am!gza aktivno življenjenovember 2012

NSrbija

2012-11-29_01_NAMIG_NAMI 1 11/27/2012 12:43:08 PM

Uživanje, zabava ali rekreacijaNovembrski Namig je posvečen Srbiji, državi, ki v zadnjih letih postaja izjemno priljubljen cilj slovenskih turistov. Ob omembi Srbije večina verjetno najprej pomisli na odlično hrano, Beograd in bučne zabave. Vsaj pri mlajših generacijah je tako, da imata Srbija in predvsem Beograd ugled turističnega območja, kjer vladata neomejena zabava in gostoljubnost. Nekoliko starejše gene-racije se pogosto odpravijo v Srbijo podoživet neke pretekle čase, obiskat kraje, ki so jih obiskali pred več desetletji, srečat stare prijatelje ali mladim rodovom pokazat, kje je bil nekoč sedež skupne države ali kje so služili vojsko. Ne glede na to, ali je obisk namenjen čisto neobremenjeni zabavi ali podoživljanju nekih časov in nostalgiji, pa je nekaj gotovo - Srbija nikogar ne bo pustila hladnega. Seveda je eden adutov turistične ponudbe hrana, ki ne potrebuje posebne predsta-vitve, a vseeno smo enega izmed mojstrov srbske kulinarike povprašali, kako pravilno uživamo hrano in kakšen je odnos Srbov do nje.

Namigniti pa moram še na nekaj drugega, in sicer na čudovito neokrnjeno naravo, ki jo premo-re Srbija. V zadnjih letih se zelo razvijata ekoturizem in turizem na deželi, v naravi. Turistična infrastruktura se gradi ali obnavlja in turistični ponudniki razumejo nove trende v turizmu. Zato je označenih ogromno poti za pohodnike in planince ter kolesarje, pa tudi drugih možnosti za aktivno preživljanje dopusta ne manjka. Toda najboljše je to, da tovrstni turizem v Srbiji za zdaj še ne dosega številk, ki jih poznamo drugod, tako da se ni treba bati prevelike gneče ali masovne-ga turizma, kakršnega lahko srečamo v mestih.

LUKA ZORKO

Namig - Srbija/Posebna priloga časnika Večer; ISSN 1855-8372; direktor Večera: Jure Struc; odgovorna urednica Večera: Katja Šeruga; urednik priloge: Luka Zorko; tehnično urejanje: Sabina Male; projektni vodja: Janez Toplak; fotografije: B. Jovanović, D. Bosnić (oba arhiv TOS), arhiv Večera, Luka Zorko, arhiv Gala žar; izdaja: Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor; telefon (02) 23 53 200, tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče

2012-11-29_02_NAMIG_NAMI 2 11/27/2012 12:43:28 PM

Uživanje, zabava ali rekreacijaNovembrski Namig je posvečen Srbiji, državi, ki v zadnjih letih postaja izjemno priljubljen cilj slovenskih turistov. Ob omembi Srbije večina verjetno najprej pomisli na odlično hrano, Beograd in bučne zabave. Vsaj pri mlajših generacijah je tako, da imata Srbija in predvsem Beograd ugled turističnega območja, kjer vladata neomejena zabava in gostoljubnost. Nekoliko starejše gene-racije se pogosto odpravijo v Srbijo podoživet neke pretekle čase, obiskat kraje, ki so jih obiskali pred več desetletji, srečat stare prijatelje ali mladim rodovom pokazat, kje je bil nekoč sedež skupne države ali kje so služili vojsko. Ne glede na to, ali je obisk namenjen čisto neobremenjeni zabavi ali podoživljanju nekih časov in nostalgiji, pa je nekaj gotovo - Srbija nikogar ne bo pustila hladnega. Seveda je eden adutov turistične ponudbe hrana, ki ne potrebuje posebne predsta-vitve, a vseeno smo enega izmed mojstrov srbske kulinarike povprašali, kako pravilno uživamo hrano in kakšen je odnos Srbov do nje.

Namigniti pa moram še na nekaj drugega, in sicer na čudovito neokrnjeno naravo, ki jo premo-re Srbija. V zadnjih letih se zelo razvijata ekoturizem in turizem na deželi, v naravi. Turistična infrastruktura se gradi ali obnavlja in turistični ponudniki razumejo nove trende v turizmu. Zato je označenih ogromno poti za pohodnike in planince ter kolesarje, pa tudi drugih možnosti za aktivno preživljanje dopusta ne manjka. Toda najboljše je to, da tovrstni turizem v Srbiji za zdaj še ne dosega številk, ki jih poznamo drugod, tako da se ni treba bati prevelike gneče ali masovne-ga turizma, kakršnega lahko srečamo v mestih.

LUKA ZORKO

Namig - Srbija/Posebna priloga časnika Večer; ISSN 1855-8372; direktor Večera: Jure Struc; odgovorna urednica Večera: Katja Šeruga; urednik priloge: Luka Zorko; tehnično urejanje: Sabina Male; projektni vodja: Janez Toplak; fotografije: B. Jovanović, D. Bosnić (oba arhiv TOS), arhiv Večera, Luka Zorko, arhiv Gala žar; izdaja: Časopisno-založniško podjetje Večer, Ulica slovenske osamosvojitve 2, 2504 Maribor; telefon (02) 23 53 200, tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče

2012-11-29_03_NAMIG_NAMI 3 11/27/2012 12:43:51 PM

Namig za aktivno življenje/november‘124

LUKA ZORKO

"Naši državi sta v gospodarskem pogledu oprti druga na drugo. Dvostranski gospodarski odnosi med Srbijo in Slovenijo so v minulih dveh desetletjih šli skozi različne faze, vendar se nikoli niso pretrgali. V zadnjih desetih letih smo jih poglobili, uvedli nove oblike sodelovanja, še zlasti zato, ker se je v Srbiji začela intenzivna privatizacija. Slovenski vlagatelji so v Srbijo prišli med prvimi, pa ne le zato, da bi kupovali naša podjetja, marveč da bi odpirali čisto drugačne firme z jasno strategijo njihovega razvoja, in to z izrabo vseh prednosti, ki jih omogoča Srbija. Slovenske gospodar-ske družbe so doslej v Srbiji vložile več kot poldrugo milijardo evrov in zdaj pri nas intenzivno posluje več kot 650 vaših podjetij različne velikosti in dejavnosti. V zadnjem času je opaziti tudi investicijsko aktivnost v obratni smeri. Pri tem mislim predvsem na podjetje ComTrade, ki je kupilo ljubljansko informacijsko-teh-nološko družbo Hermes Softlab: vanjo je vložilo zna-ten denar, tako da je to zdaj vodilno območno podjetje za izdelavo softverskih rešitev za velike mednarodne naročnike. Konec preteklega leta je na slovensko trži-šče vstopil srbski Nectar, ki je prevzel ajdovski Fructal, kar v bistvu pomeni združitev dveh najmočnejših bla-govnih znamk v proizvodnji sadnih sokov v regiji. Tako je videti, da je srbsko-slovensko gospodarsko sodelo-vanje intenzivno in uspešno, vendar pa še obstajajo možnosti za nadaljnji napredek, zlasti pri skupnem nastopanju na tretjih tržiščih."

Obstaja tudi sodelovanje v turizmu?"Slovenija in Srbija na tem področju odlično tehnično sodelujeta, pri čemer sta v to sodelovanje poleg pri-stojnih ministrstev vključeni tudi nacionalni turistični organizaciji. Pri tem sodelovanju gre v glavnem za izmenjavo znanja in izkušenj pri uporabi sredstev iz evropskih skladov, pri uporabi sodobnih informacij-skih tehnologij v turizmu in pri promociji turistične ponudbe. Obe strani spodbujata medsebojno udeležbo na nacionalnih turističnih sejmih. Srbski organizatorji potovanj redno prihajajo na Turistično borzo Slovenije in na sejem turizma TIP, Turistična organizacija Slovenije in predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva pa se vsako leto udeležijo Mednarodnega sejma turizma ITF v Beogradu."

Kaj za Srbijo pomenijo slovenski turisti?"Kolikšen pomen imajo slovenski gostje za razvoj turiz-ma v Srbiji, pove podatek, da so po številu turistov, ki obiščejo Srbijo, na prvem mestu, po številu prenočitev pa na drugem. Pri tem je pomembno omeniti, da se število slovenskih turistov ves čas zvišuje, hkrati pa narašča njihov delež v skupnem številu tujih obisko-valcev Srbije. To je še posebno pomembno spričo dejstva, da se zvišuje tudi število drugih tujih turistov.

Tako je bilo leta 2008 med tujimi gosti okoli sedem odstotkov slovenskih, leta 2009 že 8,5 odstotka, leto pozneje deset odstotkov ter lani enajst odstotkov. Turisti iz Slovenije so posebno pomembni za določena področja turizma oziroma za naša ustrezna mesta in območja. Pri tem mislim predvsem na razne prefe-rence Slovencev: najbolj jih zanimajo kratki oddihi v mestih (city break turizem), aktivni dopust na gorskih in podeželskih območjih in še zlasti posamezne pri-reditve oziroma glasbeni festivali v nekaterih naših mestih, denimo v Guči in Novem Sadu."

Kako vidite razvoj turizma v Srbiji?"Republika Srbija ima v turizmu pomembne primer-jalne prednosti, saj gre za bogato in pestro strukturo turistične ponudbe. Država je blizu tradicionalnih in novih turističnih območij, ponaša se z dolgo zgodovi-no in splošno prepoznavnostjo, ima ohranjeno naravo, dobre prometne poti in velik človeški potencial. Hkrati kljub številnim turističnim možnostim še zmeraj niso dovolj razviti ustrezni srbski turistični proizvodi, s tem pa z njimi na evropskem in svetovnem tržišču še ne služimo. Tega se v Srbiji zavedamo in pristojni državni organi in druge pomembne ustanove ustrezno ukre-pajo, da bi se stvari v tem pogledu zboljšale. Očitno pa so potrebna nova vlaganja v razvoj turističnih zmo-gljivosti, da bi izkoristili nesporne možnosti. Na tem področju pričakujemo vključevanje tujih, med drugim tudi slovenskih vlagateljev. Naši domači in tuji investi-

Državi dobro sodelujetaVeleposlanik Srbije

v Sloveniji Aleksandar

Radovanović o gospodarskem

sodelovanju in turizmu

torji imajo na voljo vrsto kakovostnih investicijskih točk in pri njih lahko pričakujejo znatno podporo naše države. Strateške lokacije za vlaganje v turizem so opredeljene v generalnem načrtu in so na različnih zemlje-pisnih predelih Srbije ter vključujejo široko paleto turističnih proizvo-dov. Zaradi stimulacijskih ukrepov Republike Srbije se je v minulih letih občutno zboljšala kakovost nastanitvenih zmogljivosti, te pa se vse bolj skladajo z zahtevami, potrebami in standardom turistov. V prihodnje pričakujemo nadaljevanje tega trenda, tako da bodo nastanitvene zmo-gljivosti občutno boljše."

Kateri kraji in dogodki so Vam osebno najbližji?"Beograd je politično, gospodarsko, kulturno in turistično središče ne le Srbije, marveč širše regije ter svojim prebivalcem in obiskovalcem ponu-ja vrsto možnosti, denimo ogled zgodovinskih znamenitosti, kakršne so beograjska trdnjava Kalemegdan, ki je svojevrstni zgodovinski muzej, Saborna cerkev in cerkev sv. Save, ali pa Narodnega muzeja, Muzeja 25. maja itd. Sam rad preživljam prosti čas v tako imenovanem beograj-skem krogu dvojke in na Skadarliji, ki so jo za potrebe turizma obnovili, tako da je spet podobna Skadarliji z začetka 20. stoletja. Ta del mesta je danes ena izmed točk, ki jih Beograjčani in tuji turisti obvezno obi-ščejo. Tam hodijo v slovite kavarne Tri šešira, Dva jelena, Ima dana itd. Beograd se ponaša tudi z izredno bogato kulturno ponudbo, tako da grem pogosto v gledališče in na velike koncerte regionalnega pomena. Srbska prestolnica je znana tudi po pestrem nočnem življenju, to še zla-sti privablja mlajše ljudi. Beograd je posebno mikaven tudi zaradi dveh velikih evropskih rek Donave in Save, ki se pri njem združita. Ker sem Veleposlanik Srbije v Sloveniji Aleksandar Radovanović

2012-11-29_04_NAMIG_NAMI 4 11/27/2012 12:44:10 PM

Namig za aktivno življenje/november‘12 5

Tako je bilo leta 2008 med tujimi gosti okoli sedem odstotkov slovenskih, leta 2009 že 8,5 odstotka, leto pozneje deset odstotkov ter lani enajst odstotkov. Turisti iz Slovenije so posebno pomembni za določena področja turizma oziroma za naša ustrezna mesta in območja. Pri tem mislim predvsem na razne prefe-rence Slovencev: najbolj jih zanimajo kratki oddihi v mestih (city break turizem), aktivni dopust na gorskih in podeželskih območjih in še zlasti posamezne pri-reditve oziroma glasbeni festivali v nekaterih naših mestih, denimo v Guči in Novem Sadu."

Kako vidite razvoj turizma v Srbiji?"Republika Srbija ima v turizmu pomembne primer-jalne prednosti, saj gre za bogato in pestro strukturo turistične ponudbe. Država je blizu tradicionalnih in novih turističnih območij, ponaša se z dolgo zgodovi-no in splošno prepoznavnostjo, ima ohranjeno naravo, dobre prometne poti in velik človeški potencial. Hkrati kljub številnim turističnim možnostim še zmeraj niso dovolj razviti ustrezni srbski turistični proizvodi, s tem pa z njimi na evropskem in svetovnem tržišču še ne služimo. Tega se v Srbiji zavedamo in pristojni državni organi in druge pomembne ustanove ustrezno ukre-pajo, da bi se stvari v tem pogledu zboljšale. Očitno pa so potrebna nova vlaganja v razvoj turističnih zmo-gljivosti, da bi izkoristili nesporne možnosti. Na tem področju pričakujemo vključevanje tujih, med drugim tudi slovenskih vlagateljev. Naši domači in tuji investi-

Državi dobro sodelujeta

torji imajo na voljo vrsto kakovostnih investicijskih točk in pri njih lahko pričakujejo znatno podporo naše države. Strateške lokacije za vlaganje v turizem so opredeljene v generalnem načrtu in so na različnih zemlje-pisnih predelih Srbije ter vključujejo široko paleto turističnih proizvo-dov. Zaradi stimulacijskih ukrepov Republike Srbije se je v minulih letih občutno zboljšala kakovost nastanitvenih zmogljivosti, te pa se vse bolj skladajo z zahtevami, potrebami in standardom turistov. V prihodnje pričakujemo nadaljevanje tega trenda, tako da bodo nastanitvene zmo-gljivosti občutno boljše."

Kateri kraji in dogodki so Vam osebno najbližji?"Beograd je politično, gospodarsko, kulturno in turistično središče ne le Srbije, marveč širše regije ter svojim prebivalcem in obiskovalcem ponu-ja vrsto možnosti, denimo ogled zgodovinskih znamenitosti, kakršne so beograjska trdnjava Kalemegdan, ki je svojevrstni zgodovinski muzej, Saborna cerkev in cerkev sv. Save, ali pa Narodnega muzeja, Muzeja 25. maja itd. Sam rad preživljam prosti čas v tako imenovanem beograj-skem krogu dvojke in na Skadarliji, ki so jo za potrebe turizma obnovili, tako da je spet podobna Skadarliji z začetka 20. stoletja. Ta del mesta je danes ena izmed točk, ki jih Beograjčani in tuji turisti obvezno obi-ščejo. Tam hodijo v slovite kavarne Tri šešira, Dva jelena, Ima dana itd. Beograd se ponaša tudi z izredno bogato kulturno ponudbo, tako da grem pogosto v gledališče in na velike koncerte regionalnega pomena. Srbska prestolnica je znana tudi po pestrem nočnem življenju, to še zla-sti privablja mlajše ljudi. Beograd je posebno mikaven tudi zaradi dveh velikih evropskih rek Donave in Save, ki se pri njem združita. Ker sem

sam velik ljubitelj športa, moram omeniti tudi dve veliki srbski športni blagovni znamki, Crveno zvezdo in Partizan, oziroma njuna stadiona Marakano in JLA ter legendarno dvorano Pionir. Južno od Beograda rad obiščem stare samostane, pravoslavne cerkve in mavzolej kraljevske družine Oplenac. Zanimivo je tudi zgodovinsko mesto Niš, kjer bo pri-hodnje leto proslava ob 1700. obletnici sprejetja Milanskega edikta."

Kaj bi priporočili slovenskim turistom, ki si želijo spoznati drugačno Srbijo?"Srbija lahko poleg znanih turističnih ciljev in prireditev, ki jih tradici-onalno obiskujejo slovenski turisti, ponudi tudi vrsto manj znanih, a izjemno zanimivih destinacij, ki bi po moji sodbi lahko bile zanimive za Slovence. Ker so slovenski državljani znani kot veliki ljubitelji vina, bi pri-poročil vinske ceste, na katerih se lahko obiskovalci seznanijo s srbskim vinarstvom in pokusijo najboljša vina, narejena iz tradicionalnih srbskih sort grozdja. Srbija lahko ponudi tudi podeželski turizem, ki ga slovenski turisti doslej niso dovolj poznali. Srbske vasi so prave okoljske oaze z blagim podnebjem, čistim zrakom in zdravimi živili. Domačini pripra-vljajo hrano na tradicionalen in zdrav način iz doma pridelanih sestavin. Vaški turizem v Srbiji torej ne pomeni le bivanja v vaških gospodinjstvih, marveč tudi izlete v okolico, ogled naravnih privlačnosti in kulturno-zgo-dovinskih znamenitosti ter ponudbo obrtniških in ročnih del, spomin-kov ter hrane in pijač domače pridelave. Posebno priporočam plovbo po naših rekah, še zlasti po Donavi. Posebno doživetje je križarjenje od Petrovaradina do Zemuna ali Viminacija, arheološkega nahajališča pri Požarevcu in naprej do soteske Djerdap."Veleposlanik Srbije v Sloveniji Aleksandar Radovanović

2012-11-29_05_NAMIG_NAMI 5 11/27/2012 12:44:31 PM

Namig za aktivno življenje/november‘126

LUKA ZORKO

Kaj pomeni turizem za Republiko Srbijo?"Turizem in njegov razvoj sta za vsako državo, torej tudi za Srbijo, izrednega pomena. Srbija lahko z razvojem in propagiranjem turizma v ekonomskem pogledu veliko pridobi. Če se nam bo posrečilo pove-čati konkurenčnost turističnega gospodarstva, s tem pa deviznega priliva od turizma, in poskrbeti za rast domačega turističnega prometa, bomo prek turizma hkrati povečali zaposlenost. Z dosego teh osnovnih, gospodarskih ciljev in z dobrim propagiranjem turizma sprožimo tudi razvoj pozitivne podobe Srbije na sve-tovnem tržišču, omogočimo zagotovitev dolgoročne zaščite naravnih in kulturnih virov, ki so v službi turiz-ma, in izboljšamo kakovost življenja."

Kakšna je bila letošnja poletna sezona oziroma kakšno je turistično leto 2012?"Uradni statistični podatki pravijo, da smo doživeli porast števila tujih turistov, ki so se odločili dopust preživeti v katerem od srbskih turističnih krajev. In če se bo ta trend do konca leta nadaljeval, sem prepriča-na, da bo to leto mogoče označiti za uspešno. Veseli me, da nas obiskuje vse več tujih gostov in da je Srbija ena izmed redkih držav, ki se ponašajo z neprekinjeno rastjo števila obiskov, prenočitev in deviznega priliva tujih gostov."

Srbski turizem se dobro razvija, kakšna pa je strategi-ja tega razvoja?"Strategija razvoja turizma v Srbiji teži k njegovemu razvoju v skladu z gibanji v svetovnem turizmu, k njegovemu strateškemu umeščanju, k izboru predno-stnih turističnih ciljev in proizvodov, h konkurenčnosti, vlaganjem in trženju. Pričakovani rezultati uresniče-vanja strategije bodo večja konkurenčnost srbskega turizma, povečanje deviznega priliva, rast domačega turističnega prometa in povečevanje zaposlenosti prek turizma, pri čemer se cilj glasi preoblikovanje Srbije v konkurenčni turistični cilj."

Katere druge potenciale še boste razvijali v prihodnje?"Na podlagi tokov na svetovnem turističnem trž-išču, trendov pri izrabi prostega časa (potreba po krajših, bogatih in krožnih potovanjih) in sprememb pri povpraševanju (druženje, zabava, oddih, kultura, izobraževanje in podobno) pomeni Srbija s tem, ko omogoča številne razloge za obisk in bivanje turi-stov, najboljšo izbiro za drugi letni dopust. Pri tem razvoju bi morali imeti prednost turistični proizvodi z največjimi možnostmi za širjenje in komercializacijo. Prepričana sem, da bomo vlagali v razvoj turistične ponudbe za aktivni dopust oziroma za oddih v naravi (pešačenje, kolesarjenje, planinstvo, smučanje in rafting), v turizem na kmetiji, turistične programe na reki Donavi in v zdraviliške kraje. Še naprej bomo pro-

pagirali kulturne, vinske in gastronomske poti ter še zlasti prestolnico Beograd kot cilj, ki se mu ni mogoče odreči."

Katere kraje in dogodke je vredno obiskati oziroma se jih udeležiti?"Najbolj obiskan kraj je prav gotovo srbsko glavno mesto Beograd, in to bodisi zaradi svojih kongresnih in poslovnih zmogljivosti bodisi zaradi kakovostne ponudbe za kratek oddih v prestolnici (city break). Tuji turisti, ki so od januarja do septembra letos obi-skali Srbijo, so bili večinoma v Beogradu, po obisku pa so sledili Novi Sad, Zlatibor, Vrnjačka Banja, Niš itd. Privlačnost in specifičnost prireditev, kot sta Trobentaški shod v Guči in glasbeni festival Egzit v

Srbijo obišče vedno več tujih gostovGordana

Plamenac, direktorica Turistične

organizacije Srbije, o potencialih

srbskega turizma

Novem Sadu, precej prispevajo k izboljšanju podobe in prepoznavnosti Srbije kot turističnega cilja. Ob že znanih festivalih pa ne kaže prezreti številnih etno, glasbenih in gastronomskih dogodkov, ki privabijo veliko obiskovalcev. Nikakor ne bi smeli pozabiti na stvari, ki odkri-vajo našo bogato kulturnozgodovinsko dediščino, kot so trdnjava ob Donavi, ogled Srbije po Poti rimskih cesarjev ali uživanje ob bogati gastronomski ponudbi - ta je poskrbela za to, da je Srbija znana daleč naokrog."

Kaj bi priporočili slovenskim turistom, ki bi se radi seznanili z drugačno Srbijo?"Ker se Srbija vse bolj usmerja k 'zelenim aktivnostim', bi poleg obiska že omenjenih tradicionalnih ciljev priporočila aktivni oddih z gorskim kolesarjenjem, pešačenjem in planinskimi izleti, uživanje organske hrane, bivanje v ekokampih in uporabo kajakov sredi Beograda ..."

Planina Zlatibor

2012-11-29_06_NAMIG_NAMI 6 11/27/2012 12:44:40 PM

Namig za aktivno življenje/november‘12 7

pagirali kulturne, vinske in gastronomske poti ter še zlasti prestolnico Beograd kot cilj, ki se mu ni mogoče odreči."

Katere kraje in dogodke je vredno obiskati oziroma se jih udeležiti?"Najbolj obiskan kraj je prav gotovo srbsko glavno mesto Beograd, in to bodisi zaradi svojih kongresnih in poslovnih zmogljivosti bodisi zaradi kakovostne ponudbe za kratek oddih v prestolnici (city break). Tuji turisti, ki so od januarja do septembra letos obi-skali Srbijo, so bili večinoma v Beogradu, po obisku pa so sledili Novi Sad, Zlatibor, Vrnjačka Banja, Niš itd. Privlačnost in specifičnost prireditev, kot sta Trobentaški shod v Guči in glasbeni festival Egzit v

Srbijo obišče vedno več tujih gostovNovem Sadu, precej prispevajo k izboljšanju podobe in prepoznavnosti Srbije kot turističnega cilja. Ob že znanih festivalih pa ne kaže prezreti številnih etno, glasbenih in gastronomskih dogodkov, ki privabijo veliko obiskovalcev. Nikakor ne bi smeli pozabiti na stvari, ki odkri-vajo našo bogato kulturnozgodovinsko dediščino, kot so trdnjava ob Donavi, ogled Srbije po Poti rimskih cesarjev ali uživanje ob bogati gastronomski ponudbi - ta je poskrbela za to, da je Srbija znana daleč naokrog."

Kaj bi priporočili slovenskim turistom, ki bi se radi seznanili z drugačno Srbijo?"Ker se Srbija vse bolj usmerja k 'zelenim aktivnostim', bi poleg obiska že omenjenih tradicionalnih ciljev priporočila aktivni oddih z gorskim kolesarjenjem, pešačenjem in planinskimi izleti, uživanje organske hrane, bivanje v ekokampih in uporabo kajakov sredi Beograda ..." Gordana Plamenac, direktorica Turistične organizacije Srbije

Planina Zlatibor

2012-11-29_07_NAMIG_NAMI 7 11/27/2012 12:44:58 PM

Namig za aktivno življenje/november‘128

LUKA ZORKO

Srbija ima bogato in pestro kulturno dediščino ter tradicijo, kar je posledica številnih narodov in kul-tur, ki so bivali na tem območju skozi zgodovino in tu pustili svoj pečat. Vsak narod je prinašal prvine lastne kulture, hkrati pa sprejemal le-te od drugih narodov.

Na območju Srbije tako najdemo ostanke prazgodo-vinskih naselbin, kot je arheološko najdišče Lepenski Vir v Djerdapski soteski. To je središče ene najpo-membnejših prazgodovinskih kultur. Na področju Lepenskega Vira odkriti ostanki sakralne arhitekture so iz časa od 7000 do 6000 let pr. n. št. Arheološko najdišče Vinča je v istoimenski vasi 14 kilometrov od Beograda, Vinča pa je bila naseljena v času starejšega neolita, okoli 5500 do 5000 let pr. n. št.

Ostanki rimskih stavb govorijo o šestih stoletjih Rimskega cesarstva na tem področju. Dvanajst kilome-trov od mesta Požarevec je Viminacium, glavno mesto rimske province Zgornje Mezije, ki je bilo pomembno vojno in administrativno središče. Gamzigrad - Felix Romuliana je palača cesarja Gaja Valerija Galerija Maksimilijana in se uvršča v posebno kategorijo spo-menikov. Stoji v bližini Zaječarja. Pri Nišu najdemo Mediano, ki je bila zgrajena na začetku 4. stoletja, v času cesarja Konstantina Velikega kot rezidenca, v kate-ri so bivali rimski cesarji na obisku v Naissu. Ostanki Trajanovega mosta na Djerdapu pričajo o arhitektur-nem podvigu, ki je omogočil prehod legij preko Donave.

Samostani in cerkve – zibelke duhovnostiSrbski vladarji so gradili samostane na najbolj impre-sivnih in najlepših mestih, pogosto težko pristopnih

Srbija – dežela burne zgodovine

Samostani so zibelka srbske

duhovnosti

in skritih v planinah. Skozi zgodovino so bili srbski samostani zibelka in velikokrat edina zaščita srbske duhovnosti. Prav zaradi tega je obisk samostanov podoben potovanju skozi čas. Samostan Studenica je Unesco uvrstil med svetovno kulturno dediščino leta 1986, Žiča, Sopoćani, Mileševa, Ravanica, Ljubostinja, Rudenci, Kalenić in Manasija pa so primeri posebne arhitektonske lepote. Oplenac, s cerkvijo sv. Djordja, ki je cerkev kraljevske družine Karadjordjević, je v srcu slikovite Šumadije in predstavlja temelj moderne srbske države. Tukaj je pred 200 leti srbski narod prvič vstal proti Otomanskemu cesarstvu in tu se je začela graditi moderna srbska država.

Stoletja bojev za neodvisnostPrvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja, ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirović. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, ime-novane Raška, je bil veliki župan Stefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanjić. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva.

Leta 1217, med vladavino Stefana Prvovenčanega, postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta 1346 pod vladavino Stefana Dušana, ki se tudi proglasil za carja Srbov in Grkov.

Turki leta 1389 v znameniti bitki na Kosovskem polju porazijo srbsko plemstvo, Srbijo pa dokončno zavzamejo leta 1459. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino Osmanskega cesarstva, čeprav le v krajših intervali, najdaljši je bil od 1718 do 1739. Habsburška monarhija je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.

Leta 1804 Srbi pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali Karađorđe (Črni Đorđe), organizirajo upor in si leta 1815 priborijo avtonomno srb-

Trdnjava Golubac predstavlja vhod v "Železna vrata" Donave.

Muzejska zbirka v Lepenskem Viru

2012-11-29_08_NAMIG_NAMI 8 11/27/2012 12:45:21 PM

Namig za aktivno življenje/november‘12 9

Ostanki rimskih stavb govorijo o šestih stoletjih Rimskega cesarstva na tem področju. Dvanajst kilome-trov od mesta Požarevec je Viminacium, glavno mesto rimske province Zgornje Mezije, ki je bilo pomembno vojno in administrativno središče. Gamzigrad - Felix Romuliana je palača cesarja Gaja Valerija Galerija Maksimilijana in se uvršča v posebno kategorijo spo-menikov. Stoji v bližini Zaječarja. Pri Nišu najdemo Mediano, ki je bila zgrajena na začetku 4. stoletja, v času cesarja Konstantina Velikega kot rezidenca, v kate-ri so bivali rimski cesarji na obisku v Naissu. Ostanki Trajanovega mosta na Djerdapu pričajo o arhitektur-nem podvigu, ki je omogočil prehod legij preko Donave.

Samostani in cerkve – zibelke duhovnostiSrbski vladarji so gradili samostane na najbolj impre-sivnih in najlepših mestih, pogosto težko pristopnih

Srbija – dežela burne zgodovine

in skritih v planinah. Skozi zgodovino so bili srbski samostani zibelka in velikokrat edina zaščita srbske duhovnosti. Prav zaradi tega je obisk samostanov podoben potovanju skozi čas. Samostan Studenica je Unesco uvrstil med svetovno kulturno dediščino leta 1986, Žiča, Sopoćani, Mileševa, Ravanica, Ljubostinja, Rudenci, Kalenić in Manasija pa so primeri posebne arhitektonske lepote. Oplenac, s cerkvijo sv. Djordja, ki je cerkev kraljevske družine Karadjordjević, je v srcu slikovite Šumadije in predstavlja temelj moderne srbske države. Tukaj je pred 200 leti srbski narod prvič vstal proti Otomanskemu cesarstvu in tu se je začela graditi moderna srbska država.

Stoletja bojev za neodvisnostPrvi podatki o srbski državi so iz 7. stoletja, ko je Srbiji vladala dinastija Vlastimirović. Vodja najznamenitejše srednjeveške srbske države, ime-novane Raška, je bil veliki župan Stefan Nemanja, srbski vladar iz 12. stoletja iz dinastije Nemanjić. Srbska srednjeveška država je bila pod velikim političnim in kulturnim pritiskom Bizantinskega cesarstva.

Leta 1217, med vladavino Stefana Prvovenčanega, postane Srbija neodvisna kraljevina, svoj vrhunec pa doseže leta 1346 pod vladavino Stefana Dušana, ki se tudi proglasil za carja Srbov in Grkov.

Turki leta 1389 v znameniti bitki na Kosovskem polju porazijo srbsko plemstvo, Srbijo pa dokončno zavzamejo leta 1459. Med letoma 1459 in 1804 je bila Srbija pod neposredno vladavino Osmanskega cesarstva, čeprav le v krajših intervali, najdaljši je bil od 1718 do 1739. Habsburška monarhija je imela pod nadzorom le večji del osrednje Srbije.

Leta 1804 Srbi pod vodstvom Đorđa Petrovića, ki so ga klicali Karađorđe (Črni Đorđe), organizirajo upor in si leta 1815 priborijo avtonomno srb-

sko kneževino. Od 1813 do 1882 so srbsko državo vodili knezi, od leta 1882 pa kralji dinastije Obrenović. Prvo ustavo je Srbija dobila 15. febru-arja leta 1835 (Sretenjska ustava), na Berlinskem kongresu leta 1878 pa je Srbija dobila mednarodno priznanje.

Samostojna SrbijaPo Majskem preobratu leta 1903 in atentatu na kralja Aleksandra Obrenovića in kraljico Drago je na oblast zopet prišla dinastija Karađorđević, za novega kralja je bil imenovan Petar Karađorđević. Po zmagah v balkanskih vojnah se Srbija zelo razširi na jug, v prvi svetovni vojni pa je pomagala antantnim silam do zmage.

1. decembra leta 1918 se je Srbija s Črno goro združila z Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, leta 1929 pa se je ta preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo.

Po končani vojni leta 1945 se ustanovi Demokratična federativna Jugoslavija, ki jo je vodil Josip Broz - Tito. To državo je sestavljalo pet republik: Srbija, Hrvaška, Slovenija, Črna gora, Makedonija. Še iste-ga leta (1945) se država preimenuje v Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo, leta 1963 pa se je država zopet preimenovala v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in dobila svojo šesto članico, Socialistično republiko Bosno in Hercegovino.

Od leta 1992, ko razpade Socialistična federativna republika Jugoslavija, pa vse do leta 2003, je Srbija s Črno goro tvorila Zvezno republiko Jugoslavijo. Leta 2003 je Srbija postala del Srbije in Črne gore. 21. maja 2006 je imela Črna gora referendum, na katerem so se prebivalci Črne gore odločili za neodvisnost te države. Republika Srbija deluje kot neod-visna in suverena država.

Muzejska zbirka v Lepenskem Viru Arheološko najdišče v Lepenskem Viru

Nastop folklorne skupine v Sremskih Karlovcih

2012-11-29_09_NAMIG_NAMI 9 11/27/2012 12:45:54 PM

Namig za aktivno življenje/november‘1210

LUKA ZORKO

Duh Beograda je nekaj, o čemer vam bo vsak Beograjčan rad pripovedoval. Neposredni in razpolo-ženi za zabavo, mnogi Beograjčani trdijo, da so pravi hedonisti, da vedo vse o dobri hrani, vinu in glasbi. Mnogi to zares tudi so.

Beograd, na bregovih Donave in Save, je mesto, katerega moto je živeti s šarmom in hedonizmom. Glavno in največje mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,7 milijona prebivalcev, je izmed najstarejših v Evropi. Ustanovili so ga Kelti v tretjem stoletju pred našim štetjem, v rimskih časih pa je nosil ime Singidunum. Slovani so ga osvojili okoli leta 630, slovansko ime Beligrad pa je prvič zapisano leta 878. Beograd je glav-no mesto Srbije od leta 1403., bil pa je tudi prestolnica različnih južnoslovanskih držav. Mesto je v davni in nedavni zgodovini doživelo marsikaj, a atmosfera, ki vlada v njem, vas bo očarala. Kultura Beograda je kombinacija orientalske strasti in evropske vljudnosti, ki gostu omogoča enkraten užitek. V Beogradu se umetnost in kultura mešata s pomembnimi deli klasič-ne in moderne arhitekture.

Beograjska trdnjava in KalemegdanZgodovinski predeli so največje turistične atrakcije mesta, med njimi turisti največkrat obiščejo Terazije, Knez Mihailovo ulico, Trg republike, Trg Nikole Pašića in Beograjsko trdnjavo, ki je svojevrsten muzej prete-klosti Beograda. Skozi čas se je Beograjska trdnjava spreminjala in razvijala, gostila številne vojske, bila prizorišče spopadov ter priča brutalnosti osvajalcev in hrabrosti neumornih branilcev mesta. To je mesto, kjer se je razvijal Beograd.

Trdnjava je nastajala postopno v dolgem obdobju od 1. do 18. stoletja. Tako je prešla pot od rimskega kastruma, srednjeveške trdnjave do avstrijsko-oto-manske artilerijske utrdbe. Trdnjava je sestavljena iz Gornjega grada (Despotov vhod, Sahat kula, rimski vodnjak, Spomenik zmagovalcu), Spodnjega grada (Kula Nebojša, turško kopališče, vhod Karla VII.) in parka Kalemegdan. Z Beograjske trdnjave se obiskovalcem odpre čudovit pogled na ustje Save in Donave ter Novi Beograd in Zemun. Leta 1912 je Ivan Meštrović oblikoval skulpturo, ki bi morala stati na Terazijah, toda javnost je nasprotovala postavitvi gole moške figure v središču mesta. Leta 1928 so skulpturo postavili na njeno sedanje mesto, kjer je kot Spomenik zmagovalcu postala simbol Beograda. Kalemegdan je največji in najlepši park v Beogradu in obenem najpomembnejši kulturnozgodovinski kom-

Beograd - mesto užitkov

Adut Beograda je nočno življenje

Knez Mihailova ulica

Spomenik zmagovalcu na Kalemegdanu

2012-11-29_10_NAMIG_NAMI 10 11/27/2012 12:46:21 PM

Knez Mihailova ulica

Spomenik zmagovalcu na Kalemegdanu

2012-11-29_11_NAMIG_NAMI 11 11/27/2012 12:46:46 PM

Namig za aktivno življenje/november‘1212

pleks. Ime Kalemegdan se nanaša na prostor okoli trdnjave, ki je bil v osemdesetih letih 19. stoletja spremenjen v park in v katerem so kipi pomembnih osebnosti srbske zgodovine, znanosti in kulture. V parku Kalemegdan so tudi paviljon Cvijete Zuzorić, Veliko stopnišče, živalski vrt in otroška igrišča.

Hram svetega Save in muzejiSrbska pravoslavna cerkev je že leta 1894 načrtovala gradnjo hrama svetega Save v Beogradu na mestu, kjer so leta 1594 sežgali posmrtne ostanke tega prvega srbskega nadškofa. Gradnja se je pričela leta 1935, a jo je ustavila vojna, po njej pa oblast tudi ni bila naklonjena gradnji. Nadaljevali so jo šele 1984 in okrog leta 2000 je bila cerkev z državnim denarjem in prostovoljnimi prispevki vernikov doma in v tujini sezidana, leta 2004 pa urejena njena zunanjost. Hram svetega Save je največja pravoslavna cerkev na svetu, ki je v uporabi, saj lahko sprejme kar 11.000 vernikov.

Najbolj znan beograjski muzej je Narodni muzej, ki je bil ustanovljen leta 1844 in hrani več kot 400.000 eksponatov, vključno s številnimi tujimi mojstrovinami. Zelo priljubljen je tudi vojaški muzej, v katerem je več kot 25.000 eksponatov, med drugim lahko vidite dele “nevi-dnega” letala F-117, ki ga je leta 1999 med Natovimi napadi sestrelila Jugoslovanska vojska. Muzej jugoslovanskega letalstva ima več kot 200 letal, tudi nekaj zelo redkih in edinstvenih primerkov. Med več kot 50 muzeji in spominskimi zbirkami izstopajo še etnografski muzej, muzej sodobne umetnosti in muzej Nikole Tesle, v katerem hranijo njegove osebne predmete, okoli 160.000 izvirnih dokumentov in okoli 5700 drugih predmetov.

Hiša cvetja in dva stadionaMed obiskovalci iz nekdanjih jugoslovanskih republik je zelo priljubljena turistična točka tudi Hiša cvetja, mavzolej nekdanjega predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita. Hiša cvetja na Dedinju sodi v kompleks zgodovine Jugoslavije in si jo je doslej ogledalo že preko 20 milijonov obiskovalcev.

Tisti, ki se nekdanje skupne domovine spominjajo tudi na športnem področju, v Beogradu zagotovo obiščejo stadion nogometnega kluba Crvena zvezda, slovito Marakano, in stadion JNA mestnih rivalov, NK Partizan. Med turisti je priljubljen tudi obisk najbolj znane beograjske tržnice na prostem Buvljak, kjer se najde marsikaj.

Ada Ciganlija Na Savi, v neposredni bližini ustja Save in Donave, samo štiri kilome-tre iz središča Beograda, je nekdanji otok, zdaj polotok Ada Ciganlija. Spada med najbolj obiskane izletniške točke in se ponaša s sedem kilo-

metrov dolgo plažo ter obilico možnosti za šport in rekreacijo. Zvečer, ko se tu odpre več kot 70 lokalov in restavracij, postane središče druže-nja in zabave.

AvalaAvala je 16 kilometrov jugovzhodno od Beograda in ima 511 metrov nadmorske višine, okoli 200 metrov se dviga nad okolico. Leta 1936 je bila Avala razglašena za nacionalni park, proti koncu 2007. pa je mestni svet v Beogradu razglasil Avalo za varovano območje - naravno premoženje s skupno površino približno 489 hektarjev. Mineral avalit je dobil ime po Avali, na kateri je bil najden, na tem zaščitenem območju pa raste okoli 600 rastlinskih vrst, med njimi mnoge zdravilne. Avala je poraščena z naravnimi gozdovi in zasajenim borovim gozdom ter je eno najbolj priljubljenih sprehajališč Beograjčanov.

Po prvi svetovni vojni je lokalno prebivalstvo odkrilo večje število gro-bišč srbskih vojakov, ubitih v vojni, med njimi tudi grobišče neznanega srbskega vojaka. Prebivalci okoliških vasi so temu vojaku leta 1922 postavili skromen spomenik. Kasneje je državni zbor odločil, da se mu na vrhu Avale postavi reprezentativni spomenik, delo kiparja Ivana Meštrovića. Spomenik je zgrajen iz granita in so ga gradili med letoma 1934 in 1938. V neposredni bližini je spomenik sovjetskim vojnim vete-ranom, ki so umrli v letalski nesreči 19. oktobra 1964.

Na nižjem vrhu Avale je bil leta 1965 po zamisli arhitektov Uglješa Bogdanovića in Slobodana Janjića zgrajen televizijski stolp. Bil je najviš-ja zgradba v tedanji Jugoslaviji, v bombardiranju Natovih sil 29. aprila 1999 pa je bil porušen. Po ponovni izgradnji so ga za obiskovalce odprli 21. aprila 2010. Z vrha stolpa je čudovit razgled po celotni Šumadiji.

Nočno življenje magnet BeogradaBeograd je ponosen na svoje nočno življenje, saj je eno najživahnejših v Evropi. Ne glede na to, kje ste zvečer, v stari mestni gostilni, restavraciji na splavu, v boemski četrti Skadarlija ali modernem nočnem klubu – druženje, zabava in sprostitev so zagotovljeni.

Bari, klubi, splavi in igralnice so odprti vse dni, v njih pa vlada pisana mešanica glasbe od trubačev, ciganske glasbe in turbofolka do alterna-tivne glasbe, reggaea, techna in metala.

SkadarlijaSkadarlija je najslavnejša boemska četrt v Beogradu, ki jo nekateri po videzu in atmosferi primerjajo celo s pariško umetniško četrtjo Montmartre. Skadarlija je bila ob koncu 19. stoletja in na začetku 20. kraj, kjer se je družila kulturna elita Beograda. Tu so stanovali pisatelji, pesniki, slikarji in drugi umetniki in četrti dajali boemski pridih.

Današnja Skadarlija je turistična atrakcija z znanimi restavracijami Tri šešira, Ima dana, Dva jelena, Skadarlija, Zlatni bokal, Dva bela goluba, Putujući glumac, galerijami starinarnicami in trgovinami s spominki.

Splavi, ladje in klubiŠtevilo klubov v Beogradu vsak dan narašča, vodijo jih izkušeni domači DJ-ji, vse več je tudi tujih glasbenih zvezd in DJ-jev zvenečih imen, ki obiščejo Beograd. A klubska scena Beograda je drugačna zaradi reke. Splavi in ladje ob bregu Save in Donave so vselej odprti, Ada Ciganlija je vroča točka nočnega življenja. Vstop v klube je po navadi brezpla-čen, taksiji niso dragi, prav tako ne pijača, piko na i pa dodajo družabni domačini.

Ulica Strahinjića bana je edinstvena beograjska četrt zabave in sredi-šče mestnega življenja. V tej ulici so številni lokali, bari in restavracije, vedno polni dobro razpoloženih Beograjčanov.

Seveda to še zdaleč ni vse, kar lahko Beograd ponudi, predvsem so tu še številne prireditve in dogodki, ki se vrstijo vse leto.

Hram svetega Save

2012-11-29_12_NAMIG_NAMI 12 11/27/2012 12:47:00 PM

metrov dolgo plažo ter obilico možnosti za šport in rekreacijo. Zvečer, ko se tu odpre več kot 70 lokalov in restavracij, postane središče druže-nja in zabave.

AvalaAvala je 16 kilometrov jugovzhodno od Beograda in ima 511 metrov nadmorske višine, okoli 200 metrov se dviga nad okolico. Leta 1936 je bila Avala razglašena za nacionalni park, proti koncu 2007. pa je mestni svet v Beogradu razglasil Avalo za varovano območje - naravno premoženje s skupno površino približno 489 hektarjev. Mineral avalit je dobil ime po Avali, na kateri je bil najden, na tem zaščitenem območju pa raste okoli 600 rastlinskih vrst, med njimi mnoge zdravilne. Avala je poraščena z naravnimi gozdovi in zasajenim borovim gozdom ter je eno najbolj priljubljenih sprehajališč Beograjčanov.

Po prvi svetovni vojni je lokalno prebivalstvo odkrilo večje število gro-bišč srbskih vojakov, ubitih v vojni, med njimi tudi grobišče neznanega srbskega vojaka. Prebivalci okoliških vasi so temu vojaku leta 1922 postavili skromen spomenik. Kasneje je državni zbor odločil, da se mu na vrhu Avale postavi reprezentativni spomenik, delo kiparja Ivana Meštrovića. Spomenik je zgrajen iz granita in so ga gradili med letoma 1934 in 1938. V neposredni bližini je spomenik sovjetskim vojnim vete-ranom, ki so umrli v letalski nesreči 19. oktobra 1964.

Na nižjem vrhu Avale je bil leta 1965 po zamisli arhitektov Uglješa Bogdanovića in Slobodana Janjića zgrajen televizijski stolp. Bil je najviš-ja zgradba v tedanji Jugoslaviji, v bombardiranju Natovih sil 29. aprila 1999 pa je bil porušen. Po ponovni izgradnji so ga za obiskovalce odprli 21. aprila 2010. Z vrha stolpa je čudovit razgled po celotni Šumadiji.

Nočno življenje magnet BeogradaBeograd je ponosen na svoje nočno življenje, saj je eno najživahnejših v Evropi. Ne glede na to, kje ste zvečer, v stari mestni gostilni, restavraciji na splavu, v boemski četrti Skadarlija ali modernem nočnem klubu – druženje, zabava in sprostitev so zagotovljeni.

Bari, klubi, splavi in igralnice so odprti vse dni, v njih pa vlada pisana mešanica glasbe od trubačev, ciganske glasbe in turbofolka do alterna-tivne glasbe, reggaea, techna in metala.

SkadarlijaSkadarlija je najslavnejša boemska četrt v Beogradu, ki jo nekateri po videzu in atmosferi primerjajo celo s pariško umetniško četrtjo Montmartre. Skadarlija je bila ob koncu 19. stoletja in na začetku 20. kraj, kjer se je družila kulturna elita Beograda. Tu so stanovali pisatelji, pesniki, slikarji in drugi umetniki in četrti dajali boemski pridih.

Današnja Skadarlija je turistična atrakcija z znanimi restavracijami Tri šešira, Ima dana, Dva jelena, Skadarlija, Zlatni bokal, Dva bela goluba, Putujući glumac, galerijami starinarnicami in trgovinami s spominki.

Splavi, ladje in klubiŠtevilo klubov v Beogradu vsak dan narašča, vodijo jih izkušeni domači DJ-ji, vse več je tudi tujih glasbenih zvezd in DJ-jev zvenečih imen, ki obiščejo Beograd. A klubska scena Beograda je drugačna zaradi reke. Splavi in ladje ob bregu Save in Donave so vselej odprti, Ada Ciganlija je vroča točka nočnega življenja. Vstop v klube je po navadi brezpla-čen, taksiji niso dragi, prav tako ne pijača, piko na i pa dodajo družabni domačini.

Ulica Strahinjića bana je edinstvena beograjska četrt zabave in sredi-šče mestnega življenja. V tej ulici so številni lokali, bari in restavracije, vedno polni dobro razpoloženih Beograjčanov.

Seveda to še zdaleč ni vse, kar lahko Beograd ponudi, predvsem so tu še številne prireditve in dogodki, ki se vrstijo vse leto.

2012-11-29_13_NAMIG_NAMI 13 11/27/2012 12:47:12 PM

2012-11-29_14_NAMIG_NAMI 14 11/27/2012 12:47:34 PM

2012-11-29_15_NAMIG_NAMI 15 11/27/2012 12:47:57 PM

Namig za aktivno življenje/november‘1216

LUKA ZORKO

Srbija je država, bogata tudi z naravnimi znamenitost-mi, kjer je mogoče oddih preživeti bolj aktivno in zdra-vo. V narodnih parkih ali naravnih parkih je po večini dobro razvita turistična infrastruktura, označene so poti za hojo in kolesarjenje ter druga ponudba, ki jo gostje potrebujejo za aktivno preživljanje oddiha.

Narodni park Fruška goraGozdna planina v bližini Novega Sada je zaradi raznoli-kega rastlinskega in živalskega sveta zaščitena in opre-deljena kot narodni park. V senci njenih lip, hrastov in gabrov stoji 17 pravoslavnih samostanov, nastalih med 15. in 18. stoletjem. Vsak med njimi je umetniško delo zase in prav zato je Fruška gora znana tudi kot "srbska Sveta gora".

Narodni park TaraPlanina Tara je nacionalni park od leta 1981 in obsega največji del parka, ki leži na skrajnem zahodu Srbije, ob Drini. Večina parka, posejanega z globokimi rečni-mi dolinami, je na višini okoli 1000 do 1200 metrov, redki vrhovi pa se dvigujejo 1400 do 1600 metrov visoko. Planina Tara je znana predvsem po bujnih goz-dovih, zaradi česar je najbolj pogozdena planina Srbije in Evrope. Od več kot tisoč rastlinskih vrst, ki tam rastejo, jih je okoli 20 endemičnih. Posebno znana je pančićeva omorika, kraljica vseh endemičnih vrst v Evropi, ki jo lahko najdete samo tukaj.

Narodni park KopaonikKopaonik je največji planinski masiv v Srbiji. Razteza se od severovzhoda do jugozahoda v dolžini okoli 80 kilo-

metrov, z najvišjim vrhom, Pančićevim vrhom, na nad-morski višini 2017 metrov. Sneg je tam od novembra do maja, sončnih dni pa blizu 200 na leto, to Kopaonik uvršča med kraje z najboljšimi pogoji za šport in rekre-acijo skozi celo leto.

Zlatibor in Mokra goraZlatibor je planina izredne lepote. Prostrani travniki, bujni pašniki, planinski potoki in prijetna klima jo uvr-ščajo med najlepše. Zaradi ugodne klime ima Zlatibor bogato vegetacijo, zlatiborska klima pa je ugodna za zdravljenje bronhialne astme in raznih alergijskih obo-lenj. "Planina zlatih borov" je zelo razvit turistični cen-ter, ki ima vse potrebne objekte. Bližnji vasi Sirogojno, kjer še stoji okoli petdeset avtentičnih hiš, in Gostilje imata razvit etnoturizem, Sirgojno pa tudi etnomuzej na prostem.

Železniška muzejska proga Šarganska osmica in stara parna lokomotiva številka 82 sta obnovljeni in čakata obiskovalce. Šarganska osmica je del nekdanje ozko-tirne, 760 milimetrov široke železniške proge med Beogradom in Sarajevom. Na kratki razdalji dobrih 15 kilometrov od postaje Šargan Vitasi do Mokre gore premaga kar 300 metrov višinske razlike. Tiri so moj-strsko speljani po strmem pobočju skozi 22 tunelov in preko petih mostov. Proga naredi nekaj zanimivih ovinkov in od daleč sploh ni videti, kot da je na takem terenu sploh možno speljati progo. Predeli vas bodo očarali, saj je atmosfera kot iz pravljice, očarala je tudi svetovno znanega filmskega režiserja Emirja Kustrico, ki je na Mokri gori zgradil etnonaselje Drvengrad. Za izgradnjo vasi so uporabili avtentični les iz teh kra-jev, najstarejši je star več kot 90 let. Filmsko mesto

Aktivni oddih v naraviSrbija ponuja neomejene možnosti za aktivni oddih

Ribarjenje na Smilovskem jezeru Za gorsko kolesarjenje so na voljo številne označene proge.

Drvengrad je nekaj med vasjo in mestom, je etnovas v urbani obliki in strukturi, z razporeditvijo hiš, restavracijo, prodajalno, kinom in še čim.

Pohodništvo in planinarjenjeČe hočete spoznati deželo, ljudi in običaje, je najboljši način pešačenje. Stoletni gozdovi, nepregledne ravnine in vrhovi planin so pravi izzivi za pohodnike in planince. Ob rekreaciji in fizičnem zadovoljstvu boste uživali v naravnih lepotah ter spoznali še številne kulturnozgodovinske spomenike.

Fruška gora ima številne krožne poti z višinsko razliko 300 do 500 metrov in dolžino od nekaj kilometrov pa vse do 80 kilometrov. Na planini Tara je kar 18 planinskih poti v skupni dolžini več sto kilome-trov. Poti se pričnejo v turističnih središčih ali na planinskih točkah. S Predovega Krsta na 1138 metrih nadmorske višine se odpira čudovit razgled na reko Drino, tam pa stoji tudi planinski dom, v Rači pa stoji istoimenski samostan iz 13. stoletja. Pot skozi kanjon Rače je težka in uporaba planinske opreme je nujna, kot zelo težka pa je označena pot skozi kanjon Brusnice, kjer je ob opremi potreben tudi vodnik. Tudi Kopaonik in Zlatibor premoreta številne označene planinske poti najra-zličnejših dolžin in težavnosti.

Na jugozahodu Srbije, 38 kilometrov od Valjeva, se razprostira gorska planota Divčibare. Z 980 metri nadmorske višine je ta z gozdom in vodo bogata planota osrednji del planine Maljen. Divčibare obkrožata planini Povlen in Suvobor, ki sta izklesani in prepredeni z rekama in potoki, kanjoni in pečinami.

Planinske poti so lahke in se pričnejo v centru planote Divčibare. Planinska pot do Suvobora (866 m), vrha Rajca (848 m) in planinskega doma je težka in dolga okoli 33 kilometrov.

Zelo priljubljene planinske destinacije so tudi tri planine v osrednji Srbiji - Goč, Stolovi in Željin ter naravni park Golija, ki je pod zaščito Unesca.

Stara planina je najvišja planina v vzhodni Srbiji, 70 kilometrov oddalje-na od Niša. Najvišji vrh je Midžor z 2169 metri nadmorske višine, nekoli-ko nižji pa Babin zub (1740 m), kjer sta tudi planinski dom in hotel. Poti so lahke do srednje težke, vzpon po skalnem delu Babinega zuba pa zahteva planinske izkušnje.

KolesarjenjeŠtevilni evropski organizatorji kolesarskih potovanj v svoje programe obvezno uvrstijo tudi Srbijo. Skozi njo namreč poteka Donavska kole-

Železniška muzejska proga Šarganska osmica

2012-11-29_16_NAMIG_NAMI 16 11/27/2012 12:48:22 PM

Namig za aktivno življenje/november‘12 17

metrov, z najvišjim vrhom, Pančićevim vrhom, na nad-morski višini 2017 metrov. Sneg je tam od novembra do maja, sončnih dni pa blizu 200 na leto, to Kopaonik uvršča med kraje z najboljšimi pogoji za šport in rekre-acijo skozi celo leto.

Zlatibor in Mokra goraZlatibor je planina izredne lepote. Prostrani travniki, bujni pašniki, planinski potoki in prijetna klima jo uvr-ščajo med najlepše. Zaradi ugodne klime ima Zlatibor bogato vegetacijo, zlatiborska klima pa je ugodna za zdravljenje bronhialne astme in raznih alergijskih obo-lenj. "Planina zlatih borov" je zelo razvit turistični cen-ter, ki ima vse potrebne objekte. Bližnji vasi Sirogojno, kjer še stoji okoli petdeset avtentičnih hiš, in Gostilje imata razvit etnoturizem, Sirgojno pa tudi etnomuzej na prostem.

Železniška muzejska proga Šarganska osmica in stara parna lokomotiva številka 82 sta obnovljeni in čakata obiskovalce. Šarganska osmica je del nekdanje ozko-tirne, 760 milimetrov široke železniške proge med Beogradom in Sarajevom. Na kratki razdalji dobrih 15 kilometrov od postaje Šargan Vitasi do Mokre gore premaga kar 300 metrov višinske razlike. Tiri so moj-strsko speljani po strmem pobočju skozi 22 tunelov in preko petih mostov. Proga naredi nekaj zanimivih ovinkov in od daleč sploh ni videti, kot da je na takem terenu sploh možno speljati progo. Predeli vas bodo očarali, saj je atmosfera kot iz pravljice, očarala je tudi svetovno znanega filmskega režiserja Emirja Kustrico, ki je na Mokri gori zgradil etnonaselje Drvengrad. Za izgradnjo vasi so uporabili avtentični les iz teh kra-jev, najstarejši je star več kot 90 let. Filmsko mesto

Drvengrad je nekaj med vasjo in mestom, je etnovas v urbani obliki in strukturi, z razporeditvijo hiš, restavracijo, prodajalno, kinom in še čim.

Pohodništvo in planinarjenjeČe hočete spoznati deželo, ljudi in običaje, je najboljši način pešačenje. Stoletni gozdovi, nepregledne ravnine in vrhovi planin so pravi izzivi za pohodnike in planince. Ob rekreaciji in fizičnem zadovoljstvu boste uživali v naravnih lepotah ter spoznali še številne kulturnozgodovinske spomenike.

Fruška gora ima številne krožne poti z višinsko razliko 300 do 500 metrov in dolžino od nekaj kilometrov pa vse do 80 kilometrov. Na planini Tara je kar 18 planinskih poti v skupni dolžini več sto kilome-trov. Poti se pričnejo v turističnih središčih ali na planinskih točkah. S Predovega Krsta na 1138 metrih nadmorske višine se odpira čudovit razgled na reko Drino, tam pa stoji tudi planinski dom, v Rači pa stoji istoimenski samostan iz 13. stoletja. Pot skozi kanjon Rače je težka in uporaba planinske opreme je nujna, kot zelo težka pa je označena pot skozi kanjon Brusnice, kjer je ob opremi potreben tudi vodnik. Tudi Kopaonik in Zlatibor premoreta številne označene planinske poti najra-zličnejših dolžin in težavnosti.

Na jugozahodu Srbije, 38 kilometrov od Valjeva, se razprostira gorska planota Divčibare. Z 980 metri nadmorske višine je ta z gozdom in vodo bogata planota osrednji del planine Maljen. Divčibare obkrožata planini Povlen in Suvobor, ki sta izklesani in prepredeni z rekama in potoki, kanjoni in pečinami.

Planinske poti so lahke in se pričnejo v centru planote Divčibare. Planinska pot do Suvobora (866 m), vrha Rajca (848 m) in planinskega doma je težka in dolga okoli 33 kilometrov.

Zelo priljubljene planinske destinacije so tudi tri planine v osrednji Srbiji - Goč, Stolovi in Željin ter naravni park Golija, ki je pod zaščito Unesca.

Stara planina je najvišja planina v vzhodni Srbiji, 70 kilometrov oddalje-na od Niša. Najvišji vrh je Midžor z 2169 metri nadmorske višine, nekoli-ko nižji pa Babin zub (1740 m), kjer sta tudi planinski dom in hotel. Poti so lahke do srednje težke, vzpon po skalnem delu Babinega zuba pa zahteva planinske izkušnje.

KolesarjenjeŠtevilni evropski organizatorji kolesarskih potovanj v svoje programe obvezno uvrstijo tudi Srbijo. Skozi njo namreč poteka Donavska kole-

sarska pot z oznako Euro Velo 6, kar pomeni, da se vije med Atlantikom in Črnim morjem. Raznovrstnost reliefa Srbije omogoča tako rekreacijo za kolesarje amaterje kot

izziv profesionalcem na mednarodni kolesarski dirki po Srbiji, ki je bila ustanovljena leta 1939.

Med najbolj zanimivimi kolesarskimi potmi so torej Donavska kole-sarska pot (1040 km, asfalt in makadam, srednje težka), Temska in Zavojsko jezero (49 km, vzpon 770 m, asfalt in makadam, srednje težka), Lisine–Despotovac–Manasija (45 km, vzpon 610 m, asfalt, srednje težka), Zrenjanin–Carska bara (22 km, zemlja, srednje težka), Studenica–Brvenik (38 in 59 km, vzpon 810 m, asfalt in makadam, sre-dnje težka) in Mitrovac–Mokra Gora (24 in 48 km, vzpon 270 in 1030 m, asfalt, lahka/težka).

Gorsko kolesarjenjeKo se konča asfalt, se začne gorsko kolesarjenje in ljubitelji te zvrsti išče-jo predvsem izziv, razburljivost, naporno vožnjo po planinskih poteh ter skoke in zahteven teren. Radi imajo pogled z gorskih vrhov in nekako skoraj spajajo kolesarjenje s planinstvom. Po vseh zgoraj omenjenih parkih potekajo številne različno dolge in zahtevne gorske kolesarske poti, mogoče je najeti kolesa in opremo, v smučarskih središčih pa lahko kolo na vrh zapeljemo tudi z vlečnico.

SmučanjePlanine v Srbiji lahko mnogo ponudijo tako smučarjem začetnikom kot tistim zahtevnejšim. Poleg smučanja se je mogoče dobro zabavati tudi v številnih lokalih in restavracijah.

Najbolj znan in največji smučarski center v Srbiji je Kopaonik, ki ima skupno 24 sedežnic, vlečnic in povezav, skupna dolžina prog pa je 55 kilometrov. Proge tečejo na nadmorski višini 1650 do 2017 metrov ter so vzorno urejene. Mlajšim so na voljo tudi poligoni za deskanje na snegu, so pa tam tudi osvetljene proge za nočno smuko. Dodatno so na voljo proge za tek na smučeh v dolžini okoli 12 kilometrov.

Smučarski center Tornik leži devet kilometrov iz centra Zlatibora na višini 1110 do 1490 metrov. Ima naprave za umetno zasneževanje, šestsedežnico ter dve vlečnici in štiri proge (Čigota, Tornik, Ribnica, Zmajevac). Ob tem imajo tudi tako imenovani "tubing", ki omogoča sankanje na zračnici skozi celo leto.

V osrednjem delu Zlatibora so urejene proge za tek na smučeh in

Železniška muzejska proga Šarganska osmica Največji smučarski center v Srbiji je na Kopaoniku.

2012-11-29_17_NAMIG_NAMI 17 11/27/2012 12:48:42 PM

Namig za aktivno življenje/november‘1218

biatlon, ki se zaradi svoje preglednosti in konfiguracije terena uvrščajo med najlepše v Evropi.

V sklopu severnokopaoniških planin, 200 kilometrov južno od Beograda, je planina Goč (1124 m). Smučarski center Dobre vode ima enosedežnico in 1,5 kilometra dolgo progo z višinsko razliko 350 metrov. Pred kratkim so zgradili tudi 30-metrsko skakalnico, ki je ideal-na za treninge in šolanje skakalcev.

Na Goču stoji Turistično-športni center Vrnjačka Banja (11 kilometrov iz kraja). Vlečnica je dolga 520 metrov, toliko pa sta dolgi tudi dve progi. Posebno priljubljeno je nočno smučanje, do proge pa je brezplačen pre-voz z minibusom. V centru deluje brezplačna šola smučanja.

Tudi na Stari planini so smučišča, in sicer ima Smučarski center Babin zub tri proge in moderni sedežnici, omogočeno je nočno smučanje. Na planoti Divčibare imajo eno dvosedežnico in progo v dožini 850 metrov.

Rafting in splavarjenjeNekdaj nevaren in težek posel splavarjev, ki so iz težko dostopnih gozdov po rekah spravljali les, je sčasoma postal turistična atrakcija. Splavarjenje in rafting na divji reki sta postala zabava za modernega turista. V Srbiji sta ta športa del redne turistične ponudbe na rekah Drina, Uvac, Lim in Ibar ter na nekaterih manj znanih planinskih rekah. Turističnorekreativna prireditev Drinska regata je nastala leta 1990 in poteka vsako leto na 25 kilometrov dolgi progi med Perućcem in Rogačico.

Drugi vodni športiPo rekah in jezerih v Srbiji se lahko pluje tudi s kajakom, kanujem ali jadrnico. Mirne površine naravnih ali umetnih jezer pa so pravi teren za priprave vrhunskih športnikov ali za aktivno uživanje na vodi.

Srbija ima zaradi naravnih potencialov tudi velike možnosti za ribolovni turizem in vzgojo rib, značilnih za to območje. Možnosti za ribolov so skoraj neomejene: reke, jezera, kanali, umetna jezera, vse je bogato z raznimi vrstami rib.

Ada Ciganlija Športnoturistični center Ada Ciganlija s Savskim jezerom je idealno mesto za športe na vodi. Samo štiri kilometre iz centra Beograda priča-ka ljubitelje jadranja in veslanja bistra voda urejenega umetnega jezera. S 4,2 kilometra dolžine, 200 metri širine in štirimi do šestimi metri

globine ter opremljenostjo objektov je kot nalašč za vsa, tudi najvišja tekmovanja na mirnih vodah. Mogoče je tudi najeti pedaline ali obiskati veslaško šolo.

Jamarstvo, plezanje in letenjeV Srbiji že več kot sto let raziskujejo jame in doslej je bilo raziskanih okoli 4000 objektov, nekateri med njimi so odprti tudi za turiste. Med zanimive urejene jame sodijo Zlotske jame (Zlot pri Boru), ki z dolži-no več kot sedem kilometrov veljajo za najdaljše in še sploh niso do konca raziskane, Resavska jama (pri Despotovcu), Rajkova jama (pri Majdanpeku) in Podpećka jama (pri Užicah).

Srbija ima tudi kar nekaj zanimivih skal, ki privlačijo proste plezalce. Pleza se na skalah v Beogradu (Košutnjak, Topčider), na Borskem stolu, Gornjaku, pri Nišu (Jelašnica), pri Čačku (Ovčar in Kablar) ter pri Valjevu in Vršcu (balvansko plezanje).

Popularni so tudi jadralno padalstvo, s kar nekaj dobrimi mesti za pole-te, ter padalski skoki iz letala, ki imajo v Srbiji dolgo tradicijo iz vojaških enot.

Kopaonik: www.kopaonik.netZlatibor: www.zlatibor.rsDivčibare: www.divcibare.rsAda Ciganlija: www.adaciganlija.rsPalićko jezero: www.palic.rsKolesarska zveza Srbije: www.bss.rsCiklonaut: www.ciklonaut.comFreebiking: www.freebiking.orgSrbska smučišča: www.skijalistasrbije.rsSmučarska zveza Srbije: www.skisavez.comSplavarjenje: www.splavarenje.rsRafting: www.serbiarafting.comJadralna zveza Srbije: www.sailing.org.rsVeslaška zveza Srbije: www.serbian-rowing.org.rsKajakaška zveza Srbije: www.kajakss.org.rsZveza speleoloških organizacij Srbije: www.speleo.rsPlezanje: www.freeclimbing.rs

Informacije:

Posebno doživetje je zimsko jahanje na planini Zlatibor.Filmsko mesto Drvengrad režiserja Emirja Kusturice

2012-11-29_18_NAMIG_NAMI 18 11/27/2012 12:49:05 PM

globine ter opremljenostjo objektov je kot nalašč za vsa, tudi najvišja tekmovanja na mirnih vodah. Mogoče je tudi najeti pedaline ali obiskati veslaško šolo.

Jamarstvo, plezanje in letenjeV Srbiji že več kot sto let raziskujejo jame in doslej je bilo raziskanih okoli 4000 objektov, nekateri med njimi so odprti tudi za turiste. Med zanimive urejene jame sodijo Zlotske jame (Zlot pri Boru), ki z dolži-no več kot sedem kilometrov veljajo za najdaljše in še sploh niso do konca raziskane, Resavska jama (pri Despotovcu), Rajkova jama (pri Majdanpeku) in Podpećka jama (pri Užicah).

Srbija ima tudi kar nekaj zanimivih skal, ki privlačijo proste plezalce. Pleza se na skalah v Beogradu (Košutnjak, Topčider), na Borskem stolu, Gornjaku, pri Nišu (Jelašnica), pri Čačku (Ovčar in Kablar) ter pri Valjevu in Vršcu (balvansko plezanje).

Popularni so tudi jadralno padalstvo, s kar nekaj dobrimi mesti za pole-te, ter padalski skoki iz letala, ki imajo v Srbiji dolgo tradicijo iz vojaških enot.

Kopaonik: www.kopaonik.netZlatibor: www.zlatibor.rsDivčibare: www.divcibare.rsAda Ciganlija: www.adaciganlija.rsPalićko jezero: www.palic.rsKolesarska zveza Srbije: www.bss.rsCiklonaut: www.ciklonaut.comFreebiking: www.freebiking.orgSrbska smučišča: www.skijalistasrbije.rsSmučarska zveza Srbije: www.skisavez.comSplavarjenje: www.splavarenje.rsRafting: www.serbiarafting.comJadralna zveza Srbije: www.sailing.org.rsVeslaška zveza Srbije: www.serbian-rowing.org.rsKajakaška zveza Srbije: www.kajakss.org.rsZveza speleoloških organizacij Srbije: www.speleo.rsPlezanje: www.freeclimbing.rs

Informacije:

Posebno doživetje je zimsko jahanje na planini Zlatibor.

2012-11-29_19_NAMIG_NAMI 19 11/27/2012 12:49:21 PM

Namig za aktivno življenje/november‘1220

LUKA ZORKOHrana je v Srbiji več kot le živilo. Srbi so gurmani, pou-darek v njihovi kuhinji je na mesu, pri vsaki jedi pa je zraven tudi kruh," pravi Ljubiša Aleksić iz mariborske srbske restavracije Gala žar. Kot dolgoletni gostinec in človek, ki je s srcem in dušo zapisan hrani, s strastjo govori o njej, brez zadržka pa pove, da se kakovost plača in da je tudi cena lahko merilo kakovosti.

Rakija je začetekTradicionalno ima vsaka srbska družina svojega sve-tnika in pozimi, ob določenem datumu glede na sve-tnika, družine organizirajo praznovanje oziroma slavo. Namen slave je, da se povabijo sorodniki in prijatelji, da se med seboj spoznavajo in družijo. Slave so pozi-mi, ko je največ hrane, saj na slavi seveda nikakor ne gre brez obilice hrane.

"Če v Srbiji prideš v goste in te vprašajo, ali boš pil pivo, vino ali rakijo, izbereš rakijo. To pomeni, da si pri-šel lačen." Tradicionalno se ob rakiji obvezno postreže predjed. Pozimi je to kislo zelje, turšija ali sir. "Ko pride topla hrana, se rakija ne pije več pa tudi ne kasneje. Pije se vino ali pivo, rakije pa več ne mešaš, da se ne 'vname' v želodcu in glavi."

Glavna jed je meso"Po predjedi in rakiji sledi juha ali rahla čorbica, nato pa so na vrsti sarma, obvezno paprika in gibanica s sirom. Ob tem se družimo, pogovarjamo, ko pa se ta hrana umakne, sledita pečenje in solata. V solati ne manjka kisle paprike ali kislega zelja. Goste se vpraša, ali bodo pili vino ali pivo, rakija pa se dokončno umakne."

Med pečenim mesom so navadno pečen odojek ali jagnje, kakšna teletina in drugo meso z žara. "Ko je meso že nekaj časa na mizi, se prinesejo še kolači, torej torta, pecivo ali druge sladice. Medtem ko nava-dno ženske raje posežejo po sladicah, pa meso ostane na mizi za moške. Druženje ob polni mizi se nato nadaljuje do jutra. Tako nekako poteka praznovanje, naj bo to slava, rojstni dan, poroka ali kak drug dogo-dek," doda Ljubiša.

Razlike med regijamiTako kot povsod se tudi v Srbiji hrana razlikuje po regijah. "Hrana, ki jo tu poznamo kot srbsko, izvira iz južne Srbije (Niš, Leskovac, Vranje), tam je poudarek na jagnjetini, odojkih, siru in papriki. Južna Srbija je znana po gostoljubnosti, odprtosti in ljudje imajo to radi, radi imajo ta temperament." Gostom obve-zno postrežejo z rakijo, in če ni drugega, s kruhom in soljo. Bolj ko greš proti Beogradu, bolj se hrana spreminja. Na primer v Vojvodini imajo ribe iz Save in Donave, druga hrana pa je mastna, saj so recimo tudi prašiči neprimerno bolj rejeni. Dosti poudarka dajejo na sladice, takšnih sladic, kot jih imajo oni, ni nikjer. So zelo bogate in močne, vidi se vpliv Madžarske in Romunije.

Sam stavi na žar in kakovostLjubiša Aleksić ima v Mariboru restavracijo že 15 let, njegova specialiteta pa so jedi z žara in druge tipične srbske jedi. Stavi na pristnost in kakovost, ob pogovoru o srbski hrani v Srbiji in širše pa pove, da je merilo kakovosti tudi cena, saj za dobro hrano potrebujemo dobre sestavine in te niso poceni. "Zato se nekateri recimo pri pleskavicah zatečejo k uporabi svinjine in soje, ki sta neprimerno cenejša kot kako-vostna govedina." Ob jedeh, ki navdušijo vsakega gurmana, pa je pomembna tudi pijača. Ljubiša ima v svoji zalogi kar nekaj rakije in drugih žganih pijač, o vinu pa pravi, da je predvsem pomembno, da je kakovostno in pitno. Hrana je težka, zato je zaželeno pitno "špricar vino".

Stran od turistične gnečeNa vprašanje, kako lahko ob obisku Srbije doživimo pristno in kakovostno kulinariko, ima Ljubiša pre-prost recept: "Treba je iti stran od najbolj turističnih točk. Recimo na Skadarliji v Beogradu je kakovostna hrana samo v najdražjih restavracijah. Treba je iti v stranske ulice, v manjše gostilne ali iz mest. Pozimi pa je treba obvezno pokusiti tudi projo, pihtije, sarmo, kislo zelje na več načinov in kuhano rakijo," še pove za konec.

Kulinarika s srcemHrana, ki jo tu poznamo kot srbsko, izvira iz južne Srbije

Ljubiša Aleksić, Gala žar

2012-11-29_20_NAMIG_NAMI 20 11/27/2012 12:49:50 PM

Razlike med regijamiTako kot povsod se tudi v Srbiji hrana razlikuje po regijah. "Hrana, ki jo tu poznamo kot srbsko, izvira iz južne Srbije (Niš, Leskovac, Vranje), tam je poudarek na jagnjetini, odojkih, siru in papriki. Južna Srbija je znana po gostoljubnosti, odprtosti in ljudje imajo to radi, radi imajo ta temperament." Gostom obve-zno postrežejo z rakijo, in če ni drugega, s kruhom in soljo. Bolj ko greš proti Beogradu, bolj se hrana spreminja. Na primer v Vojvodini imajo ribe iz Save in Donave, druga hrana pa je mastna, saj so recimo tudi prašiči neprimerno bolj rejeni. Dosti poudarka dajejo na sladice, takšnih sladic, kot jih imajo oni, ni nikjer. So zelo bogate in močne, vidi se vpliv Madžarske in Romunije.

Sam stavi na žar in kakovostLjubiša Aleksić ima v Mariboru restavracijo že 15 let, njegova specialiteta pa so jedi z žara in druge tipične srbske jedi. Stavi na pristnost in kakovost, ob pogovoru o srbski hrani v Srbiji in širše pa pove, da je merilo kakovosti tudi cena, saj za dobro hrano potrebujemo dobre sestavine in te niso poceni. "Zato se nekateri recimo pri pleskavicah zatečejo k uporabi svinjine in soje, ki sta neprimerno cenejša kot kako-vostna govedina." Ob jedeh, ki navdušijo vsakega gurmana, pa je pomembna tudi pijača. Ljubiša ima v svoji zalogi kar nekaj rakije in drugih žganih pijač, o vinu pa pravi, da je predvsem pomembno, da je kakovostno in pitno. Hrana je težka, zato je zaželeno pitno "špricar vino".

Stran od turistične gnečeNa vprašanje, kako lahko ob obisku Srbije doživimo pristno in kakovostno kulinariko, ima Ljubiša pre-prost recept: "Treba je iti stran od najbolj turističnih točk. Recimo na Skadarliji v Beogradu je kakovostna hrana samo v najdražjih restavracijah. Treba je iti v stranske ulice, v manjše gostilne ali iz mest. Pozimi pa je treba obvezno pokusiti tudi projo, pihtije, sarmo, kislo zelje na več načinov in kuhano rakijo," še pove za konec.

Kulinarika s srcem

2012-11-29_21_NAMIG_NAMI 21 11/27/2012 12:50:06 PM

Namig za aktivno življenje/november‘1222

LUKA ZORKO

Skozi vse leto je v celotni Srbiji kar nekaj dogodkov, ki jih je vredno obiskati. Ti dogodki so zelo različnih vrst, tako da se za vsakogar kaj najde. Po mestih in vaseh se organizirajo različne prireditve, ki predstavljajo kreativno moč in osebnost Srbije. Najbolj popularne so prav tiste, ki obiskovalcem omogočajo, da občutijo avtentičen duh domačinov in ustvarjalcev.

Med nam najbolj znanimi dogodki je vsekakor "Dragačevski sabor trubača" v Guči, enkraten festival narodne glasbe, igre, besed, spretnosti, običajev in tekmovanje najboljših trobilcev in trobilskih orkestrov Srbije za častno imenovanje "Prva truba Dragačeva". Ta množični dogodek vsako leto privabi številne obi-skovalce tudi iz Slovenije.

V Novem Sadu, natančneje na njegovi Petrovaradinski trdnjavi, ki se dviguje nad Donavo, poleti pripravljajo glasbeni festival Exit. Sam festival med mladimi ne potrebuje posebne predstavitve, saj že pogled na nekaj imen nastopajočih, ki so se tam zvrstili v zadnjih letih, pove vse o kakovosti festivala, ki ga je od leta 2000 obiskalo že več kot dva milijona obiskovalcev. Pet Shop Boys, Billy Idol, Guns N' Roses, Iggy Pop, Cypress Hill, Beastie Boys, Snoop Dogg, Wu-Tang Clan, The Prodigy, Sex Pistols, Moby, Chemical Brothers, Faith No More, Jamiroquai, Bad Religion in Slayer je le nekaj zvenečih imen od blizu 5000 nasto-pajočih, kolikor se jih je zvrstilo od začetka festivala.

Seveda tudi v Beogradu ne manjka številnih dogodkov, kot so operne predstave, koncerti, gledališke pred-

stave in festivali, med slednjimi so najbolj popularni gledališki festival Bitef, filmski Fest, glasbeni Bemus in multimedijski festival Belef. Omeniti je treba še Beograjski maraton, festival piva - Beer fest ter Beograjski karneval ladij.

"Roštiljada" v Leskovcu je največji festival žara in mesa v tem delu Evrope. Ljubitelji tradicionalnega žara lahko v pestri ponudbi edinstvenih okusov uživajo vsako leto v drugem tednu septembra. Vsakoletna prireditev "Kosidba na Rajcu" simbolično predstavlja slovesen konec košenja planinskih travnikov. Na travnikih pla-nine Rajac poteka tekmovanje najboljših koscev, pri-kazani so stari običaji košenja in razstavljeni unikatni domači izdelki.

Največ informacij o dogodkih v Srbiji lahko najdete na spletni strani Srbske turistične organizacije na naslovu www.srbija.travel.

Pisana paleta dogodkovKultura, glasba,

kulinarika - dogodki za vse

V Guči se ob zvokih trobent vsako leto zabavajo tudi številni Slovenci Na Exitu nastopajo največje glasbene zvezde.

Beograjski Beer fest privablja številne ljubitelje piva.

2012-11-29_22_NAMIG_NAMI 22 11/27/2012 12:50:27 PM

stave in festivali, med slednjimi so najbolj popularni gledališki festival Bitef, filmski Fest, glasbeni Bemus in multimedijski festival Belef. Omeniti je treba še Beograjski maraton, festival piva - Beer fest ter Beograjski karneval ladij.

"Roštiljada" v Leskovcu je največji festival žara in mesa v tem delu Evrope. Ljubitelji tradicionalnega žara lahko v pestri ponudbi edinstvenih okusov uživajo vsako leto v drugem tednu septembra. Vsakoletna prireditev "Kosidba na Rajcu" simbolično predstavlja slovesen konec košenja planinskih travnikov. Na travnikih pla-nine Rajac poteka tekmovanje najboljših koscev, pri-kazani so stari običaji košenja in razstavljeni unikatni domači izdelki.

Največ informacij o dogodkih v Srbiji lahko najdete na spletni strani Srbske turistične organizacije na naslovu www.srbija.travel.

Pisana paleta dogodkov

Na Exitu nastopajo največje glasbene zvezde.

Beograjski Beer fest privablja številne ljubitelje piva.

2012-11-29_23_NAMIG_NAMI 23 11/27/2012 12:50:37 PM

2012-11-29_24_NAMIG_NAMI 24 11/27/2012 12:50:51 PM