je z dne 25. 5. 2018 pričela veljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, v nadaljevanju

GDRP, smo zaradi zbiranje podatkov preko spletne aplikacije e-Plaz pri Prijavi in Registraciji dodali

potrditveno okno s pripadajočim tekstom:

OBVESTILO V veljavo je stopila Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. 4. 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95//46/ES (Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, v nadaljevanju GDPR). Na podlagi GDPR, ki je začela veljati dne 25. 5. 2018, imate dostop do spletne aplikacije e-Plaz zgolj za to navedene osebe. Pridobljeni podatki se uporabljajo za potrebe Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR), občin in projekta MASPREM ter za raziskovalne



namene s predhodnim dovoljenjem URSZR in z jasno navedenim avtorstvom. Uporabnik bo tako vsakokrat, ko se bo prijavil v sistem, obveščen o uporabi podatkov, ki jih posreduje preko spletne aplikacije e-Plaz (Slika 7).

Slika 7: Obvestilo o veljavi Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov (GDPR)

10. Video navodila

Da bi uporabniku zagotovili čim smotrnejši vnos podatkov o dogodkih v spletno aplikacijo e-Plaz, smo v glavni meni dodali gumb Pomoč, pod katerim najdete video navodila (video pomoč), ki uporabnika vodijo preko vseh korakov popisnega obrazca (Slika 8):

Prijava registracija in pozabljeno geslo - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#registracija

Vnos podatkov – Osnovni podatki - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#osnovni

Vnos podatkov – Parcele - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#parcele

Vnos podatkov – Pojav - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#pojav

Vnos podatkov – Objekti - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#objekti

Vnos podatkov – Škoda - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#skoda

Vnos podatkov – Ukrepi - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#ukrepi

Vnos podatkov – Priloge, Pripombe, Popisovalec - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#ppp

Vnos podatkov – Seznam plazov, Moji plazovi - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#seznami

Vnos podatkov – Urejanje mojih plazov - https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#urejanje Video navodila so vidna tudi preko pametnih telefonov. Naloženi so na GeoZS YouTube kanal in sicer tako, da niso javno dostopni preko YouTube kanala, temveč le preko povezav na strani Pomoč

https://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#registracijahttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#osnovnihttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#parcelehttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#pojavhttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#objektihttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#skodahttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#ukrepihttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#ppphttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#ppphttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#seznamihttps://www.e-plaz.si/pomoc/pomoc.html#seznami



spletne aplikacije e-Plaz.

Slika 8: Video navodila za vnos podatkov o dogodkih preko spletne aplikacije e-Plaz.

2.4. Zbiranje podatkov o plazovih

Vsebinski spremljevalec projekta MASPREM 3 s strani naročnika, g. Rudolf Golob, je tekom trajanja projekta MASPREM občinskim (lokalnim) predstavnikom in Izpostavam URSZR kar trikrat poslal dopis, s katerim je pozval k posredovanju podatkov o dogodkih nestabilnosti (sproženih plazovih) od leta 2016 dalje. Večina dogodkov je bila posredovana preko spletne aplikacije e-Plaz, manjše število preko spletne pošte v obliki tabel, pridobili pa smo tudi lokacije dogodkov iz sistema SPIN za obdobje 2005 – 2018.



a) Vnos preko spletne aplikacije e-Plaz V spletno aplikacijo e-Plaz je do konca trajanja projekta MASPREM 3 registriranih 137 uporabnikov iz 106 občin (to je 50 % vseh občin v Sloveniji; do konca prvega mejnika le 33,5%, do konca drugega mejnika 47%), ki lahko dostopajo do podatkov svoje občine. Registriranih je 13 uporabnikov iz 10 Izpostav Uprave RS za zaščito in reševanje (77% vseh Izpostav URSZR; do konca prvega mejnika le 46%, do konca drugega mejnika 69%), ki lahko dostopajo do podatkov svoje izpostave. Nacionalni dostop ima urejenih 27 uporabnikov iz 6 organizacij (Diagram 2).

Diagram 2: Število prijavljenih občin in Izpostav URSZR v spletno aplikacijo e-Plaz (stanje oktober 2018).

V spletni aplikaciji e-Plaz je na dan 15. 10. 2018 skupno vpisanih 329 dogodkov (60 iz časa trajanja projekta MASPREM 2 in 269 iz časa trajanja projekta MASPREM 3) iz skupno 41 občin (Slika 9). Glede na vrsto pojava so ti dogodki vpisani kot:

a. Zemeljski plaz ali usad: 259 ( 78,75%) b. Erozija: 5 (1,5%) c. Masni tokovi: 3 (0,9%) d. Skalni podor: 2 (0,6%) e. Drugi pojavi: 3 (0,9%) f. brez navedka vrste pojava: 57 (17,35%)

106

10

106

3

občinski nivo nivo IzpostavURSZR

Število uporabnikov v spletni aplikaciji e-Plaz

(stanje oktober 2018)

neregistrirani uporabniki

registrirani uporabniki



Slika 9: Lokacije plazov, zbranih v času trajanja projekta MASPREM 3 (stanje: oktober 2018). b) Podatki, prejeti preko spletne pošte v obliki tabel Poleg vnosa podatkov o dogodkih, ki smo jih zbirali v času trajanja projekta MASPREM 3 in ki so bili posredovani preko spletne aplikacije e-Plaz, je nekaj občin posredovalo podatke tudi preko spletne pošte v obliki tabel, kjer so bili popisani minimalni parametri teh dogodkov. Stanje prejetih podatkov lahko opišemo kot sledi:

Iz štirih (4) občin smo prejeli podatek, da v zadnjih dveh letih pri njih niso zaznali nobenih novih pojavov nestabilnosti;

dve (2) občini (Dornava – 1 dogodek, Log-Dragomer – 3 dogodki) sta popisali skupno 4 dogodke z znano lokacijo a le letom sprožitve;

dve (2) občini (Moravče – 5 dogodkov, Poljčane – 1 dogodek) sta zabeležili skupno 6 dogodkov, znana je le KO lokacije, datum sprožitve pa ne;

ena (1) občina (Ptuj – 3 dogodki) je zabeležila 3 dogodke z znanim datumom sprožitve, vendar brez natančnejše lokacije (le KO).

Za osem (8) občin smo prejeli podatke o dogodkih, kjer je znana tako lokacija kot datum sprožitve in sicer:

o Bled – 1 dogodek, o Dol pri Ljubljani – 16 dogodkov, o Dravograd – 8 dogodkov, o Hrastnik – 8 dogodkov,



o Kobarid – 5 dogodkov, o Trbovlje – 5 dogodkov, o Zagorje ob Savi – 24 dogodkov in o Zavrč – 14 dogodkov.

Skupno torej 81 dogodkov, ki v spletni aplikaciji e-Plaz niso zajeti (Slika 9), so bili pa upoštevani v modelih napovedi. c) Podatki, pridobljeni iz sistema SPIN za obdobje 2005 – 2018. S strani naročnika smo iz sistema SPIN prejeli podatke o dogodkih, ki so se zgodili med 2005 in 2018 in ki so bili kot »Skupina dogodka« zabeleženi kot »Plazovi« ali »Poplave«. Za namen projekta MAPREM 3 smo izluščili »Plazove« oz. tiste, ki padejo v kategoriji »Dogodek« pod »plazovi, udori, zdrsi, podori zemljin in kamnin«. Za obdobje med 2005-2018 (zadnje leto le do 22.2.2018) smo tako lahko določili 1309 dogodkov plazenj z lokacijo in datumom sprožitve. V kategoriji »Plaz_ime« so ti kategorizirani kot: Kamniti, skalnati plaz (30), Plaz jalovine, rudniškega ali odpadnega materiala (1), Plazovi blatnih oziroma murastih (masnih) tokov (5), Udor (11), Zdrs posameznih skal, balvanov (14), Zemeljski plaz (318), Drugo (4), 70 odstotkov (926) jih ni uvrščeno v nobeno od kategorij. Podatki so bili uporabljeni v napovedih modelov. Kako in če pa se bodo ti dogodki vnesli v spletno aplikacijo e-Plaz, bo dogovorjeno z naročnikom. Kontaktne osebe posameznih občin oz. izpostav, katerih podatke smo prejeli s strani občin in izpostav

ali pa so oddali svoje podatke v času usposabljanj, smo dodali med prejemnike avtomatskih sistemskih

obvestil iz sistema MASPREM preko elektronske pošte.



3. NADGRADNJA DINAMIČNEGA MODELA

Pri validaciji in nadgradnji opozorilnega sistema imajo ključno vlogo padavine, ki se akumulirajo (minute, ure, dnevi), nastali plazovi (natančna lokacija in čas sprožitve) ter sprožilna (kritična) vrednost padavin oziroma minimalna količina padavin, ki je potrebna da se plaz sproži. Pomembno vlogo imajo tudi napovedovalni modeli padavin. Zato so v sklop validacije in nadgradnje dinamičnega modela vključene naslednje aktivnosti: DP 2.1. Določitev vplivnih predhodnih padavin DP 2.2. Vključitev infiltracije, površinskega odtoka in vlažnosti tal DP 2.3. Kalibracija modelov z meteorološkimi modeli napovedi DP 2.4. Analiza in verifikacija 3.1. Določitev vplivnih predhodnih padavin

Pri pregledu prostorskega pojavljanja plazov v odvisnosti od časa smo ugotovili da se le-ti pojavljajo ob značilnih padavinskih dogodkih. Na eni strani smo zabeležili veliko plazov, ki so se sprožili ob kratkotrajnem deževju (intenzivne kratkotrajne nevihte, nalivi), v 24-urah in 48-urah. Na drugi strani pa imamo porušitve stabilnosti pobočja do katerih pride po daljšem deževju. Slednje padavine so prav gotovo zelo pomembne, imenujemo jih tudi predhodne padavine. Pri njih je potrebno imeti natančne prostorske in časovne podatke o plazu ter padavinah, povezanih s posamezno padavinsko postajo. Dvodnevne predhodne padavine so bile določene v MASPREM 1 in sicer z analizo sproženih plazov v obdobju 1986 in 2012. V okviru MASPREM 2 smo za obdobje od 2013 in 2016 pridobili podatke o 654 zemeljskih plazovih iz 64 občin. Zemeljskim plazovom z znanim datumom so bile pripisane vrednosti koordinat, na podlagi katerih smo glede na pripadnost specifični litostratigrafski enoti ugotovili inženirsko-geološke lastnosti podlage posameznega pojava. Na spodnjih slikah (Slika 10 in Slika 11) je prikazana prostorska porazdelitev zemeljskih plazov po slovenskih občinah, ki so nastali v obdobju med 2013 in 2016.



Slika 10: Prostorska porazdelitev zemeljskih plazov po slovenskih občinah, ki so nastali v obdobju med 2013 in 2016.

Slika 11: Občine, v katerih so nastali zemeljski plazovi v obdobju med 2013 in 2016.



V Sloveniji se nahaja 176 padavinskih postaj (ARSO, 2007), ki merijo podatke o padavinah dnevno. Za določitev predhodnih padavin, ki vplivajo na pojav plazov, je bila vsem plazovom pripisana povprečna vrednost treh najbližjih padavinskih postaj. Zemeljski plazovi iz obdobja 2013 in 2016 so se prožili glede na različno trajanje predhodnih padavin: (1) plazovi se tipično pojavljajo po intenzivnih kratkotrajnih padavinah, ki trajajo 2 dni (v tem primeru dnevne padavine presežejo predhodne); (2) daljšem deževju, ki traja od 5 do 20 dni in (3) po dolgotrajnejših padavinah, ki trajajo od 25 do 30 dni. Za določitev sprožilnih količin padavin ključni problem predstavlja vprašanje koliko dni s predhodnimi padavinami vpliva na porušitev stabilnosti v pobočju. Glede na tip plazov, geološke danosti in različne padavinske porazdelitve, ki pogojujejo nastanek zemeljskih plazov v Sloveniji (intenzivne kratkotrajne padavine in daljše deževje), smo za določitev sprožilnih količin padavin naredili primerjavo med povprečno količino padavin glede na različno dolga obdobja predhodnih padavin (2, 5, 10, 15, 20, 25 in 30-tih dni pred nastalim zemeljskim plazom) glede na inženirsko-geološke enote. Spodnja preglednica (Preglednica 3) prikazuje povprečne vrednosti predhodnih padavin za posamezna predhodna padavinska obdobja pred nastalim zemeljskim plazom (30 dni, 25 dni, 20 dni, 15 dni, 10 dni, 5 dni, 2 dni) in padavine na dan sprožitve (0 dan) združene glede na pripadnost inženirsko-geološki enoti (IG), ki ji zemeljski plaz pripada. Vrednosti predhodnih padavin so izražene v mm. V obdobju od 2013 do 2016 se na IG enoti 2, 10, 12, 19, 24 in 29 plazovi niso pojavili oz. nismo dobili podatka o sprožitvi. Na koncu poročila (Priloga 3) je prikazana uporabljena baza zemeljskih plazov. Vsakemu zemeljskemu plazu so bili določeni pripravljalni dejavniki, ki vplivajo na pojav sprožitve. Za uporabljene zemeljske plazove je bil sprožitveni dejavnik padavine. Za vsak zemeljski plaz so bile določene 2, 5,10,15, 20, 25 in 30- dnevne predhodne količine padavin, padavine na dan pojava zemeljskega plazu ter skupna vsota.

IG 30 dni (mm)

25 dni (mm)

20 dni (mm)

15 dni (mm)

10 dni (mm)

5 dni (mm)

2 dni (mm)

dan 0 (mm)

IG-1 8,23 7,04 8,33 8,30 8,56 9,78 12,98 39,30

IG-2

IG-3 5,91 5,87 9,58 6,65 6,20 6,40 6,17 24,38

IG-4 8,98 7,69 7,35 8,73 5,88 2,84 4,85 17,00

IG-5 4,79 5,12 5,61 5,22 5,75 5,98 12,64 39,83

IG-6 5,82 6,94 8,47 7,48 7,45 14,90 36,85 87,70

IG-7 6,59 6,30 7,81 7,44 6,17 7,84 12,20 16,75

IG-8 4,84 4,78 5,39 5,28 4,96 4,27 7,15 25,80

IG-9 4,60 4,63 4,26 4,44 4,24 3,21 2,58 16,27

IG-10

IG-11 5,27 5,70 13,82 6,22 5,91 9,15 9,93 46,29

IG-12

IG-13 6,27 6,25 10,74 6,49 5,72 6,19 7,93 22,73



IG 30 dni (mm)

25 dni (mm)

20 dni (mm)

15 dni (mm)

10 dni (mm)

5 dni (mm)

2 dni (mm)

dan 0 (mm)

IG-14 6,05 6,35 6,88 7,28 6,96 6,16 11,53 24,45

IG-15 5,52 5,66 6,63 5,87 5,48 6,00 9,72 31,98

IG-16 5,03 5,35 5,37 5,41 5,93 8,96 17,87 28,28

IG-17 5,18 4,90 5,53 5,42 6,08 5,42 11,23 54,25

IG-18 5,91 5,40 5,48 5,92 4,72 5,89 12,62 27,53

IG-19

IG-20 6,20 6,09 6,35 6,08 5,30 3,75 6,38 18,34

IG-21 6,42 6,16 7,04 6,64 6,17 6,50 6,79 31,36

IG-22 7,30 6,61 7,34 6,33 7,00 7,37 12,16 26,80

IG-23 4,86 4,82 5,68 4,84 4,40 4,36 7,00 46,88

IG-24

IG-25 5,95 5,83 6,01 6,97 7,37 5,28 10,30 20,53

IG-26 5,37 5,03 5,07 5,75 5,48 4,33 8,93 23,36

IG-27 6,30 6,84 17,87 7,73 6,45 7,15 4,15 12,42

IG-28 4,75 5,16 6,30 4,23 3,03 1,82 0,00 25,80

IG-29

Preglednica 3: Povprečne vrednosti predhodnih padavin za posamezna padavinska obdobja in padavine na dan sprožitve združene po inženir.-geološki enoti (IG).

Iz vzorca porazdelitve predhodnih 2, 5, 10, 15, 20, 25 in 30- dnevnih padavin (Diagram 3) je razvidno, da povprečne količine padavin na dan, ki so potrebne da se pojavi zemeljski plaz, pričakovano naraščajo glede na krajše obdobje predhodnih padavin. Podobno prikazuje tudi Diagram 4, kjer so prikazane predhodne padavine in padavine na dan pojava plazu. To pomeni, da na pojav zemeljskih plazov poleg dolžine trajanja predhodnih padavin vpliva tudi intenziteta padavin. Intenzivne padavine, ki padejo v razmeroma kratkem obdobju, kot je na primer manj kot v eni uri, povzročijo velik površinski odtok in pogosto prezasičenost vodonosnika ter dvig nivoja podzemne vode. Zvišan porni tlak vode zmanjšuje strižno odpornost kamnin, kar lahko vodi do pojava zemeljskega plazu. Podobno tudi, daljše deževje z nižjimi intenzitetami povzroča dvig nivoja podzemne vode in visok porni tlak, ter posledično vodi do porušitve stabilnosti.



Diagram 3: Povprečna količina predhodnih padavin na dan za posamezno inženirsko-geološko enoto glede na različno dolga padavinska obdobja pred pojavom zemeljskega plazu.

Diagram 4: Povprečne količine predhodnih padavin na dan in padavine na dan pojava zemeljskega plazu za posamezno inženirsko-geološko enoto glede na različno dolga padavinska obdobja pred pojavom zemeljskega plazu.



Analiza predhodnih padavin in padavin na dan dogodka je pokazala jasno razmerje med padavinami in pojavi plazov. Nastanek zemeljskih plazov je povezan s količino predhodnih padavin, ki se akumulira v določenem časovnem obdobju. V obdobju od 2013 do 2016 so padavine na dan plazu za vse IG enote nižje, razen IG-6 (gruščnate zemljine, morene) in IG-17 (peščenjaki in konglomerati). Na IG-2 (barjanske zemljine), IG-10 (rudniški odvali), IG-19 (ploščasti apnenec), IG-24 (apnenčevi konglomerati in breče) in IG-29 (granodiorit in porfiroidni granit) se plazovi v obdobju med 2013 in 2016 niso pojavili oz. niso bili zabeleženi. V povprečju je bilo na dan sprožitve plazov za 40% manj padavin kot v obdobju od 1986 do 2012. Podoben trend je tudi pri porazdelitvi predhodnih 2, 5, 10, 15, 20, 25 in 30- dnevnih padavin, ki so v obdobju med 2013 in 2016 nižje do 20%. 3.2. Vključitev infiltracije, površinskega odtoka in vlažnosti tal

Raziskave po svetu kažejo, da ima velik vpliv na sprožilne količine padavin tudi infiltracija padavin v tla. Pionir pri analizah sprožilnih količin je Campbell (1975), ki je na območju Santa Monice v južni Kaliforniji preučeval vpliv intenzitete (jakost) padavin pri pojavu zemeljskih plazov, ki se kasneje razvijejo v drobirske tokove. Pri svojih analizah je odkril, da predhodne padavine in infiltracija padavin v slabo prepustnih kamninah pomembno prispevata k nastanku plazov. Infiltracija je pomemben dejavnik, saj predstavlja proces pronicanja vode v tla skozi površinski sloj zemljine. V kamninah, kjer prevladuje glinena komponenta je infiltracija zelo majhna, posledično je večji površinski odtok ali zastajanje vode na ravnih površinah, kar lahko vodi do dviga podtalne vode in nastanka plazov (Slika 12).

Slika 12: Hidravlični in mehanski pogoji in meje, ki se upoštevajo pri infiltraciji (prirejeno po Elia et al., 2017).

V okviru projekta MASPREM 2 (Šinigoj et al., 2016) smo pričeli z analizo in verifikacijo ujemanja rezultatov napovedi modelov o povečani nevarnosti proženja plazov z dejanskimi plazovi. Analize in



verifikacije modelov so pokazale, da je v sistem MASPREM smotrno vključiti tudi podatke o infiltraciji in površinskem odtoku padavin. Na podlagi trenutno razpoložljivih podatkov smo v tej fazi v modelu MASPREM uporabili oceno višine infiltracije in površinskega odtoka, ki je za območje Slovenije bila izdelana po metodi Kennessy (Prestor & Janža, 2006). Višina infiltracije po tej metodi predstavlja interpolirane ploskovne vrednosti povprečnih vrednosti padavin, temperature, rabe tal in litologije. Ocena višine infiltracije in površinskega odtoka za območje Slovenije je bila izdelana v GIS okolju z uporabo naslednjih vhodnih prostorskih podatkov (Prestor & Janža, 2006)

- povprečne letne padavine (obdobje 1961-1990)

- povprečne letne temperature (obdobje 1961-1990);

- karto pokrovnosti in rabe tal CORINE Land Cover;

- litostratigrafsko karto Slovenije;

- digitalni model višin.

Ocena višine infiltracije in površinskega odtoka je bila izračunana z uporabo koeficienta površinskega odtoka (Cd) in ocenjene višine evapotranspiracije (Er). Površinski odtok (Cd) predstavlja vsoto spodaj navedenih koeficientov: 𝐶𝑑 = 𝐶𝑎 + 𝐶𝑣 + 𝐶𝑝𝑘, Cd – koeficient površinskega odtoka, Ca – koeficient naklona, Cv - vegetacijskega koeficienta, Cpk – korigirane vrednosti koeficienta prepustnosti. Korigirane vrednosti koeficienta prepustnosti - Cpk V prvem koraku so bile vrednosti koeficienta prepustnosti določene na osnovi Litostratigrafske karte Slovenije. Litostratigrafske enote so bile združene v pet razredov, glede na njihovo ocenjeno prepustnost. Vsakemu razredu je bila določena vrednosti Kennesssyevega koeficienta prepustnosti – Cp. V naslednjem koraku je sledilo korigiranje vrednosti koeficienta prepustnosti Cp, ki je bilo izdelano izkustveno po priporočilu metodologije. Pri korekciji so bile upoštevane vrednosti mediane IDPR, izračunane na območju posamezne litostratigrafske enote. Vegetacijski koeficient - Cv Za določitev vegetacijskega koeficienta je bila uporabljena karta pokrovnosti in rabe tal CORINE Land Cover - CLC. Osnovne razrede tega informacijskega sloja smo razvrstili v štiri razrede, ki smo jim določili vrednosti vegetacijskega koeficienta Cv. Koeficient naklona - Ca Naklon površja je bil določen na podlagi osnovnega digitalnega modela višin. Naklon je bil razvrščen v štiri razrede katerim se je pripisalo vrednosti koeficienta naklona – Ca. Ocenjena višine evapotranspiracije (Er) pa je definirana s formulo:



𝐸𝑟 =P

√0,9+(𝑃2

𝐿2)

,

L = 300 + 25T + 0,05T3 P povprečne letne padavine T povprečne letne temperature. Površinski odtok padavin (PO) je produkt učinkovitih padavin (Pef) in koeficienta površinskega odtoka: 𝑃𝑂 = (𝑃 − 𝐸𝑟) ∙ 𝐶𝑑 , Pef = P - Er , Višina infiltracije (I) pa predstavlja razliko med učinkovitimi padavinami in površinskim odtokom: 𝐼 = (𝑃 − 𝐸𝑟) − (𝑃𝑒𝑓 ∙ 𝐶𝑑)

Za potrebe izračuna infiltracije je bila zgoraj predstavljena enačba evapotranspiracije nekoliko modificirana, saj smo v enačbo namesto povprečnih letnih padavin vpeljali padavinsko napoved ALADIN za 24 ur vnaprej. Na ta način je izračunana infiltracija temeljila na padavinah, ki lahko sprožijo nastanek plazu. Ostali parametri v enačbi so ostali nespremenjeni. Izračun infiltracije je potekal po modelu prikazanem na spodnji sliki (Slika 13).

Slika 13: Prikaz izračuna modela infiltracije s programskim orodjem ArcGIS.

Na Slika 14 so predstavljeni izračuni napovedi verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov modelov s predhodnimi padavinami in infiltracijo, za posamezne izbrane datume. Na karte smo dodali tudi podatke o plazu, v kolikor so bili na voljo.



Model predhodnih padavin 09/11/2013 Infiltracija 09/11/2013








LEGENDA:

Slika 14: Prikaz izračuna napovedi verjetnosti pojavljanja plazov modelov predhodnih padavin in modelov infiltracije za izbrane datume.

Zemeljski plazovi



Primerjava rezultatov pokaže, da modeli napovedi verjetnosti pojavljanja plazov z upoštevano infiltracijo prikazujejo verjetnost nastanka plazov v manjšem obsegu, saj del napovedanih padavin predstavlja površinski odtok, del padavin pa izhlapi nazaj v ozračje. Pri pregledu ujemanja plazov so rezultati modelov z infiltracijo slabši. To vodi do ugotovitev, da je pri plitkih plazovih, ki jih napoveduje MASPREM, pomemben poleg infiltracije tudi površinski odtok (to je voda, ki po enačbi odteče po pobočju in ne vpliva na sprožitev plazov). Voda, ki teče po površini, dodatno erodira območje, naredijo se t.i. površinski erozijski žlebovi, kjer padavinska voda dalje prodira v zemljino in jo omočuje. Iz tega sledi, da je pri upoštevanju infiltracije potrebno poznavanje hidravličnih in mehanskih lastnosti zemljin, globino infiltracijske cone, naklon pobočja, tip tal in porne tlake. Pri plitkih plazovih je nujno tudi poznavanje vegetacije, saj koreninski sistem igra pomembno vlogo pri črpanju vode iz zemljine. Ta dejstva narekujejo raziskave infiltracije na lokalnem nivoju, posameznem območju ali pobočju. Infiltracija se na teh manjših območjih določi točkovno na osnovi meritev z infiltrometrom in ostalimi hidrološkimi ter geomehanskimi analizami zemljine do globine nekaj metrov. 3.3. Kalibracija modelov z meteorološkimi modeli napovedi

Pri kalibraciji modelov sta bila vpeljana dva nova modela, kjer dvo-dnevne predhodne padavine temeljijo na modelskih napovedi INCA. Oba modela sta začela izračunavati napovedi verjetnosti pojavljanja plazov 1. 1. 2017.

- Model 4: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + predhodne PADAVINE INCA + ALADIN


MODEL 4 MODEL 5



Legenda: 10012016 – datum napovedi

6 – dopoldanska napoved 18 – popoldanska napoved

- plaz

- zelo majhna verjetnost - majhna verjetnost - srednja verjetnost - velika verjetnost - zelo velika verjetnost

Slika 15: Prikaz modelov 4 in 5 z novimi modelskimi napovedi padavin INCA in različnimi sprožilnimi količinami padavin.

Rezultati analiz ujemanja novih dveh modelov so predstavljeni v poglavju Analiza in verifikacija. 3.4. Analiza in verifikacija

Zelo pomemben del sistema za zgodnje opozarjanje za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov je preverjanje zanesljivosti sistema oziroma ujemanje napovedanih modelov z nastalimi plazovi. Kakovost in zanesljivost posameznega modela je treba ustrezno preveriti, če želimo dobiti informacijo o tem, koliko je model zanesljiv. Bolj ko se bodo modeli približali resničnemu stanju v naravi, večja je verjetnost pravilne izdaje opozoril in vsakodnevne uporabe pri končnem uporabniku. V primeru preverjanja zanesljivosti modelov, ki opozarjajo pred verjetnostjo pojavljanja zemeljskih plazov v



odvisnosti od napovedanih količin padavin, se preverja ujemanje nastalih, v resnici sproženih plazov z izračunano modelirano napovedjo verjetnosti proženja plazov. Osnovni in najpomembnejši podatek za izvedbo uspešnega preverjanja modelov so podatki o nastalih plazovih. Pri tem imata najpomembnejšo vlogo podatka o času in lokaciji sprožitve plazu. V proces preverjanja zanesljivosti so bili vključeni podatki o zemeljskih plazovih pridobljeni pri URSZR, SPIN ter občinah. V obdobju testnega delovanja MASPREM sistema je bilo zabeleženih 1287 plazov. Pri verifikaciji so bili upoštevani vsi plazovi z natančno prostorsko in časovno komponento nastali v obdobju od 9. septembra 2013 do 5. maja 2018 (976 plazov, Slika 16). 311 plazov pri analizi ni bilo upoštevanih, ker sistem MASPREM ni izračunal napovedi za dan, ko je plaz nastal, zaradi: a) izpada zagona sistema za izračun; b) nepravilnosti pri ALADIN in INCA datotekah; c) težav z avtomatskim zagonom sistema (Scheduler). Stanje uporabljenih plazov pri verifikaciji se ne ujema s skupnim številom pridobljenih plazov in plazov v bazi. Neskladje je povezano z 1) nepopolnim popisom plazov, 2) omejitvami analiz verifikacije. Obstaja tudi verjetnost, da se je v tem obdobju zgodil plaz, ki bodisi ni bil popisan bodisi URSZR ni bila obveščena o njegovem nastanku.

Slika 16: Lokacije uporabljenih plazov pri analizi verifikacije modelov MASPREM.

Natančnost ujemanja nastalih plazov in rezultatov napovedi opozarjanja pred verjetnostjo pojava plazov smo preverjali s kontingenčno tabelo (Preglednica 4), v kateri so pri vsakem modelu napovedi mogoči štirje rezultati: TP – napovedane padavine presežejo sprožilne količine padavin in vsaj en plaz se je zgodil oz. bil zabeležen;



FP – napovedane padavine presežejo sprožilne količine padavin in plaz se ni zgodil oz. ni bil zabeležen; FN – napovedane padavine ne presežejo sprožilnih količin padavin in vsaj en plaz se je zgodil oz. bil zabeležen; TN – napovedane padavine ne presežejo sprožilnih količin padavin in plaz se ni zgodil oz. ni bil zabeležen. Število TP in TN sta odvisna od popolnosti baze plazov in od zanesljivosti napovedi padavin. Najbolj pogosto imamo pri nizkih sprožilnih vrednostih padavin visoke vrednosti TP in pri višjih sprožilnih padavinah višje TN. Pri MASPREM število FP predstavlja lažne napovedi in FN zgrešene napovedi.

Pojavi plazov

DA NE

MASPREM napovedi modelov

DA TP FP (TP+FP)

NE FN TN (FN+TN)

(TP+FN) (FP+TN)

Preglednica 4: Kontingenčna tabela s štirimi možnimi izidi napovedi. Pomen oznak: TP – napovedane padavine presežejo sprožilne količine padavin in vsaj en plaz se je zgodil oz. bil zabeležen; FP - napovedane padavine presežejo sprožilne količine padavin in plaz se ni zgodil oz. ni bil zabeležen; FN- napovedane padavine ne presežejo sprožilnih količin padavin in vsaj en plaz se je zgodil oz. bil zabeležen; TN – napovedane padavine ne presežejo sprožilnih količin padavin in plaz se ni zgodil oz. ni bil zabeležen.

Vrednosti za oceno uspešnosti napovedi modelov MASPREM

FORMULA RAZPON OPTIMALNE VREDNOSTI

Pravilno napovedana verjetnost pojavljanja plazov

𝑃𝑂𝐷 = 𝑇𝑃

𝑇𝑃 + 𝐹𝑁 [0, 1] 1

Napačno napovedana verjetnost pojavljanja plazov (lažne napovedi)

𝑃𝑂𝐹𝐷 =𝐹𝑃

𝐹𝑃 + 𝑇𝑁 [0, 1] 0

Razmerje med pravilnimi in nepravilnimi napovedmi modelov

𝑃𝑂𝐹𝐴 =𝐹𝑃

𝑇𝑃 + 𝐹𝑃 [0, 1] 1

Hanssen in Kuipers (1965) vrednost (HK) (razmerje med pravilnimi napovedi modelov za dogodke z in brez plazovi)

𝐻 = (𝑇𝑃

𝑇𝑃 + 𝐹𝑁) − (

𝐹𝑃

𝐹𝑃 + 𝑇𝑁) [-1, 1] 1



Verjetnost pravilno napovedanih plazov, ko sprožilne količine padavin presežejo mejne vrednosti padavin

𝑃𝑃𝑉 =𝑇𝑃

𝑇𝑃 + 𝐹𝑃 [0, 1] 1

Natančnost modelov, ko sprožilne količine padavin niso presežene in se plaz ne zgodi

𝑁𝑃𝑉 =𝑇𝑁

𝐹𝑁 + 𝑇𝑁 [0, 1] 1

Preglednica 5: Merila uspešnosti napovedi MASPREM modelov, izračunane na podlagi kontingenčne tabele.

Verifikacija se je izvajala po korakih, ki so prikazani na spodnji sliki (Slika 17).



Slika 17: Shematski prikaz postopka analize verifikacije različnih modelov MASPREM.



3.4.1. Rezultati verifikacije posameznih modelov MASPREM

MASPREM sistem je testno začel delovati v septembru 2013. V tem času so se vpeljali tudi različni modeli, ki se med seboj razlikujejo po sprožilnih količinah padavin, modelskimi napovedmi padavin in vključitvijo predpredhohodnih padavin. Avtomatsko se trenutno izvaja izračun za sledeče modele:

- Model 1: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + ALADIN




V zaključnem poročilu verifikacija zajema modele:


- Model 2: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + ALADIN + ALADIN + ALADIN

- Model 3: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 2 + ALADIN + ALADIN + ALADIN



IME MODELA Začetek Konec Št. modelov Št. upoštevanih plazov

MODEL 1 9. 9. 2013 16. 4. 2018 3105* 531

MODEL 2 3. 1. 2014 24. 4. 2018 2362 976

MODEL 3 3. 1. 2014 24. 4. 2018 2362 976

MODEL 4 1. 1. 2017 5. 5. 2018 926 179

MODEL 5 1. 1. 2017 5. 5. 2018 929 181

* od datuma 9.9.2013 do 10.2.2014 je je model deloval samo enkrat dnevno, od 11.2.2014 pa je MASPREM deloval 2 x na dan (dva izračuna)

Preglednica 6: Prikaz modelov MASPREM, glede na upoštevano obdobje pri verifikaciji in število upoštevanih plazov.

Podroben pregled izračunov kontingenčnih tabel za posamezne modele po dnevih je prikazan na koncu poročila (Priloga 4). Nekaj primerov rezultatov izračunov modelov je prikazanih v poglavju Priloge (Priloga 5).



Pojavi plazov

DA NE


DA 77 42

NE 604 2382

681 2424

Preglednica 7: Rezultati kontingenčne tabele za model 1: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + ALADIN.

Pojavi plazov

DA NE


DA 182 167

NE 249 1765

431 1932

Preglednica 8: Rezultati kontingenčne tabele za model 2: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + ALADIN + ALADIN + ALADIN.

Pojavi plazov

DA NE


DA 219 176

NE 240 1727

459 1903

Preglednica 9: Rezultati kontingenčne tabele za model 3: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 2 + ALADIN + ALADIN + ALADIN.



Pojavi plazov

DA NE


DA 70 79

NE 61 716

131 795

Preglednica 10: Rezultati kontingenčne tabele za model 4: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 1 + predhodne PADAVINE INCA + ALADIN.

Pojavi plazov

DA NE


DA 71 79

NE 62 717

133 796

Preglednica 11: Rezultati kontingenčne tabele za model 5: Verjet. Pojavl. Plazov + SPR KOL. 2 + predhodne PADAVINE INCA + ALADIN.

Model 1 Model 2 Model 3 Model 4 Model 5

POD Pravilno napovedana verjetnost pojavljanja plazov

0,11 0,42 0,48 0,53 0,53

POFD Napačno napovedana verjetnost pojavljanja plazov (lažne napovedi)

0,02 0,09 0,09 0,10 0,10

POFA Razmerje med pravilnimi in nepravilnimi napovedmi modelov

0,35 0,48 0,45 0,53 0,53

HK

Hanssen in Kuipers (1965) vrednost (HK) (razmerje med pravilnimi napovedi modelov za dogodke z in brez plazovi)

0,10 0,34 0,38 0,43 0,43

PPV Verjetnost pravilno napovedanih plazov, ko sprožilne količine padavin presežejo mejne vrednosti

0,65 0,52 0,55 0,47 0,47



NPV Natančnost modelov, ko sprožilne količine padavin niso presežene in se plaz ne zgodi

0,80 0,88 0,88 0,92 0,92

Preglednica 12: Rezultati analiz verifikacije uspešnosti modelov MASPREM. Pomen oznak: »POD« Pravilno napovedana verjetnost pojavljanja plazov; »POFD« Napačno napovedana verjetnost pojavljanja plazov (lažne napovedi); »POFA« Razmerje med pravilnimi in nepravilnimi napovedmi modelov; »HK« Hanssen in Kuipers (1965) vrednost; »PPV« Verjetnost pravilno napovedanih plazov, ko sprožilne količine padavin presežejo mejne vrednosti; »NPV« Natančnost modelov, ko sprožilne količine padavin niso presežene in se plaz ne zgodi. 3.4.2. Rezultati ujemanja nastalih plazov z območji napovedi MASPREM modelov

Za vse napovedi MASPREM, kjer so napovedane padavine presegle sprožilne količine padavin in je vsaj en plaz bil zabeležen (pravilne napovedi), smo naredili tudi analizo ujemanja plazov po območjih napovedi MASPREM modelov.

Model 1 Model 2 Model 3 Model 4 Model 5

Nastali plazovi se ujemajo z območji MASPREM napovedi

30 104 121 34 35

Nastali plazovi se ne ujemajo z območji MASPREM napovedi

63 130 149 46 43

Št. vseh plazov, ki so sprožili 531 976 979 179 181

Število pravilnih napovedi MASPREM modelov

77 182 219 71 71

Preglednica 13: Prikaz števila plazov, ki so jih MASPREM modeli pravilno napovedali.



Slika 18: Ujemanje nastalih plazov z območji MASPREM napovedi povečane verjetnosti pojavljanja plazov v odstotkih.

3.4.3. Vrednotenje rezultatov in zaključki

MASPREM sistem, za napovedovanje verjetnosti pojavljanja plazov za naslednjih 24 ur v odvisnosti od napovedanih padavin v realnem času, izračunava napovedi od septembra 2013 dalje. Po petih letih testnega delovanja je bila v projektu MASPREM 3 opravljena celovita analiza verifikacije ujemanja napovedi različnih modelov MASPREM z nastalimi plazovi. Pri analizi smo upoštevali pet različnih modelov v različnih časovnih obdobjih, ki se med seboj razlikujejo po sprožilnih količinah padavin, modelskih napovedih padavin in vključitvijo predhodnih padavin. Na podlagi rezultatov analiz v naslednjih alinejah podajamo oceno uspešnosti napovedovanja plazov v realnem času v odvisnosti od napovedanih padavin:

- Model 1 je bil prvi izdelan model in neprekinjeno deluje od septembra 2013 naprej. V svoje

izračune ne vključuje predhodnih padavin. Model 2 in model 3 vključujeta v izračune

dvodnevne predhodne padavine modelskih napovedi ALADIN in izračunavata napovedi od

januarja 2014 dalje. Med seboj se razlikujeta po vrednostih sprožilnih količin padavin. Model 4

in model 5 vključujeta dvodnevne predhodne padavine INCA modelskih napovedi in

izračunavata napovedi od januarja 2017 dalje. Med seboj se razlikujeta po vrednostih sprožilnih

količin padavin.

- Pravilne napovedi verjetnosti pojavljanja plazov so bile največkrat izračunane pri modelih 4 in

5, ki sta v 53% izračunala povečano verjetnost pojava plazu (Preglednica 12), model 3 v 48%,

model 2 v 42%, medtem ko model 1 v 11%. Ta rezultat odraža dejstvo, da so analize vplivnih

predhodnih dni pred pojavom plazu (MASPREM 2 in MASPREM 3) pokazale, da upoštevanje

dvo-dnevnih predhodnih padavin značilno vpliva na pojav plazu. Vključitev dvo-dnevnih

padavin v modele napovedi verjetnosti pojavljanja plazov zelo izboljša pravilnost napovedi.

Največ pravilnih napovedi sta dala modela, kjer so predhodne padavine zajete v obliki

modelske napovedi INCA (podatki s klasičnih in avtomatskih meteoroloških postaj, radarski in

satelitski podatki in še druge razpoložljivi podatki izven državne meteorološke mreže). V

primerjavi z vsemi petimi modeli ima model 1 tudi največ zgrešenih napovedi, to je ko sprožilne

količine padavin niso presežene, plaz pa se je zgodil. Razloga zato sta dva: previsoke sprožilne

količine padavin ali prenizke modelske napovedi padavin, ki so v primerih vključevanja

predhodnih padavin znatno višje. Odstotek zgrešenih napovedi se je zmanjšal z vključitvijo

predhodnih padavin in z znižanjem sprožilnih količin padavin, pri čemer pa se je povečal

odstotek napačnih napovedi.

- Lažne napovedi plazov, to je v primeru, ko napovedane modelske napovedi padavin presegajo

vrednosti sprožilnih količin padavin in se plaz ne zgodi, je bilo najmanj pri modelu 1 (2% ali v 42

primerih v obdobju od septembra 2013 do maja 2018, Preglednica 7) in največ pri modelih 4 in

5, to je 10% ali v 79 primerih v obdobju od januarja 2017 do maja 2018 (Preglednica 10,

Preglednica 11). To je posledica upoštevanja kumulativne vsote dvodnevnih predhodnih

padavin, ki pogosteje preseže vrednosti modelskih napovedi ALADIN.



- Verjetnost pravilno napovedanih plazov, ko sprožilne količine padavin presežejo mejne

vrednosti padavin (v odvisnosti od vseh napovedi MASPREM) je najbolje izražena pri modelu 1

(to je 65%) in najmanj pri modelih 4 in 5 (47%) (Preglednica 12). Ta odstotek ponazarja

primere, ko smo izračunali povečano verjetnost pojavljanja plazov in se je plaz sprožil (upošteva

tudi lažne alarme). Pri tej primerjavi ima model 1 najboljšo vrednost, saj ima najmanj lažnih

alarmov, kar vpliva na izračun boljše napovedi.

- Analiza ujemanja plazov z območji povečane verjetnosti pojavljanja plazov pokaže, da se

nastali plazovi pri modelih 2 in 3 v več kot 50% ujemajo z razredi verjetnosti pojavljanja plazov,

medtem ko je najmanjše ujemanje pri modelu 1 (Preglednica 13). To pomeni, da smo z

vključitvijo predhodnih padavin in vpeljavo sprožilnih količin padavin 2 izboljšali tudi lokacijsko

natančnost modelov. Neujemanje plazov z razredi verjetnosti pojavljanja plazov je najvišje pri

modelu 1, medtem ko je najnižje pri modelu 5. Pri tem velja, da se plazovi enega padavinskega

dogodka pojavljajo razpršeno in njihove lokacije niso izključno na območjih ujemanja ali

neujemanja.

- Prikazana uspešnost modelov MASPREM je predvsem odvisna od števila plazov, modelskih

napovedi ALDIN in INCA ter sprožilnih količin padavin.

- Razvoj e-Plaz aplikacije je pripomogel k večjemu številu plazov v bazi, ki so uporabni za analize

verifikacije in ujemanja.

- Kljub zadovoljivi stopnji pravilnih napovedi nekaterih modelov (2 modela imata 53%

zanesljivost!), bo nadaljnji razvoj usmerjen predvsem k zmanjševanju napačnih in zgrešenih

napovedi verjetnosti pojavljanja plazov (delu na sprožilnih količinah padavin) in poglobljeni

študiji izdelave modelov na lokalnem nivoju z vključevanjem lokalnih hidrogeoloških in

geoloških karakteristik ozemlja.

- Stopnja zaupanja v modele po končani analizi verifikacije se je v petih letih znatno izboljšala (iz

11% na 53%). Odgovor na vprašanje kdaj bo MASPREM sistem prešel iz testnega v operativno

uporabo je kljub opaznemu napredku uspešnosti napovedovanja verjetnosti pojavljanja

plazov ob povečanih količinah padavin terminsko težko določiti. Ocenjujemo, da je ta korak

možen že v bližnji prihodnosti, pred tem pa je potrebno vzpostaviti tudi protokol ustreznih

ukrepov ob povečani verjetnosti pojavljanja plazov in nadaljevati z analizami kalibracije

vhodnih parametrov (predvsem sprožilnih količin padavin, medtem ko na modelske napovedi

padavin GeoZS nima neposrednega vpliva), ki bodo pripomogle k izboljšavi uspešnosti

modelov.

4. NADGRADNJA DINAMIČNEGA MODELA ZA 14 OBČIN

Za izdelavo dinamičnih modelov za zgodnje opozarjanje za primer nevarnosti proženja zemeljskih plazov v odvisnosti od napovedane količine padavin je treba uporabiti nove vrednosti mejnih sprožilnih količin padavin in karte verjetnosti pojavljanja plazov v merilu 1:25 000, ki so bile izdelane v sklopu projekta GH14.



Karto opozarjanja je treba prilagoditi uporabniku z opisi podatkov na njej in možnostjo tiskanja ter vnos karte v GIS URSZR, tako da bo vidno koliko hiš in prebivalcev je na območju nevarnosti. V sklop nadgradnje dinamičnega modela za 14 občin so vključene naslednje aktivnosti: DP 3.1. Uporaba novih vrednosti mejnih sprožilnih količin padavin DP 3.2. Prilagoditev prikaza napovedi na nivoju občine V prvi fazi smo nadgradili dinamični model z izračuni modelov za vseh 14 občin. Podatki napovedi ogroženih območij ter izpostavljenosti za 14 občin za primer verjetnosti proženja zemeljskih plazov v odvisnosti od napovedanih količin padavin so preko prostorskega strežnika dostopni za prenos v informacijski sistem URSZR (3DGIS, GIS_UJME) na spodnjih naslovih:

o GetCapabilities

http://pektolit.geo-zs.si/cgi-

bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&V

ERSION=1.3.0&REQUEST=GetCapabilities&

o GetMap http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetMap&LAYERS=forecast&CRS=EPSG:3912&BBOX=376574,125211,411374,146116&WIDTH=1280&HEIGHT=800&FORMAT=image/png&STYLES

OBČINA WMS URL

Bovec http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map

Laško http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_lasko.map

Slovenj Gradec

http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_slovenj_gradec.map

Trbovlje http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_trbovlje.map

Železniki http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_zelezniki.map

Gornja Radgona

http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_gornja_radgona.map

Kranjska gora

http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_kranjska_gora.map

Krško http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_krsko.map

Kungota http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_kungota.map

Maribor http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_maribor.map

http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetCapabilities&http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetCapabilities&http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetCapabilities&http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetCapabilities&http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetMap&LAYERS=forecast&CRS=EPSG:3912&BBOX=376574,125211,411374,146116&WIDTH=1280&HEIGHT=800&FORMAT=image/png&STYLEShttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetMap&LAYERS=forecast&CRS=EPSG:3912&BBOX=376574,125211,411374,146116&WIDTH=1280&HEIGHT=800&FORMAT=image/png&STYLEShttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetMap&LAYERS=forecast&CRS=EPSG:3912&BBOX=376574,125211,411374,146116&WIDTH=1280&HEIGHT=800&FORMAT=image/png&STYLEShttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.map&SERVICE=WMS&VERSION=1.3.0&REQUEST=GetMap&LAYERS=forecast&CRS=EPSG:3912&BBOX=376574,125211,411374,146116&WIDTH=1280&HEIGHT=800&FORMAT=image/png&STYLEShttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_bovec.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_lasko.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_lasko.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_slovenj_gradec.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_slovenj_gradec.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_trbovlje.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_trbovlje.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_zelezniki.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_zelezniki.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_gornja_radgona.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_gornja_radgona.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_kranjska_gora.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_kranjska_gora.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_krsko.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_krsko.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_kungota.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_kungota.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_maribor.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_maribor.map



OBČINA WMS URL

Piran http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_piran.map

Puconci http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_puconci.map

Šentilj http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_sentilj.map

Velenje http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_velenje.map

Preglednica 14: Napoved na nivoju občin - WMS.

Dodatni parameter za izbiro datuma DATE=LLLLMMDD. Dodatni parameter za izbiro izračuna - dopoldanski , popoldanski HOUR=HH (00, 12)

Podatki napovedi se v informacijskem sistemu URSZR lahko poljubno prekrivajo z ostalimi podatkovnimi sloji kot so hiše in število prebivalcev. S tem je vidna izpostavljenost prebivalcev in objektov na izvornih območjih plazov (ne pa tudi na območjih transporta in odlaganja). V okviru MASPREM 3 smo se odločili, da prikaz napovedi na nivoju občin dodamo v »nadzorni sistem«, ki bo omogočal pregled in primerjavo dnevnih izračunov napovedi in izpostavljenosti za posamezno občino (Slika 19).

Slika 19: Koncept »nadzornega sistema«, ki omogoča pregled in primerjavo dnevnih izračunov napovedi in izpostavljenosti za posamezno občino.

Prav tako smo pridobili kontaktne osebe po posameznih občinah in jih dodali na seznam za avtomatsko obveščanje o povečani verjetnosti pojavljanja plazov.

http://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_piran.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_piran.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_puconci.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_puconci.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_sentilj.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_sentilj.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_velenje.maphttp://pektolit.geo-zs.si/cgi-bin/masprem?map=/ms4w/apps/Masprem/GeoZS/mapfile_velenje.map



5. IZPOPOLNITEV/DOPOLNITEV SISTEMA MASPREM IN NJEGOVO VZDRŽEVANJE

V tem sklopu so predvidene sledeče aktivnosti: DP 4.1. Vzpostavitev »nadzornega sistema«, ki bo omogočal pregled in primerjavo dnevnih izračunov napovedi DP 4.2. Vzdrževanje sistema MASPREM 5.1. Vzpostavitev »nadzornega sistema«

Trenutno se izdelan sistem MASPREM požene vsakih 12 ur in dosega napoved za 24 ur vnaprej. Verifikacijo in primerjavo posameznih napovedi se sedaj izvaja ročno, izven sistema MASPREM. Za višjo stopnjo avtomatizacije procesov pri opozarjanju na povečano verjetnost plazov smo izdelali koncept t.i. »nadzornega sistema«, ki je v fazi testiranja in omogoča pregled ter primerjavo dnevnih izračunov napovedi, tako na nivoju Slovenije kot nivoju izbranih občin. S tem smo izboljšali pregled nad izračunanimi modeli in njihovimi rezultati. Vzporedno pa pripravljamo predlog načrta o vzpostavitvi dežurne službe na GeoZS za izdajanje napovedi in obveščanja. Spodaj je prikazan postavljen koncept »nadzornega sistema«, kjer ima uporabnik možnost izbire prikaza različnih napovedovalnih model.

Slika 20: Prikaz koncepta »nadzornega sistema« MASPREM. Uporabnik ima nato možnost podrobnejšega pregleda posameznega napovedovalnega modela na



državnem in občinskem nivoju glede na stopnjo verjetnosti pojavljanja plazov, kjer v zavihku »Meni« iz spustnega seznama izbere modelsko napoved padavin (Slika 21). S klikom na enega izmed izračunov se odpre novo okno, kjer ima uporabnik možnost pregleda napovedi verjetnosti pojavljanja plazov na nivoju Slovenije (Slika 22) in nivoju občin (Slika 23). Pod grafičnim prikazom napovedi se nahaja tabela, kjer je prikazan odstotek površine po posameznih razredih verjetnosti pojavljanja plazov (nivo Slovenije in nivo občine). V zavihku »Meni« ima uporabnik možnost dostopa tudi do aplikacije e-Plaz in informacij o postopkih ob plazovih.

Slika 21: Podrobnejši pregled posameznih napovedovalnih modelov na nivoju Slovenije.



Slika 22: Podrobnejši prikaz izbrane modelske napovedi na nivoju Slovenije.

Slika 23: Podrobnejši prikaz izbrane modelske napovedi na nivoju občin.



5.2. Vzdrževanje sistema MASPREM

Vsa vzdrževanja oz. posodobitve se izvajajo preko vzporedno postavljenega testnega strežnika, na katerem pred prenosom na produkcijo predhodno preverimo opravljene spremembe funkcionalnosti delovanja sistema MASPREM. Redno vzdrževanje sistema MASPREM zajema:

• kvalitetno gostovanje testne in produkcijske verzije sistema na strežniku GeoZS in morebitni kasnejši prenos na strežnik URSZR,

• zagotavljanje zadnje stabilne verzije vseh modulov sistema, • nemoteno delovanje sistema in spletnih servisov, • zagotavljanje prenosa rezultata modeliranja v informacijski sistem URSZR, • prevzem podatkov napovedi padavin na ARSO, • zagotavljanje vzdrževanja, tehnične podpore in pravilnega delovanja sistema, • odprava morebitnih napak v podatkovni bazi, • prilagajanje sistema pri dodajanju novih izračunov in funkcionalnosti ter odprava

morebitnih nepravilnosti.



6. PREDSTAVITVE REZULTATOV PROJEKTA V OBDOBJU TRAJANJA PROJEKTA MASPREM3

Članki

Datum Revija Naslov Avtorji

28.12.2017 Landslide Dynamics: ISDR-ICL landslide interactive teaching tools. Vol. 1, Fundamentals, mapping and monitoring.

A system to forecast rainfall-induced landslides in Slovenia: TXT-tool 2.386-2.1

JEMEC AUFLIČ, Mateja, ŠINIGOJ, Jasna, PETERNEL, Tina, PODBOJ, Martin, KRIVIC, Matija, KOMAC, Marko

1.2.2018 Landslides Landslide databases in the Geological Surveys of Europe

HERRERA, Gerardo, MATEOS, Rosa María, GARCÍA-DAVALILLO, JEMEC AUFLIČ, Mateja, JEŽ, Jernej, et al.

Dogodki (udeležba na konferenci, predstavitve, posterji)

Datum Ime dogodka Naslov Avtorji

Oktober 2017 PanAfGeo trening »Spatial Data Infrastructure - Data modelling - Interoperability standards - Data dissemination”, Tanzanija, Dar es Salaam

Landslide prediction system in Slovenia (Masprem)

Špela Kumelj, Matija Krivic

20 – 26. 11. 2017 PanAfGeo - Work-Package 5 Geohazards Session WP5 -1: Pretoria, South Africa

Landslide prediction system in Slovenia (Masprem)

Tina Peternel

11-13. 10. 2017 3rd ReSyLAB Recent developments in landslide research in Slovenia

JEMEC AUFLIČ, Mateja, MIKOŠ, Matjaž, VERBOVŠEK, Timotej, BAVEC, Miloš.

11-13. 10. 2017 3rd ReSyLAB Challenges for operational forecasting of rainfall induced landslides in Slovenia

JEMEC AUFLIČ, Mateja, ŠINIGOJ, Jasna, KRIVIC, Matija



21.9.2018 IG, URSZR gosti Bavarian Water Authorities Predstavitev MASPREM Mateja Jemec Auflič

3.10. 2018 5. slovenski geološki kongres, Velenje

Sistem zgodnjega opozarjanja za primer nevarnosti verjet

Documents

Nadgradnja sistema za obveščanje in opozarjanje v primeru ...Končno poročilo MASPREM 3 Geološki zavod Slovenije, Dimičeva ulica 14, p.p. 2552, SI-1000 Ljubljana • 1 1. UVOD