Najlepše vinske poti

PR

IMO

Ž

PL

AH

UTA

TO

MO

JE

SEN

IČN

IK

VODNIK PO SLOVENSKIH VINOGRADIH

44,96 €

V

Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik

ajlepš

e vins

ke po

ti

si ljubitelji narave, žlahtne kapljice in dobre hrane (pa tudi

dobrih knjig s prekrasnimi fotografijami), sprehodite se s knji-

go Najlepše vinske poti po najlepših slovenskih vinorodnih okoliših.

Avtorja – poznavalec vin Primož Plahuta in priznani slovenski

fotograf Tomo Jeseničnik – vas bosta s to turistično monografi-

jo o slovenskih vinorodnih okoliših in njihovih vinih popeljala od

s soncem obsijane Istre in Goriških brd prek vetrovnega Krasa in

Vipavske doline vse do zelene Štajerske in Prekmurja ter po šte-

vilnih drugih koncih z lepo naravo, bogato kulturo in predvsem

dobrim slovenskim vinom. Za popolno harmonijo smo informa-

cijam o vinih, vinarjih in njihovih vinskih kleteh dodali tudi kuli-

narične predloge in nujne turistične informacije, če se boste kje

mudili malce dlje.

VINSKI TRSI SLOVENIJE prelom A5 FILM.indd 1 8/18/10 12:33:18 PM


Primož Plahuta, Tomo JeseničnikNAJLEPŠE VINSKE POTIVodnik po slovenskih vinogradih

Prva izdaja, prvi natis

Uredila Darja Butina

Oblikovala in tehnično uredila Mojca Kumar Dariš

Jezikovni pregled Svetlana Ristin

Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o., Ljubljana 2010

Direktor Bojan Švigelj

Natisnila tiskarna Gorenjski tisk, d. d., Kranj

Naklada 2000 izvodov

© Cankarjeva založba – Založništvo, d. o. o., Ljubljana 2010

Vse informacije o knjigah založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: http://www.

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, skupaj s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorski in sorodnih pravicah.

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

338.48:634.8+663.2(497.4)(036)

PLAHUTA, Primož Najlepše vinske poti : vodnik po slovenskih vinogradih / Primož Plahuta & Tomo Jeseničnik. – 1. izd., 1. natis. – Ljubljana : Cankarjeva založba, 2010

ISBN 978-961-231-737-91. Jeseničnik, Tomo252017152




Najlepševinske poti




Vsebina7 Uvod

9 Goriška brda

39 Slovenska Istra

67 Kras

91 Vipavska dolina

117 Dolenjska

145 Bela krajina

173 Bizeljsko Sremič

199 Štajerska

299 Prekmurske gorice



Kulturno dediščino sta v naših krajih pomembno oblikovala vinska trta in vino. Posredno je bil so

ustvarjen značaj slovenskega človeka, ki si danes ne more več predstavljati življenja in običajev

brez vina. Njegova vpetost v slovensko individualno in kolektivno zavest se prenaša iz roda v rod že več

stoletij, morda tudi tisočletij. Že v starih pisnih virih je omenjena vinska trta, v 19. stoletju je vinopisje

na Kranjskem, Štajerskem in Goriškem doživelo razmah, čemur je sledil nagel razvoj vinogradništva in

kletarstva, ki smo mu priča še danes.

Pričujoči vodnik je nastal, da bi z besedo opisal in s sliko orisal to neločljivo sobivanje človeka in na

rave, trte in vina, ki neizbrisno pušča sledi v zgodovinskem spominu, vinorodni krajini, arhitekturi, ku

linariki in umetnosti. Slovenske poti so bogate, ker jih spremljajo dobrovoljni in gostoljubni domačini,

ki bivajo v prelestni krajini z arhitekturnimi presežki in vini, ki mejijo na dovršeno umetnost in s tem

odlično plemenitijo slovenske vinske poti. Le koga niso navdušili Goriška brda, Kras, Dolenjska ali Or

mož, drugega morda bolj Vipava, Istra, Bela krajina ali Bizeljsko, tretjega morda naše največje vinorod

no mesto Maribor, obdano s samimi slavnimi vinskimi grički. Saj, kar same vabijo zidanice in hrami ali

vijugasta cesta, kar sama kaže pot po prijetni deželi. In vino tako odlično in polno, da ga mora spošto

vati vsak. Vodnik nas popelje čez krajino, ki ji v pestrosti in eleganci ni para, v kateri si lahko spočijete

oči ob pogledu na vinorodno preprogo in srednjeveške lepote. Zato naj bo bralcu v pomoč pri uživanju

in dopolnitev v poznavanju, kje in kdaj je mogoče najboljše in najlepše doživeti v vinorodni Sloveniji.

Sama beseda je skladno dopolnjena s fotografskimi izseki, ki kot kamenčki v mozaiku dopolnjujejo stva

ritev. Zato jo je nujno in vredno vzeti v roke, preden se podamo na pot. Z malo domišljije si bralec lahko

predstavlja vsako vinorodno lego, vas, vinogradnika ali vino. Želimo si, da bi tudi ostali, ki raje potujejo

v mislih, uživali na udobnih foteljih ob njenem branju in si najbolj živo predstavljali čudovito pot, ki so

jo tlakovale kapljice znoja in solz vinogradnikov. In to samo zato, da bi se lahko vinski užitkarji prepu

ščali najlepšemu spevu narave in človeka – njegovemu veličanstvu vinu.

Uvod


Pot nas vodi po vseh vinorodnih okoliših Slovenije, kjer obidemo praktično vse vinorodne kotičke

naše lepe dežele. Vinske ceste povezujejo posamezne odlične detajle okolišev. Večje vinorodne oko liše,

predvsem Štajersko, ki jo tvori kar pet nekdanjih okolišev, prepotujemo po več različnih trasah vinskih

cest. Ker vinska pot ne gre vedno samo premočrtno, so posebej označeni zanimivi sprehodi in izleti

iz poti, opisane najznamenitejše vinorodne lege in omenjeni sloveči vinarji ter gostoljubni krčmarji,

ki jim je poslanstvo iskanje skladnosti domače kulinarike in enologije ter uživajo v zadovoljstvu gur

manov.

Primož Plahuta

8


Goriška brda



Goriškabrda11

sredozemskih vetrov, ki neovirano pihljajo iz Tr

žaškega in Gradeškega zaliva. Posamezne doline

tudi na zelo prisojnih krajih ostanejo zelene vso

zimo, češnje zorijo že aprila, uspevajo celo agru

mi. Na drugem koncu Goriških brd, višje proti se

veru pri zgornjem Brezoviku, uspeva vinska trta

do nadmorske višine 600 m. Nižje, ob močneje iz

raženih sredozemskih vplivih, vinarji pridelujejo

močnejša, bolj strukturna vina, na višjih legah pa

bolj aromatična, harmonična in pitna.

Briški grički so prekriti z rodovitno prstjo na

flišni podlagi. Od juga proti severu sestavljajo tri

glavna slemena, od katerih se odcepljajo številni

pomoli.

Poleg vinogradov in sadovnjakov v Brdih naj

demo tudi gozdove listavcev, v katerih prevladu

jejo akacija, nujno potrebna za vinogradniško ko

lje, hrast graden, črni gaber, mali in veliki jesen,

domači kostanj, gorski javor in bukev. Najdemo

jih v okolici Podsabotina in v gornjih Brdih, v po

rečjih vodotokov in strmih, za vinogradniško pri

delavo neprimernih pobočjih. Ponekod srečamo

tudi sredozemsko cipreso in cedro.

inorodni okoliš Goriška brda se razpro

stira na skrajnem zahodu Slovenije na

72 kvadratnih kilometrih. Na vzhodu in

jugu briških gričev se kot stražna stolpa dvigujeta

Sabotin (609 m) in Korada (812 m), pod njima pa

si je urezala strugo smaragdna Soča. Brda so odpr

ta proti zahodu, kjer je njihova naravna meja reka

Idrija, ki jih loči od Furlanske nižine. Proti jugu se

gričevje znižuje in prehaja v Prevalsko ravan pod

Vipolžami in Mošo.

Goriška brda so obsijana s soncem, ki nas poz

dravi v vsakem briškem pridelku – oljčnem olju,

češnjah, marelicah, breskvah, figah ali grozdju, ki

ob svetem Martinu dozori v vrhunsko vino. V Br

dih spet pospešeno širijo nasade oljk, ki so po po

zebi leta 1929 skoraj izumrle. Včasih so pridelo

vali tudi češplje in jih penčali (suhe, olupljene in

prekajene so sploščili). Take so se pogosto znašle

na trgih avstroogrske monarhije.

Vpliv Sredozemlja se na različnih koncih Brd

čuti različno, saj gričevje in dolinice ustvarjajo

svojstvene podnebne kotičke. Na jugu, kjer je nad

morska višina samo 80 m, je močan vpliv toplih

V


12

Viharna preteklostNaši slovanski predniki so naselili Brda v 6. stolet

ju. Skozi zgodovino so morali priznavati različne

nadvlade: v 8. stoletju frankovskonem

ško državo, v začetku drugega tisoč

letja oglejske patriarhe in gori

ške grofe. Po smrti zadnjega

grofa so prišli pod oblast

Habsburžanov, za krajša

obdobja pa so jih iz av

strijskih krempljev iz

pulili Benečani in Na

poleon z Ilirskimi pro

vincami. Preživeli so

največje bitke v zgo

dovini na slovenskem

ozemlju, soško fronto,

ki je pustila neizbrisne

sledi tudi v Brdih, čeprav

jim je glavni val vojne vihre

prizanesel. Med obema vojna

ma so pretrpeli italijansko potuj

čevanje in težke gospodarske razmere,

saj so bila furlanska vina cenejša, čeravno ne bolj

ša. Leta 1947 so bili s preostalo Primorsko priklju

čeni Sloveniji.

In vendar je zgodovina Goriških brd predvsem

zgodovina vinogradništva in kletarjenja. Najprej

so vinsko trto sadili prosto, brez vrst. Ko so že po

znali vrste, pa je bila vzgojna oblika dvojni guyot.

Za tiste čase so bili značilni tudi latniki in braj

de. Pred napadom trtne uši so trto razmnoževali

s podtak njenci, zasuli s preperelim hlevskim gno

jem in jo ročno obdelovali. Vinogradniška opra

vila v preteklih stoletjih so bila rez, okopavanje,

nošenje gnoja na žirklah (nosilih) in žetev s fouči

(srpi). Ko se je bližala trgatev, so pripravili leseno

posodo – ovinili so jo z zmečkanim grozdjem, ku

hanim v vodi. Natrgano grozdje so nabirali v bren

te in v čebrih pripeljali domov, nato so ga kar z

bosimi nogami zdrozgali in stisnili z lesenimi sti

skalnicami – turklami.

Že v daljni preteklosti so imeli rdeče vino iz

sorte pokalca za zdravilno, primerno za bolnike.

Drugače pa so Brda domovina zlate rumene re

bule, ki je primerna tudi za zorenje. Vendar jo je

treba nadvse skrbno gojiti vse leto, že v vinogra

du, da je grozdni sok dovolj bogat in da je pol

na snovi, ki se med ležanjem v sodu še obogatijo.

Povabilo na potSolkan, Podsabotin, Hum, Kojsko, Gonjače,

Šmartno, Dobrovo, Medana, Ceglo, Vipolže,

Dolenje Cerovo, Gorenje Cerovo, skozi Hum

in Kojsko, Vedrijan, Snežeče, Drnovk, Neblo,

Hruševlje, Kožbana, Slapnik, Kapela, Plave.


Del Sabotina nad Solkanom pripada Sloveniji

in del Italiji. V slovenskem delu je opazen zname

niti napis Naš Tito, ki se občasno spremeni v drug

napis in je kot spomin na polpretekli čas za okoli

čane jabolko spora. Na pobočju Sabotina so kaver

ne iz prve svetovne vojne, kar kaže na strateški

pomen tega mejnika v zgodovini.

Prozorna vrata v majski rajNa našem ozemlju s Sabotina vstopimo v Gori

ška brda skozi prijetno dolinico ob vasi Podsabo

tin, ki jo sestavljajo številni gručasti zaselki levo

13 Goriškabrda

Zdi se, da ima v Brdih in z roko v roki z Brici lepo

prihod nost, predvsem zato, ker so danes Brda de

žela mladih, ambicioznih vinarjev, ki jim trta in

vino nista samo v veselje, temveč sta njihov na

čin življenja.

Dve državi – ena BrdaZgodovina je hotela, da so Brda po drugi svetov

ni vojni z državno mejo ločili od Gorice in je bila

pot do njih iz preostalega dela Slovenije malo ote

žena. Zato so v osemdesetih letih prejšnjega stole

t ja zgradili koridor iz Solkana po južnem pobočju

Sabotina čez italijansko ozemlje, ki je Brda pove

zal z matično domovino in ljudem skrajšal poto

vanje na vzhod. Slikovita pot pelje čez globoko so

tesko, ki jo je Soča vrezala med Sabotin in Sveto

goro. Ob mostu čez Sočo je bil še med avstroogr

sko nadvlado postavljen kamnit železniški most z

enim lokom, ki spada med večje svetovne zname

nitosti, vredne ogleda. Dunajska vlada je zgradila

železnico v vojaške namene kot nadomestno pro

go do Trsta: povezovala naj bi južne province ce

sarstva. Novogoriško (severno) železniško postajo

so odprli leta 1906 v navzočnosti številnih članov

habsburške kraljeve družine. Kljub izjemno boga

ti krajini ima danes enotirna neelektrificirana že

leznica še drugo vlogo: povezuje Soško dolino in

Julijske Alpe s Sežano in Jesenicami ter od tod z

Avstrijo. Že vrsto let na tej progi prirejajo izlete s

starimi parnimi lokomotivami, ki popeljejo turi

ste od Nove Gorice do Blejskega jezera.


14

in desno ob cesti. Dolina pod Sabotinom je kakor

vrata v Goriška brda ali, kot je zapisal pevec Zo

ran Predin, kot prozorna vrata v majski raj. Geo

loško in botanično je dolina precej zanimiva, saj

apnenčasta podlaga prehaja v flišno. Tukaj se sre

čamo z vinsko trto, ki naše popotovanje skozi ta

okoliš spremlja na vsakem koraku. Verjetno ni

kjer na Slovenskem vinska trta ni posajena tako

strogo kakor prav v Brdih. Videti je kakor postro

jeni vojaki, kar daje deželi neizbrisen pečat. Preč

kamo potok Pevmico, zaradi katerega so ti kraji

še posebno privlačni. V vaš kem jedru stoji župnij

ska cerkev sv. Nikolaja, v zaselku Podsenica pa

podružnična cerkev sv. Lovrenca. Zatem se cesta

začne vzpenjati na flišno sleme, kjer je obmejna

vas Hum. Slovi po vinogradništvu – tu živi tudi

znana vinogradniška družina Simčič. Vendar mo

ramo biti pozorni, saj je v Goriških brdih kar nekaj

vinarjev z enakim priimkom. Karola, Marjana in

Igorja najbolj poznamo po pridelavi refoška. Prav

ste prebrali, tudi v Brdih najdemo to sorto, ki daje

vino močne rdeče rubinaste barve. Že Matija Ver

tovc ga omenja kot sorto, ki jo gojijo v Brdih.

Od graščine do razglednega stolpaCesta se razcepi na sever proti Kojskemu in na jug

proti Gornjemu Cerovemu. Vas Kojsko je sezida

na na flišnem slemenu med vodotokoma Birša in

zgoraj

Vas Kojsko s cerkvijo

Marijinega vnebovzetja


Goriškabrda15

Travenčič, v sredinskem delu spodnjih Brd. Prvič

se omenja leta 1086. V vasi je podeželska grašči

na, ki je bila najprej last plemiške družine Coro

ninni, nato pa Attemsov. Prvotno stavbo so zgra

dili že leta 1594. Celoto sestavljajo glavna stavba

z reprezentančnim delom, park ter stanovanjska

in gospodarska poslopja. Ko se je park zarasel, so

ploščo, ki je bila postavljena v spomin na obisk

papeža Pija VI. v Kojskem leta 1782 na poti iz Ri

ma na Dunaj, prenesli v župnijsko cerkev. Sredi

vasi je cerkev Marijinega vnebovzetja z gotskim

prezbiterijem in baročno ladjo iz leta 1768, nad

vasjo na vzpetini jugovzhodno od vaškega jedra

pa romarska cerkvica sv. Križa na Taboru z zna

čilnim zvonikom. Spominja na utrdbo: osamelec, zgoraj

Vas Kojsko s cerkvijo

Marijinega vnebovzetja

levo

Znameniti kamniti most

čez Sočo pri Solkanu


16

stražar Kojskega. Zgradili so jo že med letoma

1470 in 1480. Ogleda je vredna zlasti zaradi edin

stvenega poznogotskega krilnega oltarja iz 1515.

Naprej proti severovzho

du na slemenu med po

tokoma Reka in Birša je

vas Gonjače. Stoji ob kri

žišču cest, ki vodijo v

Plave, Vedrijan in Šmar

t no. Na zahodu je vzpe

tina Menik, na kateri je

znameniti 24 m visoki

raz gledni stolp. Zgrajen

je bil leta 1961 in je po

svečen padlim med dru

go svetovno vojno. Kdor

nima dobrega želodca ali

ravnotežja, naj ne pleza

nanj, posebno ne v vetrovnih dneh. Sicer pa je z

njega čudovit razgled po Brdih. Odkrije nam do

line in griče in ob jasnih dneh prečudovito kuliso

Julijskih Alp s Krnom in Matajurjem, na zahodu

zasnežene Dolomite, na vzhodu Trnovsko planoto

s Sveto goro, na jugu pa pogled do morja.

Briško orlovo gnezdoMalo proti vzhodu je Šmartno, zgodovinsko in

kulturno izjemno pomemben kraj v Brdih, ki mu

objekti in pozidava dajejo neko posebno veljavo in

slikovitost. Njegovo jedro je pozidano v srednjeve

ško trdnjavo. Prvič se omenja že leta 1317, zgraje

na pa je bila med avstrijskobeneškimi vojnami.

Kljub silni vnemi je Benečani nikoli niso zavzeli.

O sloviti trdnjavi poje tudi Gradnik:

Že stara s slavo venčana trdnjava,

kot orlov gnezdo v srcu Brd,

vmes smokev, breskev, oljk in črnih trt.

Zgodovina Šmartnega je prav dramatična. Tudi

njegova sedanjost je pravi boj: propad srednjeve

ške dediščine, podiranje stolpov, da so lahko mo

torna vozila prišla v utrjeno vas, potres leta 1976.

Danes se vas obnavlja v prvotnem slogu. Hiše so

pozidane okrog cerkve sv. Martina, zavetnika voja

kov, jezdecev, konj, vinogradnikov in še koga. V

njej so freske Toneta Kralja, zvonik pa je iz 14. sto

letja. Nad vhodom je vzidan rimski nagrobnik.

Pot nas iz Kozane vodi naprej skozi Zali Breg na

zahodnem pobočju flišnega slemena. Stara hiša v

vasi z letnico 1644 je menda vrstnica nekdanjega

moškega samostana, ki ga je dal avstroogrski ce

sar Jožef II. neusmiljeno zapreti. Na robovih vasi

so lepi vinogradi.

Vino in umetnostKar nenadoma po vijugasti cesti prispemo v Do

brovo, gospodarsko središče Goriških brd in se

dež občine. Naselje je nastalo na nadmorski višini

133 metrov na podolgovatem slemenu med doli

nama potokov Reka in Donank. Renesančni grad z

baročnimi poudarki je bil sezidan okoli leta 1600.

desno

Srednjeveška trdnjava

in vas Šmartno


Goriškabrda17


I z l e t I s p o t I

KozanaProti jugozahodu se iz Šmartnega odcepi cesta proti Kozani, ki je že v spo-

dnjih Brdih. Je precej razpotegnjena in stoji na flišnem slemenu, ki se znižuje

proti Vipolžam v ravnico Prevala. V gručastem vaškem jedru je cerkev sv. Roka,

ki ima zvonik s tempeljskim zaključkom. Tu je posestvo Dejana Peršolje, ki pri-

deluje izjemna vina pod blagovno znamko Peršolja. Nekateri strokovnjaki celo

menijo, da prav on med slovenskimi vinarji največ pozornosti posveča kako-

vosti vina. Posebej se odlikuje cabernet franc, harmonično, lepo in prijetno,

dozorelo vino z aromo jagodičevja ter rahlo hrastovo noto. Omeniti je treba

še chardonnay, bogato, zlato rumeno vino polnega okusa ter izrazito visoke-

ga alkohola in ekstrakta. Vrhunska vina ponujajo tudi Oton Reya, Maksimilijan

Reya ter Igor in Aljoša Jakončič. Predvsem zadnja dva se čedalje bolj uvelja-

vljata doma in v tujini z odličnimi vini pod blagovno znamko Carolina in Ja-

končič. Skupna značilnost njunih vin je dozorelost in harmoničnost.

V tlorisu je kvadrat s štirimi stolpi na vogalih. Zi-

dati so ga začeli menda knezi Montecuccoli, prva

lastnica dokončanega gradu je bila družina Collo-

redo, ob koncu 18. stoletja de Catterini - Erzberg,

to pa je nasledil grof Silverio de Baguer. Njegov

rod se začne leta 1181; ta plemiška družina izhaja

iz province Saragoza v Aragoniji. Iz grba je razvi-

dno, da je bila krščanska in da se je med drugim

na strani Matije Korvina bojevala proti Turkom.

Silverio Baguer de Corsi y Ribas je bil leta 1867

imenovan za sekretarja španskega veleposlani-

štva na Dunaju. Tekoče je govoril in pisal več je-

zikov. Ko je hudo zbolel, so mu svetovali, da se

preseli na Goriško, kjer je podnebje milo in bo

ugodno vplivalo na njegovo zdravje. Tu je spoznal

Cecilio de Catterini-Erzberg, ki je z družino živela

na gradu Dobrovo, in se poročil z njo. Rodili sta se

jima hčeri Elvira in Mercedes. Na starost je preži-

vel veliko časa na gradu, proučeval eno najboga-

tejših knjižnic v širši okolici in urejal grajski mu-

zej. Družina Bagueri je bila zadnja lastnica gradu,

ki je bil po kapitulaciji Italije leta 1943 v celoti iz-

ropan. V pritličju so trije prostori, v dveh je re-

stavracija in v tretjem lovska soba, ki je okrašena

s slikami krajev, kjer so nekdanji gospodje ime-

li posesti. V prvem nadstropju je Viteška dvora-

na, v kateri danes potekajo kulturne prireditve.

levo

Vinar Igor Jakončič

desno

Renesančni grad na Dobrovem

18


Goriškabrda19


20

Okrašena je z grbi nekdanjih lastnikov. V preo

stalih prostorih v prvem in drugem nadstropju je

stalna zbirka grafik rojaka slikarja Zorana Mušiča,

ki jih je podaril Brdom.

Pod naseljem je bila leta 1957 zgrajena velika

vinska klet, ki je tedaj povezala briške vinograd

nike v zadrugo. V Brdih

je bilo to še toliko bolj

pomembno, saj se je do

druge svetovne vojne tu

ohranil kolonat, poseben

odnos med veleposestni

kom in najemnikom – ko-

lonom. Uvajanje kolonata

je bilo izrazito zlasti med

beneško nadoblastjo. Ko

lon je dobil zemljo, hišo,

klet in pridelovalna sred

stva, za plačilo je dajal de

lovno silo ter denarne in

blagovne dajatve. Delo –

raboto – je opravljala vsa

kolonova družina, tudi

otroci. Fevdalne družine

so imele včasih v lasti kar

cele vasi. Še pred drugo svetovno vojno je bilo v

kolonat vključenih 20 do 30 odstotkov prebivalcev

Goriških brd. Meščani so imeli v lasti posestva z

do dvajset hektarov in več deset koloni – zadnje so

imela celo župnišča. Šele agrarna reforma je leta

1949 odpravila ta krivični družbenogospodarski

odnos.

Današnja Vinska klet Goriška brda je poime

novala svojo najprestižnejšo znamko vin po ple

miški družini. Pod blagovno znamko Bagueri na

daljujejo tradicijo plemiške družine tudi današnji

gospodarji gradu. To so bogata, harmonična, ugla

jena vina, ki se odlično prilegajo izbranim jedem.

Najplemenitejša iz sort izbranega grozdja, rebu

la, sivi pinot, chardonnay, sauvignon, merlot in

cabernet sauvignon, ponujajo svetu v edinstve

no oblikovani in zaščiteni osmerokotni steklenici.

Pozneje so mirnim vinom Bagueri dodali peneče

se vino Contessa, pridelano po metodi charmat.

Brda slovijo še po odlični peneči se rebuli in ves

okoliš čedalje bolj postaja tudi domovina penečih

vin. Naj omenimo samo specialiste, pridelovalce

penin Mirana Sirka z blagovno znamko Bojana in

preminulega Zvonimirja Simčiča, starosto briških

enologov, z blagovno znamko Medot. Odličen je

sivi pinot Bagueri, polnega okusa in bogate sort

no značilne arome. Merlot Bagueri se lepo poda k

jedem iz svinjine, divjačine, govedine in srednje

zrelim sirom. Zlasti priporočamo pršutove ravio

le s paradižnikom in česnom, ovčetino s čebulo

in posušenimi paradižniki ter piščančji ragu s pa

priko, krompirjem in olivami. Vinska klet Goriška

brda skriva v svojih nedrih še druga odlična vina.

To so kakovostna bela in rdeča vina pod blagov

no znamko Villa Brici, vrhunska vina pod blagov

no znamko Quercus ter enogastronomska linija

posebej pridelanih in zvrščenih vin pod blagov

no znamko Aplus. Briški enologi, med katerimi

izstopa Darinko Ribolica, so na podlagi svojih spo

spodaj

Vinska klet Goriška brda


I z l e t I s p o t I

VišnjevikPred Dobrovim lahko krenemo na sever proti vasi Višnjevik, ki je približno v

središču Brd, na flišnem griču zahodno od doline Vedrijanščka. Na pobočjih

Žažvarca in Loga so najbolj cenjeni vinogradi. Znani vinogradnik na tem kosu

briške zemlje je Aljoša Sirk. Goji sorte cabernet sauvignon, cabernet franc,

merlot, sauvignonasse (nekdaj furlanski tokaj), rebulo in druge značilne sorte

tega okoliša. Za posladek ponuja pikolit s preostankom sladkorja, ki je svež, ze-

lenkaste barve, mladosten in z zeliščnimi aromami. Vinsko ponudbo v Višnje-

viku zaokroža Valter Sirk.

znanj in po nasvetih tujih strokovnjakov pridela

li zanimiva zvrstna vina, ki so polna in zelo blizu

mednarodnemu vinskemu okusu, primerna za

globalno trženje.

Če hodite tod jeseni, ne zamudite martinova

nja ali Gradnikovih večerov, saj sta vino in poezi

ja na Slovenskem poročena vsaj od Prešernovih

časov.

Ali pa s kolesom pridite v Dobrovo pozno spo

mladi na praznik češenj (in vina).

Za vsak grozd pesemČe iz Dobrovega zavijemo proti jugu med vinogra

de, že izrazito v spodnjih Brdih prispemo v Meda

no. Znana je po poeziji in vinu, po Alojzu Gradni

ku in odličnih vinarjih. Prireditev Dnevi poezije in

vina njuno povezanost v tem kraju samo potrjuje

in utrjuje. Intimno druženje pesnikov pod murvo

na Gradnikovi domačiji je postalo več kot to. Na

branje poezije vsako leto pride tudi več tisoč po

slušalcev, ki se prepuščajo užitkom, kakršne po

nujajo Goriška brda. Gradnikov Spev svobode je

spev Brdom, prepoln nostalgije:

O Brda – moja domovina

presladka, slajša kakor vina

grozdi, ki nad vrati

hiš naših se v jeseni zlati

bleščijo. Brda, moja, mila

in draga domačija …

21


22

In če je kdo znal opisati Brda in briškega člo

veka v različnih motivih, je bil to prav Gradnik.

Postavil je trajen spomenik Brdom in trpljenju

rodov za preživetje na najzahodnejšem koščku

slovenske zemlje.

V gručastem jedru vasi Medana na Medanskem

griču, nekako nad potokom Oblenč, je cerkev Ma

rijinega vnebovzetja. Prvotna cerkev, od katere je

danes ohranjenih le nekaj kamnov, je bila zgraje

na leta 1527, sedanja pa je iz leta 1882.

V Brdih je zelo znan in cenjen blagoslov oljčnih

vejic na oljčno nedeljo. Vsaka vejica je bila name

njena nečemu – vinogradu, hlevu, hiši … Žegna

nja so se udeležili vsi vinogradniki. A pogosto niti

oljka niti molitev nista pomagali, ko so skušali z

možnarji preprečiti točo. Pri popisu zadnjega gro

fa Silverija de Baguerija na gradu Dobrovo so našli

26 možnarjev za obrambo pred točo.

Medana je znana med drugim po dvolastni

štvu: veliko vinogradnikov ima vinograde v Slove

niji in Italiji, v okolišu Collio Goriziano. Odlična

vina prideluje Dušan Kristančič, njegove etikete

z značilnim pavom so simbol kakovosti vin.

Množica izvrstnih vinarjevSkoraj strnjeno naselje se vleče med Medano in

Ceglim tik ob slovenskoitalijanski meji, na jugo

vzhodnem pobočju Medanskega griča. V tem kra

ju živijo nekateri najznamenitejši briški vinograd

niki, ki skušajo Goriška brda in Slovenijo postaviti

na svetovni zemljevid znanih vinorodnih okolišev.

desno

Pogled na Medano iz vasi

Plešivo


Goriškabrda23


24


Documents

Najlepše vinske poti