Embed Size (px)
Citation preview
»NAJEJMO SE MLEČNE ŽUPE ZA NOVE UPE«
Seminarska naloga za 27. festival Turizmu pomaga lastna glava
Avtorji: učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja Osnovne šole Vransko-Tabor
in Podružnične osnovne šole Tabor
Mentorice: Katja Završnik, prof. umetnostne zgodovine
Polona Miklavc, prof. slovenščine in univ. dipl. muzikologinja Ina Gržina, prof. likovne vzgoje
2
Učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja: Matej Černe, 7. a
Eva Homšak Godler, 7. a Zala Križnik, 7. b
Ajla Đafić, 7. b Erika Orehovec, 7. a Anja Brezovnik, 7. b
Urška Šmajs, 8. a Alja Pečovnik, 8. a Špela Sakelšek, 8. b
Patricija Kukec Hraščički, 8. b Valerija Golob, 9. b Karolina Kos, 9. b
Sarah Selenić Rajhart, 9. a Ana Kokovnik, 9. a
Lara Novak, 7. c Tim Novak, 7. c
Matevž Lesjak, 7. c Matic Matko, 7. c Tibor Zupan, 8. c Nina Kreča, 8. c Miha Drolc, 8. c
Tomaž Marko, 8. c Tadej Vengust, 8. c
David Kreča, 8. c David Sevšek, 8. c Anja Vranič, 8. c
Klavdija Ažman, 9. c Sergeja Bec, 9. c
PODATKI O ŠOLI
______________________________________________ Osnovna šola Vransko-Tabor
Vransko 23 3305 Vransko
Telefon: 03 703 23 70
Faks: 03 703 23 80 Spletna stran: http://www.os-vransko.si
E-pošta: [email protected]
Podružnična šola Tabor Tabor 21
3304 Tabor
Telefon: 03 703 21 80, 03 703 21 85
3
POVZETEK ................................................................................................................................................ 4
UVOD .................................................................................................................................................... 5
ANKETA ............................................................................................................................................... 6
Rezultati ankete ................................................................................................................................... 6
Analiza ankete ..................................................................................................................................... 8
MLEČNA »ŽUPA« ............................................................................................................................... 9
Mlečna »župa« po naše ........................................................................................................................ 9
Lokalna poimenovanja ...................................................................................................................... 11
TURISTIČNI PRODUKT oz. IDEJNA ZASNOVA ....................................................................... 12
Naslov prireditve ............................................................................................................................... 12
Kratka predstavitev prireditve ............................................................................................................ 12
Cilji prireditve ................................................................................................................................... 12
Ciljne skupine .................................................................................................................................... 13
Kdaj se bo prireditev odvijala? ........................................................................................................... 13
Potek prireditve ................................................................................................................................. 13
Pedagoški programi ........................................................................................................................... 15
Oglaševanje prireditve ....................................................................................................................... 16
Finančni vir prireditve ....................................................................................................................... 16
Izdelava reklamnega materiala ........................................................................................................... 16
Maskota ............................................................................................................................................. 18
NAŠA STOJNICA NA TRŽNICI ..................................................................................................... 19
ZAKLJUČEK ....................................................................................................................................... 20
PRILOGI ............................................................................................................................................. 21
4
POVZETEK V seminarski nalogi smo raziskovali jedilnike oz. jedi pred in med 2. svetovno vojno ter
po njej, in sicer tako vsakodnevne in nedeljske kot tudi praznične jedi. Poleg jedi v domačem okolju nas je zanimala tudi prehrana v šoli. V namen raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik, ki ga je ustrezno rešilo 10 vprašanih, starih od 80 do 85 let, ki so v času otroštva živeli v kmečkem okolju na območjih Vranskega in Tabora ter se življenja v teh obdobjih še spomnijo.
Na podlagi ankete smo ugotovili, da se jedilniki v vseh treh navedenih obdobjih niso bistveno razlikovali, prav tako ni opaznejših razlik med vsakodnevnimi in nedeljskimi jedilniki. Le v času praznikov so imeli na jedilnikih tudi dodatne praznične jedi, npr. potico, ob veliki noči suho meso in hren, ki jih poznamo tudi danes.
Anketa je pokazala, da so v vseh treh obdobjih pogosto jedli mlečne jedi, predvsem mlečno juho oziroma t. i. mlečno »župo«. Zato smo podrobneje raziskali načine priprave te jedi, ki so jih poznali včasih, ter lokalna poimenovanja mlečne juhe, kar je predstavljeno tudi v pričujoči seminarski nalogi.
V času raziskovanja smo se odločili, da naš turistični produkt pripravimo in na Vranskem ter v Taboru organiziramo prireditev, ki bo posvečena mlečnim izdelkom oz. natančneje mlečni »župi«. Seminarska naloga tako prinaša tudi idejno zasnovo omenjene prireditve. Ključne besede: jedi pred in med 2. svetovno vojno ter po njej, Vransko, Tabor, mlečna »župa«, prireditev
5
UVOD
Majhni in malo večji otroci pogosto radi prisluhnemo pripovedovanju babic in dedkov ter starejših znancev o tem, kako so živeli včasih. Pogosto nam pripovedujejo o radostih, pa tudi o tegobah življenja nekje (nam že) v davni preteklosti. V okviru izbirnega predmeta turistična vzgoja smo se zato odločili, da jim nekoliko podrobneje prisluhnemo in jih povprašamo, kaj so jedli v času svojega otroštva in odraščanja. Ob kulinaričnih dobrotah, s katerimi nas razvajajo in jih znajo pripraviti le »naše babice«, so nas tako s pripovedovanjem popeljali v čas njihove mladosti. Te pridobljene informacije so predstavljale glavni vir za pisanje seminarske naloge, ki smo jo razdelili na štiri glavna poglavja: v prvem so prikazani rezultati ankete; temu sledi podrobnejša predstavitev mlečne »župe«, ki se je v omenjenem času pogosto pojavljala na jedilnikih. V tretjem delu naloge je orisana idejna zasnova prireditve, na kateri bomo predstavili mlečno »župo«, ter v četrtem opisan koncept naše stojnice v Celju na 27. festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Namen naše naloge je spoznati kulinarične posebnosti območij Vranskega in Tabora v obdobju pred in med 2. svetovno vojno ter po njej ter raziskati, katere vrste hrana se na jedilnikih v tem času pojavi največkrat.
6
ANKETA
Ko smo izvedeli za letošnjo temo festivala Turizmu pomaga lastna glava Potuj z jezikom, smo se z učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja podali na zanimivo pot po kulinariki našega kraja. Ker pa o kulinaričnih značilnostih naših dveh občin vse premalo vemo, smo sklenili, da v ta namen oblikujemo anketo, ki smo jo razdelili sovaščanom. Le tako smo dobili vse odgovore, ki jih potrebujemo za pripravo zanimivega turističnega produkta.
Odločili smo se, da bomo raziskovali jedilnike pred in med 2. svetovno vojno ter po njej. Zanimalo nas je, če se jedilniki v navedenih obdobjih kaj razlikujejo. Z učenci smo poiskali nekaj naših sokrajanov, ki so stari 80 ali več let (in se dogodkov pred in med 2. svetovno vojno ter po njej še spomnijo) ter jih povprašali po vsakodnevnih, nedeljskih in prazničnih jedilnikih v navedenih obdobjih na območjih občine Vransko in občine Tabor.
Rezultati ankete
Pridobili smo 10 ustrezno rešenih anket, si so jih rešili prebivalci iz okolice Vranskega in
Tabora, stari od 80 do 85 let, ki so (v času otroštva) živeli v kmečkem okolju in se življenja v teh obdobjih še spomnijo. Ankete so pokazale, da se jedilniki pred in med vojno ter po njej niso bistveno razlikovali, prav tako nismo opazili razlik med jedilniki na območju Vranskega in na območju Tabora, kar je zaradi neposredne bližine krajev tudi pričakovano.
Jedilniki med tednom so bili v vseh treh obdobjih podobni. Ti so pogosto vključevali mlečne jedi, kruh ter ostala živila, ki so jih ljudje lahko pridelali sami doma (npr. krompir, repa, zelje, fižol, meso). Malice in večerje ponekod niso jedli. Najpogostejše jedi med tednom so bile sledeče:
1. Pred vojno:
• zajtrk: kruh, bela kava, mleko, suho sadje, prežganka;
• malica: največkrat sadje, bodisi suho bodisi sveže, mlečna juha, kruh, ponekod pa malice niso jedli;
• kosilo: juhe (krompirjeva, zelenjavna ...), zelje, repa, fižol, prepečenec;
7
• večerja: kislo mleko, mlečna juha, kruh, krompir, sladki jabolčnik, ponekod pa večerje niso jedli.
2. Med vojno:
• zajtrk: žganci, bela kava;
• malica: jabolčnik, kruh, meso, sadje, velikokrat malice sploh ni bilo;
• kosilo: kisla juha, krompir, solata, fižol;
• večerja: mleko, kruh, mlečna kaša, mlečna juha, večerje ponekod ni bilo. 3. Po vojni:
• zajtrk: bela kava, kruh, sadje, marmelada in maslo oz. »puter«, žganci;
• malica: velikokrat je ni bilo, če je bila, pa so jedli kruh in sadje;
• kosilo: krompir, solata, juha, zelje, fižol, repa;
• večerja: mleko, mlečna juha, kruh, bela kava, pečena jajca, hrenovke (zelo redko).
Tudi med vsakodnevnimi (delavniškimi) in nedeljskimi jedilniki nismo opazili bistvenih razlik. Tudi ob nedeljah so pred vojno namreč najpogosteje jedli mlečne jedi, kruh ter ostala živila, ki so jih ljudje lahko pridelali sami doma (npr. krompir, repa, zelje, fižol, meso). Na podlagi ankete smo ugotovili, da so bile najpogostejše nedeljske jedi pred vojno naslednje:
• zajtrk: žganci, mleko ali čaj, kruh, marmelada, prežganka;
• malica: kruh, suho meso, jabolčni sok, jabolka, salama, ponekod pa malice niso jedli;
• kosilo: meso, krompir, juha, solata, obara;
• večerja: žganci, kava, čaj, mleko, mlečna juha, ostanki kosila; pri nekaterih družinah so večerjo jedli le otroci.
Nedeljski jedilniki med vojno in po njej so bili podobni tistim pred vojno, le da so bili manj obilni.
Kot smo pričakovali, pa so se jedilniki nekoliko razlikovali ob večjih praznikih (npr. velika noč, miklavževanje, božič). Takrat so bile na jedilniku jedi, ki jih zasledimo tudi na današnjih prazničnih jedilnikih, npr. potica, ob veliki noči hren, suho meso itd. Pred vojno so bile najpogostejše praznične jedi sledeče:
• zajtrk: kruh, bela kava ali mleko, klobasa, meso, zeljna solata;
• malica: potica, suho meso ter ostale jedi, značilne za določen praznik;
8
• kosilo: mesna juha, pražen krompir, zelje, hren, suho meso ter kakšni priboljški;
• večerja: čaj, kruh, jabolko, pečen kostanj ter ostanki od kosila. Tudi med vojno ter po njej so bile praznične jedi bolj ali manj enake.
Poleg jedi v domačem okolju nas je zanimalo tudi to, kako je bila prehrana organizirana v šoli oziroma kaj so otroci jedli v šolskem okolju. Na podlagi ankete smo ugotovili, da pred vojno na območjih Vranskega in Tabora v šoli ni bilo organizirane prehrane, zato so jedli tisto, kar so prinesli od doma; največkrat sta bila to kruh in kakšno sadje. Tudi po vojni malica v šoli večinoma ni bila organizirana, zato so otroci jedli tisto, kar so prinesli od doma.
Analiza ankete
Anketa je torej pokazala, da med jedilniki v času pred in med vojno ter po njej ni bilo opaznejših razlik. Smo pa v raziskavi na podlagi anketnega vprašalnika ugotovili, da so ljudje v obravnavanem časovnem obdobju (tj. pred in med vojno ter po njej) pogosto jedli mlečne izdelke, še posebej mlečno juho oz. mlečno »župo«, kar ni presenetljivo, saj obe občini, tako Tabor kot Vransko, pretežno sestavlja kmečko prebivalstvo, ki se je ukvarjalo z živinorejo, zato je bila pri vsaki hiši vsaj ena krava. Anketiranci so povedali, da se je pred in med vojno ter po njej preživelo že, če si imel kravico in njivico, na katero si posejal pšenico in jeseni še ajdo. Izhajajoč iz tega smo se odločili, da bomo podrobneje predstavili t. i. mlečno »župo«, in sicer načine priprave te jedi ter različna narečna poimenovanja te juhe, ki so se pojavljala (in se še vedno pojavljajo) na območjih Vranskega in Tabora.
9
MLEČNA »ŽUPA«
Mlečna »župa« po naše
Ko smo razmišljali o mlečni juhi ter o tem, kako bi jo lahko vključili v turistično
ponudbo, smo ugotovili, da to jed vse premalo poznamo. Zato je bila prva ideja učencev, da se najprej sami preizkusimo v pripravi različnih mlečnih juh. Še prej pa smo za pripravo teh juh potrebovali recept. Učenci so doma povprašali po starih receptih za različne vrste mlečne juhe.
Izbrali smo tri recepte:
Navadna mlečna »župa« (za 4 osebe)
Iz 1 jajca in 6 žlic moke (OPOMBA: moko dodajaš
po potrebi glede na velikost
jajca) oblikuješ »štrukeljce (farflce)« in jih zakuhaš v 8 dcl osoljenega mleka, ki mu dodaš 2 dcl vode. Kuhaš 5 minut, da so »štrukeljci« kuhani.
Ajdova mlečna »župa« 6 žlic ajdove moke poliješ z vrelo vodo in zmešaš. Ko se zmes malo ohladi, dodaš jajce za vezavo, nato dodajaš belo ali črno moko ter oblikuješ »štrukeljce«. V slanem kropu »štrukeljce« kuhaš 10–15 minut. Odcediš. Pogreješ 8 dcl mleka in 2 dcl vode, soliš. Nato mleko naliješ v krožnik in po želji vložiš kuhane ajdove »štrukeljce«.
Mlečna »župa z ribano kašo« Iz 1 jajca in bele moke (ostre) narediš trdo testo, iz katerega naribaš kašo, ki jo zakuhaš v 8 dcl osoljenega mleka, ki mu dodaš 2 dcl vode. Soliš po potrebi. Okrasiš po želji (npr. s slivami …).
Odločili smo se, da poskusimo pripraviti vse tri vrste mlečne juhe: navadno mlečno juho s
»farflci« ali »štrukeljci«, mlečno »župo z ribano kašo« in ajdovo mlečno »župo«. Razdelili smo se v tri skupine. Vsaka skupina je izdelala eno mlečno juho.
10
Izdelava »štrukeljcev« Takole smo ribali kašo
Tudi fantje so se preizkusili v izdelavi »štrukeljcev« ali »farflcev«
Ko so bile juhe kuhane, je sledila dekoracija teh jedi, ki je prav tako pomembna, če želimo, da drugi uživajo v hrani. Tibor se je takoj spomnil, da k ajdovim »štrukeljcem« odlično podajo jabolka. Takoj se je lotil rezanja jabolka na rezine in z njimi okrasil ajdovo mlečno »župo«.
Takole smo okrasili naše juhe
11
Juham smo dodajali različne dodatke: rozine, suhe slive, mlete lešnike. Najraje od vsega pa so učenci v mlečno juho dajali kakav in sladkor.
Lokalna poimenovanja
Med spraševanjem naših babic po receptih mlečnih juh smo naleteli na različne izraze oz. različna poimenovanja mlečne juhe, in sicer:
• »oberšena« juha,
• »obrošena« juha,
• »močnk«,
• mlečna »župa«. Poleg tega smo zasledili tudi sledeča narečna poimenovanja za zakuho v mlečni juhi, pripravljeno iz različnih vrst moke in jajc:
• »farflci«,
• »frfolci«,
• »štrukeljci«.
12
TURISTIČNI PRODUKT oz. IDEJNA ZASNOVA
Odločili smo se, da za naš turistični produkt pripravimo in predstavimo idejno zasnovo prireditve, posvečene mlečnim izdelkom oz. natančneje mlečni juhi.
Naslov prireditve
Za prireditev o mlečni juhi smo želeli naslov, ki bi že sam privabil ljudi k obisku te prireditve. Tako smo viharili naše možgančke in najbolj zanimiva ideja se nam je zdela »Najejmo se mlečne župe za nove upe«.
Kratka predstavitev prireditve
• Poudarek bo na mlečnih izdelkih, še posebej na t. i. mlečni »župi« (jedi, ki so jo jedli včasih);
• ljudem bomo predstavili jed, ki so jo včasih jedli najpogosteje, in recepte za pripravo te jedi;
• ljudje bodo poskusili mlečno »župo« in nam povedali, če so jo že jedli (nam predstavili vtise ...);
• ljudje se bodo zabavali na različnih delavnicah (tema delavnic: mlečna »župa«).
Cilji prireditve
• V kraj privabiti večje število turistov;
• promocija domačega kraja (Vranskega in Tabora);
• popularizacija mlečnih izdelkov in mlečne juhe kot produkta kmetijskega področja.
13
Ciljne skupine
Ciljne skupine, ki bodo obiskale prireditev, so ljudje, ki živijo v bližnji in širši okolici Vranskega in Tabora, člani turističnih društev v okolici, kmetje iz bližnje okolice ter drugi turisti. Prireditev bodo obiskale družine z otroki, saj bo na prireditvi mnogo aktivnosti, posvečenih tudi najmlajšim.
Kdaj se bo prireditev odvijala?
Prireditev (oz. idejo o prireditvi), posvečeno mlečni juhi oz. »župi«, kot ji v naših krajih rečemo narečno, bomo tako v občini Vransko kot v občini Tabor predstavili v okviru občinskega praznika. V občini Tabor poteka občinski praznik v aprilu, in sicer 24. aprila, ko organizirajo Šentjurski sejem. Na Vranskem je občinski praznik 11. maja; v mesecu maju se vsako leto vrstijo najrazličnejše prireditve, med njimi bo tudi naša.
Potek prireditve
ČAS DEJAVNOST OPIS POSAMEZNIH DELOV PRIREDITVE
14.00–14.30 Zbiranje ljudi pred stojnico, majhni prigrizki
Obiskovalcem postrežemo majhne prigrizke: kruh (pekarna Vransko), sir, kumare.
14.30–15.30 Predstavitev izdelave mlečne juhe
Obiskovalcem razdelimo recepte za mlečno juho in predstavimo pripravo te juhe.
15.30–16.00 Pogostitev z mlečno juho
Obiskovalci degustirajo različne vrste mlečne juhe.
16.15–17.00 Nagradna igra Nagradna igra: Na začetku prireditve dobijo vsi lističe, na katerih je napisana številka. Ob koncu
14
prireditve izmed vseh številk izžrebamo samo 3. Nagrade:
• nagrada: paket mlečnih izdelkov (mleko, jogurt, sir, kisla in sladka smetana ter maslo);
• nagrada: »banjica« sladoleda;
• 3. nagrada: obesek z motivom Vilija Mlečka.
17.00–18.30 Odrasli: tekmovanje v kuhanju mlečne juhe
Otroci: pobarvanke, delavnici, tekmovanje
Tekmovanje v kuhanju mlečne juhe: na začetku prireditve bomo zbirali prijave za tekmovanje, tekmovalci bodo naredili juho brez receptov, juho bomo kasneje ocenili.
Delavnici: izdelovanje ovčke in priprava mlečne juhe ter tekmovanje v postavljanju čim višjega stolpa iz koruznih storžev.
18.30–19.00 Delitev sladoleda
19.00–21.00 Zaključna prireditev Predstavitev rezultatov tekmovanja, nastop Mladinske folklorne skupine Mihtin Vransko.
15
Pedagoški programi
1. delavnica: Izdelovanje ovčke
Potrebujemo:
• tulce toaletnega papirja,
• vato,
• bel karton,
• črno kosmato žico,
• črn flomaster.
Postopek izdelave: Tulec toaletnega papirja polepimo z vato in na spodnji del prilepimo 4 enako dolge črne kosmate žičke, ki jih prej oblikujemo v taco. Na bel karton s črnim flomastrom narišemo ovčjo glavo, ki jo potem prilepimo na tulec. 2. delavnica Mlečna juha po otroško
S pomočjo učitelja bodo otroci skupaj pripravljali in kuhali mlečno juho. Učili se bodo priprave »farflcev« iz različnih vrst moke ter tudi dekoriranja same jedi s kakavom ali suhim sadjem. Ko bo juha pripravljena, jo bodo skupaj pojedli. 3. delavnica Tekmovanje v postavljanju čim višjega stolpa iz koruznih storžev
Tekmovanje je namenjeno otrokom. Tekmujeta 2 otroka, ki imata na voljo kup koruznih storžev. Na voljo imata 30 sekund časa. Kdor v tistem času postavi višji stolp, je zmagovalec.
16
Oglaševanje prireditve
Prireditev bomo oglaševali z letaki, na spletu (mojaobčina.si ter ostale spletne strani, kjer lahko oglašujemo brezplačno: prireditve.net …), v lokalnih časopisih (Občinski informator
Vransko, Novice izpod Krvavice Tabor, Utrip Savinjske doline), po zvočniku v šoli, s plakati, ki bi jih razobesili po obeh občinah, ter po lokalni televiziji (TV Celje). V vseh medijih bomo predstavili, kje, kdaj in zakaj se bo odvijala prireditev ter kakšen je njen namen.
Finančni vir prireditve
Za finančno pomoč pri izvedbi prireditve bomo prosili Občino Tabor in Občino Vransko. Na obeh občinah nam bi lahko pomagali predvsem s finančnimi sredstvi za reklamiranje in oglaševanje našega turističnega produkta (Prireditve o mlečni juhi). Poleg tega bi na občinah lahko pridobili stojnico (ali več stojnic), ki jo bomo uporabili na prireditvi.
Sestavine za izdelavo mlečne juhe bodo prispevali lokalni kmetje, ki jih bomo prosili za mleko (kmetija Erjavc), moko za izdelavo »štrukeljcev« (Močnikov mlin), jajca (kmetija v Čepljah), posode za mlečno juho (Kmetijska zadruga Vransko) in ostale sestavine, kot sta sladkor in kakav (Trgovina Tuš in Mercator).
Denar, ki ga bomo pridobili sponzorsko, bomo porabili za material, ki ga bomo rabili pri promoviranju.
Izdelava reklamnega materiala
Ker za pripravo in izdelavo prireditve nimamo finančnih sredstev, smo za začetek večino dela opravili sami, kar vključuje tudi izdelavo vabila in ostalega reklamnega materiala. Tako smo s skupnimi močmi izdelali predloge, kako bi lahko izgledalo vabilo na našo prireditev o mlečni juhi. Predlogi so barviti in estetski ter vključujejo vse sestavine, ki jih potrebuje vabilo na takšno prireditev.
17
18
Maskota
Kot vsaka zanimiva prireditev bo imela tudi naša svojo maskoto. Maskota mora biti zaščitni znak prireditve, predstavljati mora prireditev samo. Ko smo razmišljali o maskoti naše prireditve, smo skupaj oblikovali 2 maskoti, izmed katerih smo izbrali zmagovalno.
Vili Mlečko je okrogle oblike in rumene barve ter predstavlja »farfolc« oz. »štrukeljc«, ki
ga zakuhamo v mlečno juho. V eni roki drži krožnik mlečne juhe, v drugi roki pa kuhalnico. Na glavi ima kuharsko kapo in je pravi »kuharček«.
Druga maskota nosi ime Mlečni Krpan, saj je to maskota, ki je močna kot sam Martin Krpan, ker vsak dan za zajtrk poje krožnik mlečne »župe«. Namesto kija, ki ga nosi Martin Krpan, pa Mlečni Krpan nosi kuhalnico.
Obe maskoti sta se nam zdeli zanimivi, vendar smo se na koncu odločili za Vilija Mlečka, saj ga bomo lažje oblikovali in oživili.
19
NAŠA STOJNICA NA TRŽNICI
Naša stojnica, ki jo bomo predstavili v Celju na 27. festivalu Turizmu pomaga lastna glava, bo oblikovana zelo klasično z elegantno belo barvo ter nekaj barvnimi poudarki. Obiskovalci naše stojnice bodo lahko preizkusili različne vrste mlečne juhe, ki jo bomo pripravili vnaprej. Na voljo bodo tako klasične oblike mlečne juhe kot tudi modernejše in sodobnejše izvedbe s kakavom ipd. Vsak obiskovalec bo na stojnici lahko vzel letak z recepti za pripravo mlečne juhe. Prav tako bo naša tržnica ponujala kotiček, kjer se bodo obiskovalci stojnice lahko preizkusili v različnih igrah in delavnicah.
V namen naše predstavitve bomo oblikovali tudi videoposnetek o pripravi mlečne juhe, ki ga bomo predvajali na naši stojnici. Na stojnici oz. v okolici stojnice bo prisotna naša maskota Vili Mlečko, ki bo obiskovalce vabila na našo stojnico in delila recepte.
20
ZAKLJUČEK
Spodnja Savinjska dolina je dežela, v kateri nimamo veliko kulinaričnih posebnosti, ki bi jih poznala celotna Slovenija, kot sta na primer potica ali kranjska klobasa, vseeno pa smo s skupnimi močmi našli zanimiv turistični produkt, ki bo privabljal turiste z različnih koncev. S
to prireditvijo se bo v obeh občinah povečala možnost za nastanek čisto samostojne prireditve, ki
ne bo vezana samo na občinske praznike. V obeh občinah se bo tako povečal turistični obisk, kar je
že samo po sebi zelo pozitivno.
21
PRILOGI
Priloga 1: Anketni vprašalnik
VPRAŠALNIK O JEDILNIKIH NAŠIH BABIC in DEDKOV (pred in med 2. svetovno vojno ter
po njej) na območjih Vranskega in Tabora
Smo učenci izbirnega predmeta turistična vzgoja. Letos smo se odločili, da bomo sodlovali na
državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava pod naslovom Potuj z jezikom. V okviru tega bomo
izdelali raziskovalno nalogo na tematiko jedilniki naših dedkov in babic pred in med 2. svetovno vojno
ter po njej na območjih občin Vransko in Tabor. Podatke bomo pridobili na podlagi anketnega
vprašalnika, zato vas prosimo, da izpolnite spodnji vprašalnik, in nam tako pomagate pri raziskavi. Vsi
pridobljeni podatki bodo uporabljeni zgolj v namen izdelave raziskovalne naloge.
Ime in priimek: ______________
Starost: ___________________
Kraj bivanja: _________________
Okolje (kmečko/nekmečko): ________________
I. JEDI V DOMAČEM OKOLJU
V okviru raziskovalne naloge bomo raziskovali jedilnike pred in med 2. svetovno vojno ter po njej.
Prosimo, da v spodnje razpredelnice vpišete, kaj ste doma jedli za posamezne obroke v navedenem času
(vpišite le tiste, katerih se dejansko spomnite). Prosimo, da ste še posebej pozorni na morebitne razlike
v jedeh v posameznih obdobjih (predvidevamo, da so bili jedilniki in dostopnost hrane zaradi vojnih
razmer drugačni), hkrati vas prosimo, da imena jedi zapišete tako, kot ste jih poimenovali včasih, in
zraven pripišete slovenski izraz oz. opišete, za kakšno jed gre.
22
a) JEDILNIKI IN JEDI PRED 2. SVETOVNO VOJNO
MED
TEDNOM
OB NEDELJAH OB PRAZNIKIH
(velika noč, božič,
miklavževanje)
V POVEZAVI S
KMEČKIMI
OBIČAJI*
ZAJTRK
MALICA
KOSILO
VEČERJA
*Napišite, za katere kmečke običaje ste napisali jedilnike: ___________________________.
b) JEDILNIKI IN JEDI MED 2. SVETOVNO VOJNO
MED
TEDNOM
OB NEDELJAH OB PRAZNIKIH
(velika noč, božič,
miklavževanje)
V POVEZAVI S
KMEČKIMI
OBIČAJI*
ZAJTRK
MALICA
KOSILO
VEČERJA
*Napišite, za katere kmečke običaje ste napisali jedilnike: ___________________________.
23
c) JEDILNIKI IN JEDI PO 2. SVETOVNI VOJNI
MED TEDNOM OB NEDELJAH OB PRAZNIKIH (velika
noč, božič, miklavževanje)
ZAJTRK
MALICA
KOSILO
VEČERJA
II. JEDI V ŠOLI
V razikovalno nalogo bomo vključili tudi šolske jedilnike. Prosimo vas, da napišete, ali je bila v tem
času (pred in med vojno ter po njej) v šoli organizirana malica ali ne (odgovorite le z »Da« in »Ne«). V
spodnjo vrstico pa vas prosimo, da vpišete (vsaj) 5 jedilnikov malic, ki ste jih jedli v šolskem okolju
(vpišite le tiste, katerih se dejansko spomnite). Prosimo, da ste še posebej pozorni na morebitne razlike
v jedeh v posameznem obdobju (predvidevamo, da so bili jedilniki in dostopnost hrane zaradi vojnih
razmer drugačni), hkrati vas prosimo, da imena jedi zapišete tako, kot ste jih poimenovali včasih, in
zraven pripišete slovenski izraz oz. opišete, za kakšno jed gre.
PRED VOJNO MED VOJNO PO VOJNI
Je bila malica
organizirana?
Jedilnik
malice
24
Priloga 2: Izjava šole
Osnovna šola Vransko-Tabor
Vransko 23
3305 Vransko januar 2013
Izjava
Izjavljamo, da so učenci, ki so sodelovali pri nastanku seminarske naloge za 27. festival Turizmu
pomaga lastna glava, in starši seznanjeni s potekom festivala ter da soglašajo z javno objavo rezultatov z
imeni in s fotografijami sodelujočih.
Mentorica: Ravnateljica:
Katja Završnik, prof. um. zgod. Majda Pikl, univ. dipl. ped.
