Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
1
Napredne jedrske elektrarne
doc. dr. Tomaž ŽagarGEN d.o.o., Cesta 4. julija 42, 8270 Krško
IJS, F8, Jamova 39, 1000 Ljubljana
Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenijein
Slovenski jedrski forum
7. marec, 2007
2/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
GEN energija, d.o.o.
• GEN energija je pravni naslednik slovenskih vlagateljev v Nuklearno elektrarno Krško in nosilec jedrske opcije v Sloveniji.
• Podjetje je bilo ustanovljeno kot Eles Gen leta 2001 po podpisu meddržavne pogodbe z Republiko Hrvaško o lastništvu NEK.
• Julija 2006 je Vlada RS Eles Gen preoblikovala v samostojno podjetje GEN energija.
• GEN skupaj s HEP skrbi za varno obratovanje NEK-a
2
3/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Napredne jedrske elektrarne
• Uvod • Obstoječe stanje EESS in osnovne projekcije• Jedrska energija, jedrske elektrarne• Štiri generacije jedrskih elektrarn• Napredne jedrske elektrarne 3. generacije• Pregled tehnoloških lastnosti sodobnih komercialno
dobavljivih elektrarn• Napredni gorivni cikli, ponovna uporaba goriva,
trajnostna uporaba jedrske energije• Na koncu še 4. generacija• Zaključek
4/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Namesto uvoda: Nacionalni razvojni projekt
• Slovenija vso potrebno električno energijo za porast domače porabe uvaža in zato uvozna odvisnost raste in že presega sosednje države v odstotkih.
• Že danes potrebujemo vsaj 400 MW inštalirane moči v pasu za pokrivanje potreb. V naslednjih letih pa bo zaradi dotrajanosti obstoječih objektov potrebnih še vsaj 500 MW (brez učinkovite rabe energije in zmanjšanja porabe pa še več).
• Uvoz energije ne pride v poštev, saj smo že sedaj uvozno močno odvisni. Edina alternativa je cenovno manj ugodna plinska elektrarna.
• Jedrske elektrarne so zanesljiv, varen, cenovno ugoden, čist in okolju prijazen vir v glavnem pasovne energije.
VIR: Resolucija o Nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023, Vlada RS, 2006
3
5/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Uvod
• V preteklih 15 letih je bila v vseh izdanih dokumentih in analizah možnost izgradnje nove jedrske elektrarne neupravičeno zapostavljena
• Četrtstoletne izjemno pozitivne izkušnje z obratovanjem NEK narekujejo premislek o izgradnji še ene elektrarne (na svetu imamo že prek 20 tisoč reaktorskih let izkušenj)
• Dokumenti in stališča Evropske skupnosti o energetski politiki so se v zadnjem letu spremenila in dajejo podporo državam, ki se odločajo tudi za jedrsko energijo
• Tako se mnoge države Evropske skupnosti spet ogrevajo za ohranjanje in razširitev jedrske energetike:– Finska, Francija (EPR)– Bolgarija, Slovaška (skupaj z Italijo)– Nizozemska, Švica, Švedska– UK, Španija
6/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Obstoječe stanje EES Slovenije
• Stanje na področju oskrbe z električno energijo se v Sloveniji zaostruje
• S približevanjem standardom EU se poraba veča in raste podobno kot BDP
PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE NA PRAGU PRENOSA, 1991 - 2005
3,00
5,00
7,00
9,00
11,00
13,00
15,00
17,00
Leto
Pora
ba el
ektričn
e ene
rgije
(TW
h)
-7,00%
-5,00%
-3,00%
-1,00%
1,00%
3,00%
5,00%
7,00%
Rast
por
abe e
lektričn
e ene
rgije
Dosežena poraba (TWh) 9,07 9,14 9,47 9,73 9,77 10,14 10,40 10,48 10,82 11,13 11,78 12,34 12,72 13,10
Dosežena rast (%) -4,67% 0,78% 3,53% 2,82% 0,43% 3,69% 2,62% 0,71% 3,33% 2,79% 5,84% 4,81% 3,10% 2,92%
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
VIR: IBE, 2006
4
7/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Obstoječe stanje EES Slovenije #2
Rast porabe električne energije v Republiki Sloveniji v obdobju 1993-2006 in ustrezna eksponentna aproksimacija s faktorjem rasti 2.8 % p.a.
VIR: EIMV, 2007
• Resolucija o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP) iz leta 2000 – temeljni dokument za razvoj EES – govori o majhni rasti porabe
• Predvidena je celo “ničelna rast porabe”
8/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
• V letih 98 - 03 je Slovenija razpolagala z vso energijo iz NEK, kar je dajalo neresnineresniččenen videz, da je elektrike dovolj
• Slovenija je danes velik uvoznik velik uvoznik elektrike
• Leta 2003 smo uvozili 21 % celotne porabe• Leta 2004 15 % (zaradi zelo ugodne hidrologije)• Leta 2005 smo uvozili spet več kot 20 %• In leta 2006 smo uvozili skoraj 22 % celotne domače
porabe električne energije (21,9 %)
• Proizvodnja 2006:10,5 TWh• Neto uvoz 2006: 2,9 TWh• Poraba 2006: 13,4 TWh
Obstoječe stanje EES Slovenije #3
VIR: Javna agencija RS za energijo, 2007
5
9/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
1995 2000 2005 2010 2015 20200
5
10
15
20
25
30
Poraba (do 2006) Napovedi porabe (+1.02%) (+2.47%) (+3.00%) (+4.00%)
HE TE NEK (SLO) Uvoz
TWh
Leto
Projekcije porabe v Sloveniji
1000 MW
VIR: IBE, 2006
10/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
1995 2000 2005 2010 2015 20200
5
10
15
20
25
30 HE TE NEK Uvoz
TWh
Leto
Projekcije porabe v Sloveniji (Kyotski protokol)
1000 MW1600 MW
2013 2019
6
11/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Slovenija potrebuje nove elektrarne
• Slovenija potrebuje nove vire električne energije • Pri tem moramo upoštevati naslednje tri glavne
kriterije:1. Zanesljivost oskrbe2. Ekonomičnost3. Vpliv na okolje
12/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Jedrske energija in jedrske elektrarne
• Jedrska energija – energija “ujeta” v vezavno energijo jedra cepljivih atomov
• Milijonkrat več energije kot pri gorenju (nafte, plina)– pri gorenju se sprošča energija kemijskih vezi (H, O, C)– nekaj eV na eno molekulo goriva– v jedrskem reaktorju se sprošča vezavna energija
jedrskih vezi med p in n v jedru– nekaj 100 MeV na eno molekulo UO2
• Velika gostota sproščene energije• Proces cepitve kontrolirajo nevtroni• Nadzor kritičnosti• Cepitveni produkti so radioaktivni• Cepljivi in oplodni izotopi• Gorivni cikel, odprt, zaprt
7
13/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Jedrske elektrarne in varnost
• Dva osnovna principa jedrske varnosti– Kontrola reaktivnosti– Preprečitev izguba hlajenja
• Inherentne varnostne lastnosti• Zaščita in ukrepi
• Preprečevanje resnih nezgodVIR ilustracije: NEK, 2006
14/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Jedrske elektrarne in ekonomija
• Velik kapitalski vložek• Dolg čas obratovanja in
vračanja denarja• Nizki in predvidljivi stroški
goriva, obratovanja in vzdrževanja
8
15/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Jedrske elektrarne in javno mnenje
• Jedrske elektrarne imajo “zanimivo” zgodovino negativnih izkušenj z javnostjo– Vojaške aplikacije / civilna uporaba
• Jedrska bomba skoraj 10 let pred prvo elektrarno• Prikrivanje in sinonim za “nečiste posle”
– Jedrska varnost – še posebej po dveh velikih nezgodah– Radioaktivni odpadki in izrabljeno jedrsko gorivo
• Komunikacija med stroko in javnostjo je v zadnjih dveh desetletjih bistveno napredovala
• Pregledno in transparentno delovanje na tem področju je nujno!
• Pojavili so se novi pozitivni vidiki jedrske energije (ekonomija, energetska neodvisnost, klimatske spremembe, ...)
• Še vedno veliko potreb in prostora za izobraževanje
16/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Štiri generacije jedrskih elektrarn
Generation I
Generation II
1950 1970 1990 2010 2030 2050 2070 2090
Generation III
PrviPrviprototipiprototipi
ObstojeObstoječče e elektrarneelektrarne
Napredne Napredne elektrarneelektrarne
Jedrski sistemi Jedrski sistemi prihodnostiprihodnosti
Generation IV
Generation III +
Generation V FuzijaFuzija
9
17/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
1. generacija – Prvi prototipiTo so reaktorji zgrajene v 50’ in 60’ letih
• Različni prototipi na različnih koncih sveta:– ZDA – lahko-vodni reaktorji– Kanada – težko-vodni reaktorji– VB – plinsko hlajeni reaktorji– Rusija – lahko-vodni reaktorji– Različni tipi termičnih in hitrih sistemov
• Za mnoge države je bila huda omejitev uporaba naravnega urana: zato težkovodni in grafitno moderirani sistemi
• Razvoj prvih reaktorjev za pogon podmornic in ladji• Razvoj prvih elektrarn:
– Prva elektrika iz jedrskega reaktorja 1951, EBR-I– Prva elektrarna 1954, Obninsk, RBMK (5 MW)– Prva komercialna 1957, Shippingport, PWR (60 MW), W
18/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
2. generacija – Obstoječe elektrarneJedrske elektrarne zgrajene v poznih 60’ pa vse do 90’
• Velik industrijski razvoj povezan s prvo naftno krizo• V veliki večini gre za lahko-vodne reaktorje s
termičnim nevtronskim spektrom• PWR, BWR
• Nekaj držav pa je ubralo drugačna hladila– CANDU– AGR– RBMK
• Razvoj je v mnogih državah ustavil TMI in Černobil
10
19/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
2. generacija – Obstoječe elektrarne
368
1
11
10
21
83
241
Total Capacity (GWe)
30
2
1
6
2
19
No. of units(in const.)
2FBR
439Total
16LWGR
18GCR
42PHWR
93BWR
264PWR
No. of unitsType
VIR: IAEA, PRIS, 2007
20/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
3. generacija – Napredne elektrarneGeneration III: Near term deployment of industrial reactors
• Evolucija tehnologije na podlagi izkušenj obstoječih reaktorjev in tehnologij
• Prevladuje LWR tehnologija (lahko-vodni reaktorji)• Glavna motivacija: napredek v varnosti pri
ohranjanju ekonomske konkurenčnosti• V ospredju sta dve vprašanji:
– majhni ali veliki reaktorji– aktivna ali pasivna varnost
• Preprečevanje / odpravljanje velikih izpustov (resnih nezgod) je glavni cilj tega procesa
• Vse resne nezgode so “design basis” za reaktorje III.generacije
11
21/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
3. generacija – Napredne elektrarne
Generation III reactors identified as‘Near Term Deployment’ by the Generation IV Forum
Advanced Pressurized Water Reactors
AP 1000 (W), EPR (AREVA), APWR (MHI)
Advanced Boiling Water Reactors
ABWR II, ESBWR, HC-BWR, SWR-1000
Advanced Heavy Water Reactors
ACR-700 (Advanced CANDU Reactor 700)
Small and middle range power integrated Reactors
CAREM, IMR, IRIS (W), SMART
High Temperature, Gas Cooled, Modular ReactorsGT-MHR, PBMR
22/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
4. generacija – Jedrski sistemi prihodnostiR&R za veliko povečanje in razširitev uporabe jedrske energije
• Pri zelo velikem povečanju uporabe jedrske energije postane vprašljiva zaloga urana
• Ohranjanje naravnih rezerv, manjšanje odpadkov, proliferacija postanejo poglavitni faktorji
• Tudi majhen termičen izkoristek (nizka T hladila) postane problem
• Dve poglavitni področji napredka sta značilni za te reaktorje:– večja T hladila – večji izkoristek na turbini – hiter nevtronski fluks -100-krat boljši izkoristek urana in
manj odpadkov, izrabljeno gorivo se reciklira• R&R potrebujejo še nekaj časa, industrijska uporaba
ni predvidena pred letom 2030
12
23/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Podatki za ZDA
• Increasing capacity factors(equivalent to 23 new reactors)
• Excellent safety performances
• Reduction of O&M costs• Reduction of wastes
quantities• Reduction of exposure at
work767 778
754728
674640
577
500
600
700
800
'90 '94 '98 '99 '00 '01 '02
(Bill
ions
of K
ilow
att-H
ours
)
91%90.7%
0.0%
20.0%
40.0%
60.0%
80.0%
100.0%
'92 '93 '94 '95 '96 '97 '98 '99 '00 '01 '02
Cap
acity
Fac
tor
Cap
acity
fact
or
0.77
0.9
0.450.4
0.25 0.260.21
0.170.08 0.1
0.04 0.03 0.02 0.030
0.2
0.4
0.6
0.8
1
88 89 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 2000 2001
Fiscal Year
Sign
ifica
nt E
vent
sSi
gnifi
cant
even
ts
(Bill
ions
of K
Wh)
Evolucija 2. generacije PWR reaktorjev
VIR: American Nuclear Society, 2002
24/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
1960s 1970s 1980s 1990s
Razvoj Core Damage Frequency in Large Release Frequency
VIR: Licensing Processes and Nuclear Energy in the Competitive Electricity Market, OECD, NEA, 2006
Evolucija 2. generacije PWR reaktorjev
13
25/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Osnovne tehnične značilnosti JE 3. generacije
- Izkušnje pridobljene v TMI nesreči- Evolucija razvoja, ki temelji na 2. generaciji- Prevladuje LWR tehnologija (lahkovodni reaktorji)- Nadaljnje zmanjšanje verjetnosti za resne nezgode
- Preprečevanje / blaženje posledic taljenja sredice- Preprečevanje / odpravljaje možnosti za izpuste v
okolico- Vse resne nezgode so “design basis” za reaktorje
3.generacije- Pasivni oziroma aktivni varnostni sistemi- Projektirana življenjska doba 60 let- Uporaba ponovno predelanega iztrošenega jedrskega
goriva (MOX)- Glavna motivacija: napredek v varnosti pri
ohranjanju ekonomske konkurenčnosti
26/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Areva EPR
(primer tipičnega reaktorja 3. generacije)
14
27/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Štirje ločeni varnostni sistemi
Zaščita pred padcem letala
Areva EPR (video)
28/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
US APWR Mitsubishi
15
29/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
W AP1000
Popolnoma pasivni varnostni sistemi (Generacija III+ ?)
30/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Enostavna varnost
• Preverjen PWR sistem
• Pasivne varnostne funkcije
• Ne potrebuje varnostnega AC
napajanja
• In – vessel retention
• Akcija operaterja potrebna šele po
72ih urah
W AP1000
16
31/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Standard PWR AP1000 (video)
IRWST
PRHR HX
CMT
Accumulator
W AP1000
32/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Napredne jedrske elektrarne in napredni gorivni cikli
VIR: CEA, Francija, 2005
17
33/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Zaprt gorivni cikel je danes realnost v EU
• MOX gorivo se ponovno uporabi• Zmanjšajo se potrebe po svežem uranu• Za 10krat se zmanjša količina visoko-radioaktivnih
odpadkov
VIR: CEA, Francija, 2005
34/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
LWR: lahko-vodne JE 2. in 3. generacijeZrela tehnologija z največ izkušnjami na svetu
• Ena tehnologija dve izvedbi:– BWR– PWR
• Več kot 10 000 reaktorskih let izkušenj z LWR reaktorji – 7 000 (skupaj s podmornicami 19 000) reaktorskih let izkušenj s
PWR reaktorji• Obratuje 350 reaktorjev po celem svetu• Samo ena resna nezgoda (TMI) z omejenimi posledicami• Predvidena življenjska doba se podaljšuje• Vedno bolj ekonomično obratovanje• Dolga zgodovina raziskav in razvoja
• Dve glavni pomanjkljivosti:– temperatura pod 300°C pomeni majhen izkoristek turbine– termični nevtroni pomenijo slab izkoristek urana in veliko
dolgoživih izotopov (Pu, Am, Cm, ...)
• Glavno gonilo za razvoj 4. generacije!
18
35/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
•• Novosti razvoja:Novosti razvoja:Zmanjšati odpadkeOhraniti naravne rezerveNon-Proliferation
Sistemi naj bi bili tehnoloSistemi naj bi bili tehnološško zreli leta ko zreli leta 20302030
PriloPriložžnost za novnost za novee trgetrge- elektrika- proizvodnja vodika- direktna uporaba toplote- destilacija morske vode
Mednarodni napori za R&RMednarodni napori za R&R
Osnovne zahteve dolgoroOsnovne zahteve dolgoroččnega razvoja nega razvoja
Generation IVInternational
Forum Members
Generation IVInternational
Forum Members
U.S.A.U.S.A.
ArgentinaArgentina
BrazilBrazil
CanadaCanadaFranceFrance
JapanJapan
South AfricaSouth Africa
UnitedUnitedKingdomKingdom
South KoreaSouth Korea
SwitzerlSwitzerlandand
•• Razvoj mora obdrRazvoj mora obdržžati:ati:KonkurenčnostVarnost in zanesljivost
E.U.E.U.
Generation IV International Forum (GIF)
36/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
4. generacija (Generation IV)
• Na osnovi predlaganih zahtev za nadaljevanje razvoja so člani GIF izbrali 6 konceptov, ki se uvrščajo v 4. generacijo
• Reaktorji 4. generacije morajo presegati enega izmed obeh omejujočih faktorjev jedrskih elektrarn 3. generacije
• Hiter nevtronski fluks– Omogoča mnogo boljšo “ekonomijo” urana
• Visoka temperatura hladila (nad 800°C) – Omogoča veliko večji izkoristek na turbini (nad 50 %) in
direktno uporabo toplote v drugih industrijskih procesih (rafinerije, destilacija vode, …)
19
37/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
GEN IV IF je sprejel 6 konceptov
K
38/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Very High Temperature Reactor - VHTR
• Termičen nevtronski spekter, odprt gorivni cikel
• Gorivo: prizma / pebble bedDobre ekonomske lastnosti,visoka zanesljivost in varnostProizvodnja vodika in ostale uporabe procesne toplote
20
39/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
- 1 – Gorivo: TRISO, SiC, C:- compacts (FSV, GT-MHR)- pebbles (THTR, PBMR)
- 2 – Strukturni materiali, ki morajo zdržati visoke T- 3 – Hladilni sistem: helij, plinska turbina, ...- 4 – Moč reaktorja: je omejena z (nizko) gostoto moči
in s pritiskom plina, peble-bed opcija je še bolj omejena kot prizmatično gorivo
Visoko temperaturni reaktorji: Izzivi
Prismatic fuel element with TRISO particles(source: General Atomics)
40/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
HTR 10 (China)
21
41/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Zakaj hiter nevtronski fluks?
Plutonium recycling
Spent FuelNo reprocesisng
Uranium Ore (mine)
Time (years)
Rel
ativ
e ra
dio
toxi
city
P&T of MA
Pu+MA +FP
MA +FP
FP
42/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
MA in LLFP: odlaganje ali transmutacija
22
43/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Zakaj hiter nevtronski spekter?
44/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
- Pri hitrem nevtronskem sistemu ne sme biti lahkih elementov (H, C, O) v sredici in primarnem hladilu
- Dve možnosti sta tekoče kovine in plini.- Veliko izkušenj z reaktorji na tekoči natrij, veliko
industrijskih prototipov (BN600 in Russia, Superphenix in France, Monju in Japan)
- Rusi so uporabljali tekoči svinec za pogon podmornic (svinec in evtektik svinec-bizmut)
- Uporaba helija kot hladila hitrega reaktorja je predvidena v konceptu GFR
- Uporaba vodne pare kot hladila hitrega reaktorja se ne obnese, možnost za nad-kritično vodo so še odprte v GIF
Hitri jedrski reaktorji: tehnologija
23
45/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
- Natrij je zelo primerno hladilo:- tekoč v širokem obsegu (90 – 890°C)- samo en izotop (Na23)- ima dobre termo-dinamske lastnosti- nič korozije!! (čist natrij in jeklo ne reagirata)
- Industrijske izkušnje:- se že uporablja v industriji- 40 let izkušenj v jedrski industriji- razni prototipi po svetu
- Dobro poznane slabosti:- kemijska reaktivnost (natrij gori pri stiku z vodo)- problemi z inšpekcijo goriva (natrij ni prozoren)
Hitri reaktorji: tehnologija natrija (SFR)
46/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
The pool design
SFR Sodium-Cooled Fast Reactor
24
47/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
ElectricalPower
GeneratorTurbine
Condenser
Heat Sink
Pump
Pump
Pump
PrimarySodium?Cold?Cold Plenum
Hot Plenum
PrimarySodium?Hot?
Control Rods
Heat?Exchanger
Steam Generator
Core
SecondarySodium
ElectricalPower
GeneratorTurbine
Condenser
Heat Sink
Pump
Pump
Pump
PrimarySodium
ColdCold Plenum
Hot Plenum
PrimarySodium
Hot
Control Rods
Heat Exchanger
Steam Generator
Core
SecondarySodium
SFR Sodium-Cooled Fast Reactor
The loop design
48/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
BN 600 (Russia) (BN 800 v izgradnji)600 MWe jedrska elektrarna s hitrim reaktorjem, hlajena s tekočim natrijem (Belojarski, Rusija)Prva kritičnost 1980, še vedno obratujePoleg nje nova 800 MWe elektrarna v gradnji
25
49/50Napredne jedrske elektrarne, 7.3.2007
Zaključek
• Napredne jedrske elektrarne 3. generacije, ki so v tem trenutku že na voljo, ustrezajo vsem kriterijem varnosti in ekonomičnosti
Varna in zanesljiva oskrba z električno energijoOptimalna rešitev okoljskih zahtev in standardovSprejemljivost, predvidljivost in stabilnost ceneUgodni in pozitivni učinki za nadaljnji gospodarski razvoj in večjo zaposlenostOmogoča trajnosten razvoj na krajši rokUporabne izkušnje in kader
• Kombinacija LWR elektrarn 3. generacije in hitrih elektrarn 4. generacije bo omogočila trajnosten razvoj jedrske energije tudi na dolgi rok (200 let …)
Hvala za pozornost!
In seveda tudi za vprašanja!