NARAVNE RAZMERE - ZRC SAZUzgs.zrc-sazu.si/.../Pred1999/GV_4001_089_114.pdf · 2014. 7. 24. · Drave pri Dravogradu se od vrha cepita goriško in ojstriško sleme. Na slednjem se

Geografski vestnik, Ljubljana, XL (1968)

J a k o b M e d v e d — I v a n G a m s

OJSTRICA NAD DRAVOGRADOM

(Primer preobrazbe gorskega k r a j a zaradi p revrednoten ja naravnih in družbenih razmer).

V okviru teme »Transformacija agrarnih področi j in ka r ta izrabe zem-ljišča v Jugoslaviji« smo sodelavci Inštituta za geograf i jo univerze v L jub-l jan i med drugimi sondami izbrali tudi ka tas t rsko občino Ojstr ico nad Dra -vogradom, kot predstavnico gorskih kmet i j . Raziskave so bile oprav l jene v letih 1965, 1966 in 1967. Naravnogeografske razmere j e opisal I. Gams, druž-beno-geografske pa J. Medved. Poaa tk i v družbeno-geografskem delu so dob-l jeni s pomočjo ankete in Zavoda za izmero zemljišč v Slovenjem Gradcu.

Lega. K. o. Ojs t r ica obsega del jugoslovanske Koroške, ki zavzema svet severno od Drave na južnem pobočju Košenjaka. Ta strmi gorski svet na jugu o m e j u j e Drava , na severu državna meja med Avstr i jo in Jugoslavijo, na vzhodu p a stara deželna meja med Koroško in Štajersko. Pr ipada katastrskim občinam Viič, Goriški vrh, Ojstri-ca, Sv. Duh, Velka in Kozji vrh. Vse katas t rske občine razen Viča, ki obsega pretežno dolinski svet, segajo od dna doline do na jv i š j ih vrhov Košenjaka. Številni potoki (Sentlovrenški, Ojs t r iški , Bošt janski in Veljški), ki izvirajo tik pod vrhom Košenjaka , so si vrezali globoke grape in s tem močno razčlenili pobočje. Številne grape in vmesni hrbti močno otežkočajo prečno povezavo, mar s ik j e j o celo onemogo-čajo. Zaradi tega so se na južnem pobočju Košenjaka jasno izobliko-vali t r i j e predeli : Vič in Goriški vrh. Ojs t r ica in Sv. Duh ter Velka in Kozji vrh. Ojs t r ica je zaradi osrednje lege, izgradnje ceste in bli-žine Dravograda doživela na jveč sprememb; v razvoju j e nekoliko pred drugimi katas t rskimi občinami na področju Košenjaka, zato j e tudi predmet naše raziskave.

NARAVNE RAZMERE

I. G e o l o š k e , r e l i e f n e i n p e d o g e o g r a f s k e r a z m e r e

Pr i rodne razmere na Ojstr ic i so v marsičem podobne kot d rug j e v Pohorskem Podrav ju . Zato morejo spoznanja, ki j ih je dalo preuče-van je Ojstr ice, osvetliti pr i rodne poteze vsega Pohorskega Podrav ja .

V pogledu geoloških, reliefnih in pedogeografskih razmer j e mo-goče na Ojstr ici izdvojiti nas lednje enote:

89

Jakob Medved — Ivan Garns

1. Vrhnja slemena dosežejo v K o š e n j a k u (1521) svoj sklop. Sam vrh lahko po višini vzporejamo z v rhn j imi pohorskimi nivoj i v n. v. 1500 do 1520 m, čeprav ni uravnan, temveč kopast. Prot i kolenu Drave pri Dravogradu se od vrha cepita goriško in ojstr iško sleme. Na s lednjem se hrbet na večjo razdal jo izravna v n. v. 1430—1420 m 1270—1280 m. Tako na slemenu, ki se vzdolž državne meje odceplja od Košenjaka v smeri proti vzhodu kot na zgornjem ojstr iškem sle-menu j e ravnega sveta več kot k j e rko l i niže vse do dravskih prodnih teras. Vendar j ih zaradi višine niso izkoristili ne za kmet i j e ne za kmet i j sko izkoriščanje.

Metamorfne skri lavce in peščenjake, k i so različni na k ra tk ih razdal jah , pokriva na slemenih debela plast periglacialnega grušča.

2. Ojs t r ica zavzema v glavnem eno samo sleme, O j s t r i š k o s l e m e , ki moli in se znižuje od vrha Košenjaka sk r a j a proti jugo-vzhodu, nato pa proti jugu. To sleme ima proti zahodu, v dolini Ojs t r i -škega potoka, d o k a j nerazčlenjeno pobočje. Na vzhodni strani pa so ga razčlenili potočki z grapami v stranska slemena. Po prirodnih pogo-j ih za kmet i js tvo j e mogoče ta zemljišča med n. v. okoli 533 m, kolikor ima Drava pri Dravogradu, in vrhom Košenjaka, razdeliti v pasove, ki se v smeri proti vzhodu znižujejo.

Vrhn j i pas za jema še na jv i š j e kmet i j e v pov i r ju Ojs t r iškega po-toka in na južni strani slemena, k j e r se zvrs t i jo kmet i j e od Srebnika preko Mihela in Korata do Napečnika. Strmine v tem pasu so običajno med 20 in 30°. Očitno je , da j e naklon pobočij odvisen od kompakt-nosti kamenine. Le-ta je razvita kot ainfibolit, zeleni skrilavci, blest-niški skrilavci in druge kompaktne jše metamorfne kamenine. Skalna osnova moli le redko do površja , praviloma tam, k j e r j e strmina večja od 36°. Tam se j a v l j a j o redke skale in pod n j imi gruščnato, večidel poraščeno melišče (tako so na primer južno od opuščene kmet i j e Šaukel v takih pečeh strmine do 40°). Položnejše pobočje pokriva skle-n j ena odeja periglacialnega grušča, k i j e ostanek gruščnatega pokrova iz brezgozdne glacialne dobe. Večina tal spada med r a n k e r j e ali med r j ava gozdna t la s plitvim humoznim A horizontom, ki p r e h a j a navzdol v pesek in grušč. Koreninski drevesni splet zarašča n a j b o l j zgorn je talne sloje. Preperel ine so zlasti v pr isojah brez talne vode, ki se pre-taka po skalni podlagi. Ves pas v r h n j i h pobočij j e zato brez povr-šinskih vodnih tokov. Na zložnih v rhn j ih pobočjih je pod Košenjakom n e k a j zamočvir jenih gozdnih tal, ker j e v rhn j i humozni horizont kislih tal premalo vodoprepusten. Na n e k d a j opuščenih t ravnikih j e v osojah na zakiselih tleh zamočvirjenost še izrazitejša kot v gozdovih, ki ima jo podoben znača j kot na podobnih tleh na Pohor ju . Ponekod se j a v l j a j o prava visokogorska šotišča. Ob spodnjem robu tega pasu, v pasu n a j -višjih kmet i j , j e periglacialna odeja t an j ša ; mestoma p r iha ja do po-vršn ja skalna osnova, čeprav strmine ne presegajo 25—30°. Skalna osnova p r iha ja do površ ja praviloma na zametkih slemen, ki so med dvema ulegninama. V dnu ulegnin, k i se navzdol v nižjem svetu po-g lab l j a jo v dolinice, se zvrsti ob zgornj ih kmet i j ah vrsta izvirov, k j e r p r iha j a na dan voda, ki prenika z večj ih višin v periglacialno odejo in se pre taka pod njo . Večino izvirov izkoriščajo kmet i je za hišne vo-

90

Ojstrica nad Dravogradom

dovode. Te kmet i j e (opuščene: Martin, Simon, Šaukel, živeče: Pogač, Srebnik ter vrsta kmet i j v k.o. Sv. Duh) imajo n j ive tam, k j e r pre-kr iva celotno skalno podlago periglacialni grušč na napetih zemljiščih, sicer pa v ulegninah med dvema slemenoma. Lega v ulegnini d a j e pred-nost sp i ran ja preperel ine s stranskih slemen proti sredini in tam je preperel ina bol j drobnozrnata in debelejša. Na debelo j e periglacialna preperel ina preplavila zlasti pobočja nad Martinom in Simonom, ker segajo sklenjene strmine do samega vrha Košenjaka. Potok, k i priteče z vrha Košenjaka med Martinom in Simonom, je o b a k r a j zda j t rav-niškega pasu v n.v. okoli 1150 m odložil n e k a j metrov visoke vzdolžne nasipe proda, v ka te re j e nato ponovno poglobil strugo. Nasipi so po-sledica nekdan jega intenzivnega fluvioperiglacialnega nasipa van j a.

3. S k r i l a s t i p a s pomeni v rel iefu niz položnih pobočij, k i bi j ih bilo mogoče imenovati police, nivoje ali slemenske nivoje. Na vrhu Ojs t r i škega slemena se začen ja jo med ojstr iško cerkvi jo in Lebartom, to je med n.v. 1020 in 860 m, ter se proti vzhodu znižajo (Ledinek ima v tem pasu svoje obdelovalne površine do okoli 700 m).

Skr i l javi pas bi mogli v smislu klasične erozi jske teor i je označiti za erozijski nivo, vendar je dal podroben pregled zakl juček, da je položnost tem manjša , čim bo l j drobno skri lava j e kamenina. Ta od-visnost j e mogla nastati v glacialnih dobah z intenzivnim prepere-vanjem. Ker pa preperel ina na teh policah običajno ni debelejša kot j e periglacialna odeja v pasu na jv i š j ih pobočij , moramo smatrati , da j e bil odločujoč de javnik pr i n a s t a j a n j u strmin denudaci ja .

Preperel ina je v talnini gruščnata, više pa peščena in mestoma meljava. Obdelovalne površine imajo na teh zemljiščih mnogo bolj drobnozrnata tla, ki so obenem vlažnejša ter mnogo bo l j podvržena eroziji . Usadi so tu čest pojav zlasti na n j ivah in t ravnikih.

Obdelovalna zemljišča kme t i j zavzemajo planje , k i so med doli-nami z gozdnatim pobočjem. Dosledno vsaka napeta p l an ja ima svojo kmeti jo . Vzhodno od središča Ojs t r ice pr i cerkvi so obdelovalna zem-ljišča na jv i š j ih kme t i j s t rn jena . Ostale kmet i j e v skr i l javem pasu pa loči pas gozda od višjih in nižj ih sosedov, gozdovi v vmesnih grapah pa ločijo med seboj samije z isto višino.

4. V pasu n a j n i ž j i h , pretežno a m f i b o l i t n i h p o b o č i j so na jveč j e strmine. Osnova so bo l j kompaktne filitne, amfibolitne in blestniške kamenine. Strmine s poprečnim naklonom 24—32° povsem prev laduje jo . Plečata mesta zamen ja jo ozki hrbti , med kater imi so globoke ozke doline. Zaradi nizkih nadmorskih višin in ker je lahko ves denudaci jski grušč odnesla Drava, je periglacialne odeje malo. Tla so izrazito skeletna, navadno r j a v a gozdna tla ali ranker , ka r d a j e v celoti slabe rastiščne pogoje. Skeletna so zlasti nekatera zemljišča ob cesti Hribernik—Zajsnik, k j e r znaša naklon do 43°. Kar j ih je nad 38° in so to re j s t rmejša od posipnega kota grušča, so brez gruščnate odeje. Kmet i je so si tu izbrale le boljše lege. To so pretežno pobočne lege tam, k j e r j e skalna osnova bol j glinena. Tam so tla debelejša in mokrotnejša . To povzroča mestoma zemeljske plazove (na primer Hri-bernik).

91


K nadpoprečn im s t rminam tega pasu, k i j e v n.v. med okoli 900 in 350 m, je pr ipomogla v e r j e t n o tud i mlada e roz i j a Drave . O s r e d n j e sleme Ojs t r ice , k i ima v n.v. med 960 in 900 m okoli 800 m dolg raven slemenski nivo, j e zato ob D r a v s k i dolini kot odrezano in posebno strmo.

5. Na d ravske p r o d n e t e r a s e sega k.o. O j s t r i ca v večj i šir ini samo pr i Robinhofu. Tu se o b a k r a j O j s t r i škega potoka med dravski , v d o k a j š n j i mer i k a r b o n a t n i prod, meša jo s i l ikatni o j s t r i šk i p rodni nanosi. Vzhodneje j e d ravsk i prod čistejši . Vendar je svet na p rodn ih dravskih terasah za ojistriške razmere t u j element.

Navedeni pasovi na Ojstr ici ee širiijo prot i vzhodu do Pernic in Vrat . Po po izvedovan ju med kmet i prs t i glede rodovitnosti niso bis tveno

različne. V celoti so izrazito kisle. M a n j k a j i m karbona tov , k a r j e vi-deti tudi iz poda tka , da ima Ojs t r i šk i potok p red Robinhofom (ob s r e d n j i vodi 20. avgusta 1966) po naših mer i t vah le 1,6 k a r b o n a t n e in 1,8 ce lokupne nemške t rdo tne s topn je (ali okoli 32 mg/l minera ln ih soli). Količina le tn ih padav in sicer ni izpr ičana z mer i tvami na posta-j ah , j e pa domnevno med 975 (Dravograd) in 1300 mm. Viški so polet i ali jeseni. Ker zavzema Oj s t r i ca vogelni po loža j in j e ovira za vzhod-ne, j užne ter zahodne vetrove, p r i n a š a j o poletne nevihte razmeroma p r e c e j padavin . V k l j u b razmeroma nevel ik i količini padav in v vege-tac i j sk i dobi so t la močno lesivirana, ke r j e v r h n j a prs t pre težno pe-ščena in prodnata . Večina me tamor fn ih kamen in h i t ro razpada v pesek, v koloidne delce pa zaradi s labotnega kemičnega p r e p e r e v a n j a živcev zelo počasi. Ker j e pe t rogra f ska podlaga s k o r a j povsod z rna ta (kri-stalasta), j e nagn jenos t poleg nadmorske višine poglavi tni pedogeo-gra fsk i de javn ik . Zato moremo kakovos t tal razdel i t i na enake pasove kot relief.

Na v r h n j i h s lemenih p r e v l a d u j e j o les iv i rana in mestoma zagle-j e n a r j a v a tla, k i p r e h a j a j o zlasti vzhodno pod Košen jakom na nek-d a n j i h pašnikih in t r avn ik ih v organogena močvi rna tla.

Na v r h n j i h pobočj ih p r e v l a d u j e ranker* , v skr i lavem pasu pa tudi kisla r j a v a tla. Na niž j ih , pretežno amfibol i tn ih blestniških in f i l i tnih pobočj ih p r e v l a d u j e j o r j a v a kamni ta tla, k i so močno skeletna. Na d ravsk ih prodnih te rasah se j a v l j a r j a v a i lovnata zemlja , k i ima slične lastnosti ko t d rugod na savskem in d ravskem prodnem zasipu.

II. R a z m e s t i t e v o b d e l o v a l n e z e m l j e i n v p l i v p o d n e b j a

Ena od poglavi tnih nalog f iz ičnogeografskega r az i skovan ja j e bi la pojasni tev , z a k a j so si k m e t i j e izbrale določena zemlj išča za nasta-ni tev in obdelavo. Že prv i ogled k r a j a j e vzbudi l dvom v splošno pr iznano miš l j en j e , da so si k m e t i j e poiskale s t rmine zato, k e r ravnega sveta niso imele na razpolago. Prot i t a k e m u n a z i r a n j u govor i jo na-s l edn ja opažanja .

* Terminologija je povzeta po W. L. Kubiëni (The Soils of Europe. Lon-don—Madrid 1952).

92


Nad ojstr iško cerkvi jo j e v n. v. 1270—1290 m plečato sleme na raz-da l jo en kilometer sko ra j ravno; na obe strani vlada n e k a j sto metrov na široko naklon le neka j stopinj. Toda sleme j e ostalo pod gozdom, čeprav stoje 100—200 m niže na jv i š j e kmet i j e v strminah med 17 in 30°. Da niso raven svet na vrhu slemena izkrčili za polje, si lahko razložimo s preveliko nadmorsko višino. Vzhodno od zaselka pr i ojstr i-ški cerkvi sega obdelovalna zemlja na jv i š j ih k m e t i j doka j enakomerno do 1050—1100 m (le v pov i r ju Ojs t r iškega potoka do 1200 m), ka r bi kazalo, da segajo do višine, k j e r še uspevajo žita. Primeri, da je na j -višjim kmet i j am prezgodnj i jesenski sneg zametel žito na njivi , niso redki in podpi ra jo zgornjo razlago. Teže si j e razložiti, z a k a j na sle-menu ni t ravnikov.

Reliefni položaj nad Komovtovimi n j ivami na Ojs t r ic i ; mesta, k j e r so bili vzeti vzorci za analize prsti (glej pojasnilo med tekstom na str. 94)

Podoben pr imer neobdelanega ravnega sveta na vrhu slemena in obdelanega bol j strmega pobočja pod n j im na jdemo pod Lebartorii. Tam se začenja v n.v. 850 m plečat slémenski nivo, z več ha ravnega površja , ki je pod gozdom. Toda ob zahodni strani segajo do n jega Komovtove nj ive , k j e r j e poprečni naklon 20°. Vrhn j i ogoni so n a j b o l j ravni, a tudi n a j b o l j opuščeni. Videti je, da ne zaradi mrtvice, k i bi prišla z dolgotra jnim obdelovanjem na površje, temveč zaradi splošne slabše rodnosti bo l j ravnih tal. Vse kaže, da na silikatnih kameninah

93


Pohorskega Podrav j a še v višinah med 700 in 800 m ravna zemljišča niso pr imerna za pr idobivanje tradicionalne kmet i j ske prehrane.

Komovtove n j ive v strmini, nad n j imi opuščene n j ive za t r avn ike in gozd na ravnem vrhu slemena so pr ikazani na fotografi j i . Na n j e j so s številko v krogu označena mesta, k j e r so bili vzeti vzorci prsti za analize, ki so bile opravljene v fizičnogeografskem laboratoriju Od-delka za geograf i jo FF. Nare jene so bile z namenom, da ugotovijo mo-rebitne razlike, ki bi vplivale na navidezno nenavadno izrabo tal na ravnem in v strmini.

Vzorec št. 1 j e bil vzet v smrekovem gozdu na začetnem vrhu sle-mena v n. v. 850—855 m, k j e r j e okoli 200 X 100 m ravnega zemljišča. 2—4 cm debel F horizont j e iz smrekovega igličevja, sledi 3—4 cm debel A horizont, nato pa s ivor java peščena ilovica z malo grušča. Nje-na globina ni znana, presega pa pol metra. Matična osnova j e glinasti skri lavec s pH (KCL) 5,3.

Vzorec št. 2 j e vzet na ravnem blizu vzorca št. 1, vendar že na t ravniku, ki j e bil še pred n e k a j deset let j i n j iva . P rekoren in jen hori-zont A je debel le n e k a j cm, hor. B pa je podoben temu iz vzorca 1.

Vzorci št. 3, 4 in 5 so vzeti v smrekovem gozdu v n. v. 805 do 790 m. Matična osnova je blestnik s p H (KCL) 5,8. Na teh strminah ležita igli-čevje in humus navadno neposredno na gruščnatem C t horizontu. Opravka imamo z rankerjem. Za vizorce pa so vzeta tla tam, k jer je pod A razvit B horizont. Glavne razlike med vzorci so v ekspoziciji.

Vzorec št. 3 j e s temena priostrenega slemena, k j e r ni več ravnice. Pod hor. F in A v skupni debelini okoli 10 cm je plitva r j a v a zemlja.

Vzorec št. 4 j e z zahodne ekspozicije, s strmine 22°. Smrekov gozd j e tu redkejš i in tla mestoma porasla z borovničevjem.

Vzorec št. 5 j e z vzhodne ekspozicije, s strmine okoli 27°. Vzorec št. 6 j e z južne ekspozicije, s t ravnika, ki je bil še pred leti

nj iva. V strmini 26° j e le okoli 10 cm debela zemlja s precej grušča. Vzorec št. 7 j e z bl ižnje nj ive. Aor hor. j e tu še bol j zabrisan. Me-

hanična analiza s siti in meri tve z električnim pH metrom so dale na-s lednje težnostne odstotke f r akc i j v horizontu B:

Frakcije S t e v i 1 k a v z o r e a v mm 1 2 3 4 5 6 7

Nad 2,5 5,8 13,3 28,5 30,3 38,9 22,7 38,1 2 ,5-2,0 2,5 1,7 3,8 3,4 2.9 4,5 2,6 2,0-1,0 10,6 7,6 12,3 12,9 6,7 11,9 7,9 1,0—0,2 22,9 19,5 21,4 20,1 15,6 14,8 17,7 pod 0,2 58,2 57,9 34,0 33,3 25,9 46,1 33,7

pH (KCL) hor. A 5,6 4,2 pH (KCL) hor. B 5,8 6,15 5,3 4,7 4,3 6,2 5,8 pH (KCL) matične cono v e (zdrobljena) 5,8 5,3 5,8 5,8 5,8 5,8 5,8

94


Teksturna analiza je bila nada l j e oprav l jena s pipetnim aparatom (analiziral as. F. Lovrenčak):

1 Številka vzorca

3 7

grob pesek (nad 0,2 mm), odstotki teže 17,5 21.0 19,6 droban pesek (0,2—0,02 ) 16,4 8,3 26,9 mei (0,02—0,002) 46,7 47,0 39,5 glina (pod 0,002) 19,4 23,7 14,0

Na ravnem imajo tla malo grušča a več peska. Glede glinastih f r akc i j ni večje razlike, le n j iva v strmini j e ima manj . Y celoti so vzorci ilovnato peščeni.

Glede kislosti so znatne razlike. Obdelovana tla in vzorec št. 1 so n a j m a n j kisli. B horizont j e pri n j i h s ivkastor jav. Tak j e tudi v smre-kovem gozdu v vzorcu št. 1. Vse kaže, da so v davnini tudi na t e j rav-nici, k j e r j e zda j smrekov gozd, orali. Ostali vzorci imajo r j a v horizont B. Tudi po ostalih znakih zaslužijo oznako kisla r j a v a tla. Ker ni sledu o Ae horizontu, ki j e značilen za podzol, kislost B horizonta pa v glav-nem ni večja kot v matični osnovi, in ker je znaten delež gline, ni mo-goče govoriti o podzoliranju. V pr imeru n j ive v strmini j e po nizkem deležu gline soditi na lesiviranje, ki je posledica večjega sp i ranja . N a j -brž j e zato nižj i delež glinastih delcev tudi pr i ostalih nekoč oranih tleh.

Četudi odmislimo znatno manjšo kislost na ravnici zaradi obdelo-vanja , si j e po gorn j ih nepopolnih analizah težko domišljati , da bi bila pedološka svojstva v strmini toliko boljša. Zato nam preostane za raz-lago le višja temperatura tal v strmini v zahodni in južni legi kot na ravnem. K temperaturnim razlikam pa pripomore tudi to, da j e na ravnem preperel ina znatno globlja, prst v celoti vzeto bo l j drobno-zrnata (čeprav melnato-peščena, vendar zadržu je po dežju vodo v po-vršinskih jamicah) in zato vlažnejša. Kmet Komovt ve, da v mokrot-neni letu t rava boljše uspeva na strmem, v sušnem letu pa na ravnem travniku.

V uvodu omenjena conalnost se kaže tudi v naslednj i tabeli.

Pas (št. iz

teksta) Ime ikmetije Nadm. v.

doma Srednja višina polja

Ekspozicija

Poprečni naklon polja v sto-pinjah

I Simon 1150 1150 SW 28 Srebnik 1050 1015 S 1.4 Martin 1050 1120 s 17 Pogač 1030 1000 w 28 Savkel 1200 1160 s w 30

Popreček 1096 1089 WSW 23

95


Pas (št. iz teksta

Ime kmetije Nadm. v. doma

Srednja višina polja

Ekspozicija Poprečni naklon polja v

'topinjah

I I Mežnar 990 970 w 17 Mori 970 905 SE 17 Š k u r l e j 850 910 SSE 20 J u van 845 855 SE 20 Lebar t 880 880 S 10

Popreček 907 924 SSW 17

IV Ladinek 740 . 695 S 12 Fa j dl 680 680 SE 26 Zajzn ik •790 745 SE 22 Komovt 815 810 WSW 20 Griben 650 640 SE 22 Zajzn ikova koča 650 600 SE 22 Hunc 730 685 SE 22 Rebernik 650 640 S 20 Brie 680 620 w 19 Hr ibern ik 650 520 w 20

Popreček 703 673 s 21

v Robinhof 400 385 SSE 4

V prv i skupini se j a v l j a j o k m e t i j e samo na južnih in jugozahodnih legah, v drugi se p r i d r u ž u j e t a še jugovzhodna in pa zahodna lega, enako pri t r e t j i . K m e t i j a Hr ibe rn ik ima edina del n j i v tudi v severni legi, k a r j e razuml j ivo , s a j ima po l je le še 545 m s r e d n j e nadmorske višine, medtem ko j e dom na v rhu slemena, \ z h o d n o od o j s t r i ške ce rkve ima jo n a j v i š j e k m e t i j e južno lego, v p o v i r j u Ojs t r i ce pa tudi jugozahodno; tam sega jo tudi na jv iše , ne da bi se pr i tem bis tveno podal j ša l vegetac i j sk i r i tem v po le t ju in jeseni . Amf i t ea t r a lna obl ika vse doline očitno povzroča v i š je t empera tu re , k a r si j e mogoče razla-gati predvsem z zavetno lego na koncu prot i j u g u u s m e r j e n e doline in z odbojn im ž a r č e n j e m od nasprotnih poboči j . Tudi v ulegninah na južn ih pobočj ih se kaže ugodnejša mikrok l ima v tem, da vege t i r an j e prehi teva vegetaci jo na obeh robnih slemencih.

Da bi nudile vpogled v t empe ra tu rne razmere tal, so bile 12. in 14. avgus ta 1966 zas tav l jene te rminske mer i tve t empera tu re z raka in tal s talnimi termometr i* ( termogram št. 1). O p r a v l j e n e so bile v n. v. okoli

* Posodil jih je klimatološki oddelek Zavoda hidrometeorološke službe SRS v Ljubljani, za kar se mu zahvaljujem. Podatki za Radlje so povzeti iz arhiva ZHS v Ljubljani

96


1150 m v pasu n a j v i š j i h k m e t i j in sicer na k rompi r i šču k m e t i j e Na-pečnik na Ojs t r ic i , d ruge pa p r i opuščeni k m e t i j i Pečovnik v b l i žn j i Velki. 12. in 14. avgus ta j e vladalo ant ic ik lonsko sončno vreme ob dote-k a n j u sub t ropskega toplega z raka , k a r j e zabrisalo razl ike med doli-nami in višinami. 1 m nad t ravnišk imi t lemi so na naši pos ta j i v ladale v n . v . okoli 1150 m opoldanske t empera tu re 23,4—24,4°, na dolinski meteorološki pos ta j i R a d l j e ob D r a v i (416 m nadmorske višine) pa 26—27° C. J u t r a n j e t e m p e r a t u r e so bile pr ibl ižno enake .

TERMOGRAM ST 1

7 9 11 1 3 1 5 17 19 21 2 3 1 3 5 7 9 1 1 1 3 h 1 3 . V I I I . 1 9 6 6 1 4 . V I M . 1 9 6 b

Prve črke nad krivuljo pomenijo lego (V — vzhod, J — jug), druge porašče-nost (T — travnik, N — njiva, G — gozd). Številke s pozitivnim predznakom pomenijo višino v cm, k je r so bile merjene zračne temperature, z negativnim

predznakom globine v cm, k jer so bile merjene temperature tal.

Travn ik , k j e r so bi le meri tve , j e bil do z a d n j e svetovne vo jne n j iva . Dolgoletno obde lovan je j e zabrisalo humozni horizont A, znači-len za r anke r , t ako da neopazno p r e h a j a v premešano peščeno gmoto. V n a s p r o t j u s tem pa j e na gno jenem krompir išču , k j e r so bile mer i tve redke, bo l j izrazit humozni horizont , k i j e domnevno večj i t empera -tu rn i izolator kot ruša. Meri tve so bi le na nas l edn j ih mest ih:

7 Geografski vesiuik 97


Ekspozicija Naklon Tla Vegetacija

južna 19 ranker Travnik, nekošen, sk lenjena ruša južna 28 ranker Smrekov sklenjeni gozd, nesklenjena

mahovnata ruša vzhodna 17 r anke r Travnik, nekošen, sk lenjena ruša vzhodna 30 peščena Smrekov gozd, brez ruše, igličevje južna (Napečnik) 48 ranker ,

ku l tu rna n j iva , krompirišče, tla delno v zemlja senci listov

Na terinogramu št. 1 j e videti, kako se v vzhodni legi dopoldne prst, čeprav j e nad n jo zračna tempera tura višja, m a n j segreje kot v južni legi in se prične ohla ja t i rano popoldne, ko tempera ture v rhn j ih tal v južni legi še vedno naraščajo. Razlike med južno in vzhodno lego znašajo čez dan povprečno 1,5—5° C. Y gozdu so tla v globini 10 cm za kak ih 6° (in opoldne še za več) h ladnejša kot pod travnikom, čeprav so bile zračne tempera ture le za 1—2° nižje. Vzrok razlikam j e gost gozd, ki j e preprečeval žarkom dostop do tal. Y gozdu v vzhodni legi so bila tla mnogo bo l j peščena in brez humoznega površinskega sloja, pravzaprav pesek opuščenega mravlj išča. Ker bol jše p r e v a j a j o zračno temperaturo, so pedotemperature za celo s topnjo višje kot v južni legi. Ker j e mesto termometra v n j ivski peščeno-prodnati zemlji delno pre-krivalo l is t je k r o m p i r j a in je n j iva gnojena, so bile redke izmerjene pedotemperature tu znatno niž je kot na t ravniku.

Za p r imer javo nava j am n e k a j pedotemperatur meteorološke po-s ta je Radl je ob Dravi , k j e r j e poligon na humozni peščeni n j iv i na dravski terasi, ki visi rahlo proti jugu. Tla so brez vegetacije. 13. avgu-sta 1966 so bile tam tempera ture tal v globini 10cm ob 14h za 3,3°, v globini 20 cm pa le za 0,2° C višje kot pri kmetu Pečovniku v Velki v n. v. 1050 m pri naklonu 19°. V t e j višini j e bil nad t ravnikom zrak za 1° C toplejši kot t la v globini 10 cm, v Rad l j ah pa za 4,1° C

Meritve 19. avg. 1966 (termogram št. 2) so imele namen, pojasni t i vpliv naklona pr i isti vegetacij i (na opuščenem travniku), pri podobnih tleh (ranker) in pri isti ekspoziciji. Y n .v . okoli 1110 do 1140 m so bile mer j ene tempera ture tal v globinah 10 in 20 cm pri s trminah 3, 23 in 43°, obenem pa tudi v gozdu pr i strmini 28°. Termogram št. 2 kaže, da so bile ob toplem sončnem vremenu razlike v tleh pri raznih strminah k o m a j okoli 1° in so se opoldne nekoliko povečale. Toda popoldansko n e u r j e s hudim nalivom in točo j e razlike povečalo do okoli 3°, naka r so se spet pričele manjšat i . V večji strmini j e namreč odtekel večji del padavinske vode po ruši in ni prodrl v tla ali j e iz n j i h p r e j od-tekel ter j ih j e zato m a n j ohladil. Padavinam pr ipada v gorah precej -šen delež pri r egu l i ran ju toplotnega režima na južnih pobočjih. Zlasti, če so izkrčena za n j ivo ali t ravnik, se tla poleti ob padavinah občutno oh la ja jo . Večje strmine v južni legi se t e d a j ne le bol j segrevajo za-

98


radi radiacije, temveč se tudi m a n j o h l a j a j o kot na ravnih mestih, k j e r se hladnejša padavinska voda zadržu je da l j časa in s tem tudi zavira ogrevanje tal, ko nastopi sončno vreme.

TERMO GRAM ST. 2

9 11 13 15 17 19 h 1 9. vili. 1966

Prva številka nad k r ivu l jo pomeni naklon površ ja , d ruga višino ali globino tempera turnih meritev.

N območju Velka — Ojst r ica imajo s k o r a j vse višje n j ive južno, vzhodno ali zahodno lego. Prvi kmet , Hr ibernik , ki izrabl ja severno lego za nj ive, j e v nadmorski višini 640 m. Na slemenu v vzhodno-jugo-vzhodni smeri j e avgusta 1966 žel žito v severni legi (naklon 23°) 18 dni kasne je kot v južni legi in to približno istočasno kot kmet i je ob gornj i meji naselitve, to j e v višini okoli 1000—1100 m. To pomeni, da zaostaja poletno veget i ranje v višinah okoli 640 m in pri naklonu 23° v severni legi za okoli tri tedne za južno lego. Zaos ta jan je j e približno enako kot ga povzroča 400 m večja nadmorska višina zemljišč л južni legi.

r 99


20. avgusta 1966 so pr i H r i b e r n i k u znašale t empera tu re ob 10.30:

Temperatura zraka i m

Temperatura Temperatura tal — 10 cm tal — 20 cm

j u ž n a lega, nak lon 23° 19,9 19,1 v rh slemena 19,4 19,2 18,8 severna lega, 23° nak lona 18,0 17,5

Večj ih razl ik ni bilo predvsem zaradi nevihte , k i j e bi la dan po-p re j . Z a o s t a j a n j e vege t i r an j a na severnih legah za južnimi za 2—3 tedne zgovorno govori o pomenu ekspozic i je in s t rmine za toplotni režim. Zaradi tega so vse n a j v i š j e k m e t i j e Pohorskega P o d r a v j a v po-bočni legi in v s trmini . S t rmina ni i zbrana zaradi p o m a n j k a n j a ravn ih zemlj išč za n j ive , temveč zaradi bol j š ih t empe ra tu rn ih razmer.

Naše mer i tve t e m p e r a t u r so bile sicer p r e k r a t k o t r a j n e in p remalo sistematične, da bi dopuščale t rdne j še zak l j učke . D o v o l j u j e j o pa tele delovne hipoteze, k i bi j i h moglo potrdi t i n a d a l j n j e delo:

1. Zaraščenost p o v r š j a z vegetac i jo j e eden poglavi tnih de j avn ikov za t empera tu re tal ( p r i m e r j a j razl ike med gozdom in negozdom v ter-mogramih!) . Podoben zak l juček so dale tudi s is tematične mikrok l imat -ske mer i tve na n j i v sk ih zemlj iščih na Švedskem (glej Mattson, J. O., Microclimatic observat ions in and above cul t ivated crops. Lund studies in Geography , ser. A Ph. Geogr. , No 16, Lund 1961), čeprav j e tam delež d i fuznega s e v a n j a v sklopu celotne r ad iac i j e večj i kot v hr ib ih naših geografskih širin.

2. Sestava tal ima po naših mer i tvah še pomembnejšo vlogo kot d robne spremembe v ekspozici j i in nagn jenos t i ( p r i m e r j a j raz l ike v gozdu na termogramu!) . Vendar j e t r eba pr ipomnit i , da so vsa tla, v ka t e r ih so bi le meri tve , al i an t ropogeno s p r e m e n j e n a ali gre za loka lne spremembe po živalstvu, in da so p r i rodne zveze med naklonom zem-lj išča, ekspozici jo in sestavo ta l zabrisane. Tla na zložnejšem poboč ju so pravi loma bo l j d robno zrnata , v lažne jša in i m a j o debele jš i humozni A horizont ter so zato p r i rodno znatno h l adne j ša .

3. Zaradi an t ropogenih sprememb v sestavi tal pr i naših mer i tvah ne pr ide ta do t ake ve l j ave nagn jenos t pov r š j a in ekspozici ja , kot na p r imer pr i mer i tvah v Švici (J. Fabianowski , Unte r suchungen über die Zusammenhänge zwischen Exposit ion, Relief, Mikrokl ima und Vege-tat ion in der Fal lä tsche. Bern 1957). Vpliv s t rmine in ekspozic i je v pr i -rodni p o k r a j i n i domnevno še vedno ni dovol j preučen. Znani so izra-čuni o dnevnem o g r e v a n j u v g/cal/cm2 p r i raznih s t rminah. (V južn i ekspozici j i s p r e j e m a j o tla maks imalne količine toplote npr . v Arosi v Švici v vegetac i j sk i dobi apr i la pr i nagn jenos t i 34°, m a j a pri 21, j u n i j a pr i 13, j u l i j a pr i 15, avgusta pr i 26 in sep tembra pr i 45° naklona)*. Za Pohorsko P o d r a v j e (pri 46° 40' severne širine) j e mogoče izračunat i , da p a d a j o opoldne sončni ža rk i n a j b o l j s t rmo v p r i so jah apr i l a na s t rmine z 38°, m a j a z 28, j u n i j a z 24, j u l i j a z 28 in avgusta s 33° na-

* Povzeto po J. Blüthgen, Allgemeine Klimageographie. Berl in 1964,

100


klona. Popreček za dobo od apr i la do avgusta j e 35°. Toda na d e j a n s k e t empera tu re tal vpl iva še vrs ta d rug ih de j avn ikov .

Pr i rodno geografsko raz i skovan je ko t celota j e pokazalo, da ima s r edn j i višinski pas na Ojs t r ic i razmeroma n a j b o l j š e pogoje , k e r so s t rmine n a j m a n j š e in t la n a j b o l j disperzna. T e ugodnosti v dobi, k o j e bilo težišče po l jede ls tva v p r ide lovan ju žit, domnevno niso pr iš le do tol ikšnega izraza kot danes ob vedno večj i p rev lad i ž iv inore je , z a k a j t ež ja in v lažnejša tla so tu ugodne j ša za k r m n e rast l ine in t r a v n i k e kot v večj ih s t rminah niže in više, obenem pa j e tudi obde lovan je laž je .

D R U Z B E N O - G E O G R A F S K E RAZMERE

I. Družbeno-geografski razvoj

Razvoj zemljiških kategorij in posestnih razmer. Lega in razpore-di tev k m e t i j v k. o. Ojs t r i ca , zlasti pa lega in razporedi tev kme t i j sk ih in gozdnih površin nam p o t r j u j e t a tezo, k i jo j e pr i pregledu na ravn ih razmer navedel I. Gams, da sta pr i prvotn i poselitvi, v času motičnega pol jede ls tva izmed na ravn ih de j avn ikov imela vodilno vlogo mikro-kl ima in kakovost zemlj išča. V večj ih nadmorsk ih višinah so pol jšč ine dozorele samo v s trmih, p r i so jn ih legah, k j e r j e več ja insolaci ja . Za-radi tega so v tem času pri tegnil i v obdelavo tem b o l j s t rma zemlj išča, čim več ja j e bila nadmorska višina in čim b o l j senčna j e lega, medtem ko so bila m a n j n a g n j e n a področ ja n a m e n j e n a gozdovom in pašnikom. Kmet i j ska izraba j e bila vezana na določeno pol jede lsko tehn iko -motično pol jedels tvo. Ze uvedba ra la j e izločila iz obde lovan ja vrsto n j iv , ali pa celotne k m e t i j e (Rebernik ter delno Mart in , Brie in Šavkel) , ki j ih zaradi vel ikih s trmin ni bilo več možno obdelovati s vprežno živino. O tem, kakšne so bi le družbeno-gospodarske razmere v p re j š -n j e m s to le t ju , si težko us tvar imo celostno podobo. Franc i sce j sk i ka t a -ster za to področ je se n a h a j a n e k j e v Avs t r i j i in j e zaradi tega teže do-stopen. Deloma si l ahko pomagamo s poda tk i iz le ta 1890 ter s števil-nimi mater ia ln imi dokazi (orne terase, t emel j i hiš v gozdovih, uničena p r i rodna vege tac i ja in p rev lada monoku l tu ru ih gozdov), na osnovi k a -ter ih lahko sklepamo, da j e bilo to področ je v pre teklos t i zelo gosto posel jeno.

Razooj zemljiških kategorij D k. O. Ojstrici (V ha):

Leto Njive in vrtovi

Pašniki ip planine

Travniki in sadovnjaki Gozdovi Ostalo Skupaj

1890 96 98 41 407 4 646 1966 73 54 40 467 12 646

Razl ika v ha : 23 —44 —1 + 6 0 + 8

v % 25 —43,5 - 2 , 4 + 14 + 200

Navedeni ka tas t r sk i poda tk i nam d o k a z u j e j o , da se področ ja naglo za rašča jo z gozdom. Y obravnavanem času je 29 % kmet i j sk ih površin

101


prerasel gozd. Na splošno gozd n a j p r e j prerašča strme pašnike, ka te re polagoma nadomeščajo nekdan j i travniki , t ravniki pa n a s t a j a j o na nekdanj ih nj ivah. Vendar pa katastrski podatki ne ust rezajo povsem dejanskim razmeram. Velik del zemljišč, ki j ih kataster p r ikazu je kot pašnike, j e že prerasel mla j , t ravniki pa so spremenjeni v pašnike. Od nj iv , ki j ih p r ikazu je katas ter za leto 1966, j e bilo vkl jučenih v obdelo-van je še 71 %. Te ugotovitve pa ve l j a jo samo na splošno, v podrobnosti pa so velike razlike, ki so razvojno in socialno utemeljene, o čemer pa bomo govorili pozneje.

..... Razvoj posestnih razmer Velikost posesti

0̂ -3 3,1—5 5,1—10 10,1—20 20,1—30 30,1—40 40,1—60 s k u p , ha ha ha ha ha ha ha

samostojna posestva: 1890 5 2 1 3 7 — 1 19 Število in velikost posestev v nekmečki lasti:

— — — 3 4 — 3 10 1966 12 9 1 3 6 1 2 34

Razvoj posestnih razmer v k. o. Ojs t r ic i j e tipičen odraz vedno večje krize agrarnega gospodarstva v gorskih predelih zaradi spre-m i n j a n j a vrednosti naravnih razmer za agrarno izrabo tal. V drugi polovici preteklega stolet ja, ko so po velikih kmet i j ah posegale posa-mezne fevdalne družine, hoteč si ustvarit i velike arondirane gozdne površine, so Hirschler j i pokupil i 10 kmet i j , s skupno površino 279 ha ali 43 % celotne površine k. o. V nekmečko posest so prešle predvsem kmet i j e ob zgornj i mej i poselitve (Simon, Martin in Šavkel) ter tiste kmet i je , ki so z u v a j a n j e m ornega poljedelstva p r iha ja le v krizo (Brie, Rebernik, Grm, Rapnik). Razvoj propadlih kmet i j j e šel v smeri pogo-zdovanja. Veleposestniki so težili za tem, da pašnike, planine in del t ravnikov pogozde, del obdelovalne zemlje in s tanovanjska poslopja pa obdrže za s tanovanja delavcev in drugih najemnikov. Z zmago l jud-ske revolucije in izvedbo agrarne reforme so se temelj i to spremenile socialno posestne razmere na kmet i jah , ki so bile v nekmečki lasti. Kmeti jske površine so v večini primerov postale last agrarnih intere-sentov, gozdovi z manjš imi vmesnimi enklavami kmet i jskih površin pa last socialističnega sek tor ja (skupno 274ha ali 42 % celotne površine k. o.). Po spremembi lastništva nad temi zemljišči lahko v razvoju iz-rabe zemljišča ločimo dve fazi.

V prvem deset le t ju po osvoboditvi, ko j e pri izdelavi in spravilu lesa prevladovalo še ročno delo, so nekdan je veleposestniške koče in ostanki kmet i j bili močno obljudeni . V n j i h so stanovali nekdanj i gozd-ni delavci in na jemniki , ki so postali lastniki zemljišč. V te j fazi druž-beno-ekonomskega razvoja se j e z izvedbo agrarne reforme položaj nekdan j ih na jemnikov bistveno izboljšal. Kmet i j ske površine so bile

102


dobro obdelane, mar s ik j e se j e celo gozd moral umaknit i pašnikom in travnikom.

Zadnje deset le t je pa so nastale bistvene spremembe. Nagli razvoj industr i je na Ravnah na Koroškem z naglo rastočimi potrebami po de-lovni sili j e povzročil močno odse l jevanje mladine. Vzporedno s tem se pri gozdnem delu vedno bo l j uve l j av l j a mehanizacija, nova kamion-ska cesta pa j e odvzela zaslužek številnim voznikom. Vse to j e povzro-čilo naglo m a n j š a n j e števila gozdnih delavcev, koče in ostanki nekda-n j i h kmet i j so se spraznile in začele propadati (Simon, Martin, Mori-jeva žaga, Očkova žaga itd.), zemljišča pa so prepuščena naravnemu zaraščanju z gozdom. Preostali gozdni delavci so se preselili v Dravo-grad ali pa v novozgrajene logarnice, k j e r imajo ugodnejše pogoje za ž iv l jen je .

P r imer j ava posestnih razmer leta 1890 in 1966 nam kaže močan porast števila manjš ih kmet i j (200 %), medtem ko j e pri kmet i j ah nad 5 ha le malo sprememb.

Razvoj prometnih sredstev in poti. Kot smo že uvodoma omenili, j e za celo področje značilna šibka medsebojna povezava in zelo težka dostopnost iz lokalnega središča Dravograda. Ojs t r ico so povezovale z Dravogradom tri vozne poti, od teh j e ena potekala po Bošt janskem grabnu, ostali dve pa po slemenih, ki se spuščajo z vrha Košenjaka proti Dravogradu. Od teh glavnih poti so imeli kme t j e zgra jene svoje pr ik l jučke . Razvoj tega »prometnega omrežja« j e odraz gospodarsko-tehničnega razvoja teh gorskih predelov. Po ka ter i koli poti se vzpe-n jamo na Ojstr ico, povsod na jdemo ob straneh vrsto starih opuščenih poti. Poti so gradili in opuščali v tesni povezavi z razvojem gospodar-stva in »gorskih prometnih sredstev«. Do zadnj ih desetlet i j preteklega s tolet ja , ko je bil les v teh oddal jenih predelih še brez prave vrednosti in j e na kmet i j ah še prevladala avtarkičnost, ko je kmet p roda ja l samo živino in živinorejske proizvode, kupoval pa le sol, sladkor in ne-katere druge n a j n u j n e j š e potrebščine, j e bila Ojs t r ica povezana z Dravogradom s skromnimi stezami, ki so omogočile pregon živine. Za no t ran j i promet na kmeti j i , spravilo kmeti jskih pridelkov, dovoz s te l je in vožnjo gnoja so prevladovala vozila na dve kolesi, t. im. »gare«, za vožnjo sena in snopov, ter »podel« za prevoz dr,v in hlodov. Za dovoz s te l je in gnoja v smeri strmca so uporabl ja l i »žlofe«. Z naraščanjem vrednosti lesa se j e začelo spreminja t i tudi prometno omrežje. Kmet j e postajal bolj navezan na trg, zato so gradili poti, ki so omogočale spravilo lesa in dovoz prehrane. Poti so bile strme in v slabem s tan ju , večkrat bol j sled kot pot. V prvih deset let j ih tega stolet ja, ko so kmet-j e gozdove n a j b o l j brezobzirno izkoriščali, so doživela tudi prometna sredstva in poti p rece j šn je spremembe. Polagoma so začeli opuščati strme in k ra tke poti ter začeli graditi nekoliko zložnejše in daljše. Namesto gar se je vedno bo l j uvel javi lahek voz, podel, za prevoz lesa pa j e polagoma dobival zadnj i podstavek z malimi kolesi (terc). Na jveč j e spremembe j e prinesla za avtomobilski promet zgra jena cesta, zgra jena leta 1963; spremembe se odražajo v u v e l j a v l j a n j u mo-tornih vozil pri dnevni delovni migraci j i (moped, motor in avtomobil), v modernizacij i kmečkih domov, v opuščanju k o n j e r e j e in v povečanju

103


števila volov ter v bol jšem izkoriščanju m a n j vrednega lesa. Več kot 80 % kmet i j na Ojstr ic i je dostopna s tovornimi in osebnimi avtomobili, pr i drugih pa lahko zasledimo še vse faze razvoja gorskega prometnega omrežja in prometnih sredstev.

Razvoj kmečkih domov. Zaradi težke dostopnosti in p o m a n j k a n j a primernega gradiva so na Ojstr ic i prevladovale lesene hiše. Hiše zidane iz kamna se p o j a v l j a j o samo v bližini pasu paleozojskih apnencev. V osnovi imajo vse hiše enak tloris. V sredini j e veža in na vsako stran pa po ena večja soba, ponekod še ma jhna kamra. Velikost hiše, gospo-darskih poslopij in ostalih zgradb pa je odvisna od velikosti posestva. Na jveč j e kmet i j e so imele glavno hišo, hišo za preuž i tkar je , glavni hlev, hlev za ovce, kaščo in mlin. Poslopja so bila dosledno kr i ta s slamo, pozneje pa s skodljami. Z naraščanjem vrednosti lesa in s tem povezanim pogozdovanjem ter k rčen jem kmet i j sk ih površin so k m e t j e začeli opuščati posebne hleve za ovce in k o n j e ter koče za na jemnike in preuž i tkar je . Mars ik je pa so tudi glavno kmečko hišo in gospo-darsko poslopje močno zmanjšal i in preuredil i . Zlasti v zadnj ih letih se kmečki dom močno spreminja , posebno pri večjih posestnikih. Uvedba e lektr ike j e odpravila črne k u h i n j e in omogočila moderni-zacijo gospodinjstva. Pri g r adn j i se uve l j av l j a novo gradivo, slamo in skodl je na strehah izpodriva salonit, les in kamen pa opeka in beton. To vel ja predvsem za večje kmet i je ; domovi koča r j ev in agrarnih interesentov so zastareli ter slabi in potrebni večjih popravil.

Razvoj splošne usmerjenosti izrabe zemljišča. Vse do konca prve svetovne vojne so k m e t j e na Ojstr ic i gojili zelo raznovrstne ku l tu re in skušali doma pridelati čim več različnih pridelkov. Razmer je med posameznimi poljščinami j e bilo v preteklosti d o k a j ustal jeno, ke r j e bilo število l jud i na kmet i j i v r azmer ju z velikost jo posestva. Le pri kočar j ih j e bilo m a n j žitaric in več intenzivnih kul tur . Glede na pod-nebne razmere sta edino sad je in koruza omejeni na nižje, pr isojne predele, medtem ko so druge ku l tu re uspevale tudi v višjih predelih.

Na osnovi k a r t i r a n j a izrabe zemljišč v letu 1966, anke t i r an ja in lastnih spoznanj kot domačina s tega področja , sem skušal prikazat i razmer ie med posameznimi kul turami in splošno usmerjenost izrabe zemljišča v času pred prvo svetovno vojno in danes.

Poprečno zavzemajo ku l tu re tak-le delež obdelanih n j i v :

Pol j ske ku l tu re Ј ^ п о Т о ј п о , e t a 196f>

Rž 35 % 55 % pšenica 15% 5 % ječmen 5 % 0,! 5% oves 20% 14,4 % grah. proso, bar 7 % —

krompir 10% 15 % mak. riček, lan, o l jna repica 5 % 0,1 % bob. koren je , zelje, itd. 3 % 2 % dete l je 8 %

104


Spremembe v usmerjenost i izrabe zemljišča so nas ta ja le vzpo-redno z družbeno ekonomskim razvojem gorskih področij v zadnj ih desetlet j ih. Pri tem pa glede na intenzivnost in kakovost sprememb lahko razl ikujemo dvoje obdobij .

a) V času med obema vojnama in prvo deset let je po osvoboditvi j e p r eusmer j an j e izrabe zemljišča pri večini kmet i j doka j enakomerno in enotno. Vse kmet i je man j ša jo delež intenzivnih kul tur , nekatere kul ture , kot so lan, riček, mak in ol jna repica, pa se je jo samo vsako drugo ali t r e t j e leto. Po osvoboditvi se j e začela nagla industrial izacija bližnjih dolinskih središč, ki j e pritegnila zelo veliko l jud i tudi iz tega predela. Izredno naglo man j šan j e števila kmečkega prebivalstva, admi-nistrat ivne cene ter zaprtost našega gospodarstva povzročijo, da sc kmet i je z notranj im pr i l aga jan jem (opuščanjem m a n j pr imernih nj iv-skih površin, oze lenjevanjem in ekstenzifikacijo) k l j u b uporabi stare primit ivne tehnike vsa j deloma p r i l aga j a jo splošnemu družbeno-eko-nomskemu razvoju.

b) V zadnjem deset le t ju pa je dosežena tista s topnja družbeno-ekonomskega razvoja, ki povzroča velike kakovostne spremembe v izrabi zemljišča. Naglo m a n j š a n j e števila prebivalstva v p re j šn jem obdobju je povzročilo, da so postale vse kmet i je po številu prebivalstva doka j izenačene, povsod so navezani samo na delovno silo svoje ožje družine, lo dejstvo j e povzročilo, da j e postala izraba zemljišča od-visna predvsem od v e l i k o s t i p o s e s t i i n s t r u k t u r e d r u -ž i n e .

Splošen pregled izrabe zemljišča (karta št. 1) nam kaže, da .Še vedno močno p rev ladu je jo žitarice, ki zavzemajo obseg 75 % obdelanih n j iv ; med nj imi j e na prvem mestu rž. Do 18 % n j i v je posejanih z in-tenzivnimi kul turami, med katerimi j e na jveč krompir ja . Ostali del pa zavzemajo s t ruk tu rne ku l tu re z dete l jo v ospredju .

Navedeni splošni pregled usmerjenost i izrabe zemljišča pa zaradi prikaza poprečnih vrednosti zabriše no t ran jo diferenciaci jo in s tem iz \ore sodobnih procesov, ki so socialno-ekonomsko pogojeni. Ome-n jena kar ta izrabe zemljišča nam podrobno p r ikazu je vse kul ture , ki so j ih leta 1966 gojili v k. o. Ojstr ici . Ker imajo na Ojstr ici vsa po-sestva zemljišče v celku, nam kar ta istočasno pr ikazu je u v e l j a v l j a n j e posameznih ku l tur po velikostnih skupinah. Pr ikaz ku l tur po posestnih skupinah in s t ruktur i družine (p r imer j a j kar t i št. 1 in 2) nam omogoča ugotoviti določene zakonitosti. Čim manjše j e kmet i j sko gospodarstvo in čim večja j e družina, tem večja j e intenzivnost izrabe zemljišča in pol ikul turna usmerjenost . Ta zakonitost nam dokazuje , da avtarkič-nost in pol ikul turna usmerjenost izrabe zemljišča nista odraz samo na-predne ali konservativne miselnosti, temveč odraz eksistenčnih n u j -nosti. Nj ivske površine pri nobeni kmet i j i ne presegajo vezanih zem-ljišč (to je zemljišč, ki so nu jno potrebna za pr idelovanje ku l tur za domače potrebe), zato kme t j e ne pr ide la jo zadosti hrane za domače potrebe. Ta p r i m a n j k l j a j poljedelskih pridelkov pa j e močno odvisen od velikosti posestva in družine. Zaradi tega so manjš i kme t j e s šte-vilnejšo družino prisi l jeni obdelovati m a n j pr imerna zemljišča, gojiti več intenzivnih ku l tur in vlagati več dela, da prežive družino. Manjša

105


EKSTENZIVNE KULTURE j j j g lNTENZIVNE KULTURE

JARA RZ

OZIMNA R£

JARA PŠENICA

OZIMNA PŠENICA

OVES

AJDA

KORUZA

RICEK

MAK

PESA.KORENJE

SAD0VNJAK

TRAVNIK

P / v * J PAŠNIK

I v v !U ZAL06E LESA

KROMPIR

STRUKTUROTVORNE KULTURE

DETELJA

150 - 2 0 0 m no h a

200 - 250 m no ho

n a d 250 m na ho

INŠTITUT ZA 6E0GRAFU0 UNIVERZE V LJUBUAI

IZRABA TAL V DELU K. 0. OJSTRICA L. 1966

106


posest in s tem manjš i dohodki od gozdov in živinoreje, k i v večini primerov ne zadoščajo za davek, obleko in druge n a j n u j n e j š e potreb-ščine, silijo kmeta, da čim več raznovrstnih pridelkov pridela doma in tako vsa j deloma k r i j e svoje potrebe. Večje kmet i j e so se naslonile na gozd in živinorejo ter vedno bol j opuščajo poljedelstvo (npr. Mori, Lebart , itd.). Z u v a j a n j e m lahke mehanizaci je in z ekstenzif ikaci jo izrabe zemljišča se delovna storilnost večjih kmetov naglo veča, ka r še bol j poglablja že itak velike socialne razlike.

Razvoj živinoreje. Številni materialni viri (velika gospodarska poslopja in številni hlevi, uničena naravna vegetaci ja in prevlada 1110-nokul turnih gozdov) nam dokazuje jo , da j e bila živinoreja v pretek-losti zelo pomembna gospodarska panoga. Močno> skrčeni gozdovi, zlasli pa obširni pašniki na Košenjaku so omogočili goji tev veliko ovc in goveje živine, zlasti kmetom ob zgornj i mej i naselitve. Z naraščanjem vrednosti lesa in s tem povezanim propadom številnih kmet i j so se pašniki močno skrčili. G r o f j e Hi rsch ler j i so ob koncu preteklega sto-le t ja prepovedali pašo v svojih gozdovih, pa tudi posamezni k m e t j e so polagoma spreminjal i svoj odnos do gozda in ga prepuščali naravnemu zaraščanju. Dvajse t le tno načrtno gospodar jen je v gozdovih po osvo-boditvi j e povzročilo s t rn jeno zrast gozdnih sestojev in s tem dokončno onemogočilo pašo v gozdovih. Vzporedno s k r čen j em pašnikov in spre-m i n j a n j e m funkc i j e gozdov se je zmanjšalo tudi število živine. Izmed vseh vrst živine se je n a j b o l j zmanjšalo število drobnice in to deloma zaradi že navedenih razlogov, deloma pa zaradi k rčen ja površin za pr idobivanje zimske krme. Ovčjo zimsko krmo, imenovano »drmo«, so kme t j e pridobivali na posebnih travnikih, »drmešnikih«. Drmešniki / so bili običajno zelo strmi, porasli deloma z grmovjem in deloma s travo. Z man j šan jem števila prebivalstva so drmešnike zaradi težje obdelave in spravila drme n a j p r e j prepustil i naravnemu pogozdovanju.

Živinoreja na Ojstr ic i j e ekstenzivna. Glede na skromno bazo, ki jo d a j e j o nenegovani t ravniki in pašniki, rede preveliko število živine (70 GNŽ na 100 ha). Poleti se živina preživl ja na skromnih pašnikih, pozimi pa jo k rmi jo z mešanico slame in sena (50:50). Poprečni letni pr irast živine j e skromen in znaša 150 kg. Usmerjenost pri govedorej i se spreminja z oddal jenost jo od Dravograda. V nižj ih predelih pre-vlada mlečna, v višjih predelih pa mesna smer. Razen teh splošnih značilnosti so opazne p rece j šn je razlike glede na socialno posestno s t rukturo. Na večjih kmet i j ah je delovna živina konj , na s rednj ih vol. na manjš ih pa krava . Po izgradnj i ceste pa so opazne bistvene spre-membe. Kmet je so ugotovili, da je bo l j ekonomično, če kon je p roda jo ter obde lu je jo zemljo z voli, prevoz lesa pa prepuste tovornjakom. Zaradi tega se število k o n j naglo manjša , narašča pa število mesne živine. Druge vrste živine (svinje, perutnina) so malo pomembne in namenjene samo domačim potrebam.

Razvoj kmetijske tehnike. Po pr ipovedovanju domačinov j e vse do osemdesetih let preteklega stolet ja pri obdelovanju zemlje pre-vladovalo ralo. Uvedba pluga j e izločila iz obdelovanja vrsto n j iv , k i zaradi nagiba ali talnih razmer niso bile pr imerne za plužno obdelavo. Zaradi tega se plug uve l j av l j a n a j p r e j pri večjih kmet i jah , k i so lahko

107


6(60%)'

G ( 4 0 % ) » Ž ( 4 0 ° / o l * 0 ( 2 0 ° M

< ̂ čirkv&ia. j •> fiasčst šrehnik /Tkinar

t ž (1 l№>>'0(90° /o ) ;

(20%)+1 - t ì 30%V

G(50°/cJ tŽ( 50°/o)l

G(4đ°/o>»Ž (35°/d»->0l2S°/o)

siw/ol+Jl̂ /oV-oiîO ;̂

£TEV. 2 SOCIALNO-POSESTNE RAZMERE V DELU K. 0. OJSTRICA L.1966

POSESTNE KATE60RIJE

0,5 - 3 h a

5 - S h o

10 - 20 ha

20 - 30 ha

nad 40 ha

KMEČKE DRUŽNE

O

ŠTEVILO KROGOVIH IZSEKOV POMENI ITEVILO

AKTIVNIH DRUŽINSKIH {LANOV

P ^ ZAPOSLEN V KMETIJSTVU

ZAPOSLEN V 60ZDARSTVU

ZAPOSLEN V INDUSTRIJI

ZAPOSLEN V GOSTINSTVU

Ј ^ DNINAR

POSLOPJA • • STANOVANJSKA P I KOCA.ZA

PREUZITKARJA

O I HLEV П 5 KAŠČA

NEKMEČKE DRUŽINE • 4 MLIN

VIRI DOHODKOV

ž ŽIVINOREJA

G GOZDARSTVO

O OSTALO

•/o DELEŽ DOHODKOV OD POSAMEZNE PANOGE

\ / " N j POSESTNA MEJA

INŠTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V LJUBU*

108


opustile neprimerne nj ive , medtem -ko man j š i k m e t j e in koča r j i tega niso mogli, zato se pri mars ikaterem malem kmetu ali k o č a r j u obdrži ralo t j a do tridesetih let tega stoletja. Z opuščanjem rala j e povezan propad vrste koč in kme t i j (npr. Rebernik, Šavkel, deloma Brie). V času med obema vojnama dokončno prevlada plug, k i ga je posedovala vsaka kmet i ja . Takra t se naglo u v e l j a v l j a j o mlatilnice na ročni in na vodni pogon ali pa na pogon z vprežno živino (gepelj). Leta 1939 j e imelo na Ojstr ic i 85 % kmetov (v velikosti nad 5 ha) svoje mlatilnice, drugi kmet je , zlasti pa kočar j i so si mlatilnice sposojali ali pa mlatil i s cepmi. Po osvoboditvi se začne uve l j av l j a t i bencinski motor, katerega pa kmalu, leta 1955/56, izpodrine elektromotor.

Apri la 1967 so na Ojs t r ic i posamezne posestne skupine posedovale naslednjo kmet i jsko mehanizacijo in gospodinjske stroje ter motorna vozila:

Velikost posesti v ha

0—3 3,1—5 5,1—10 10,1—20 20,1—30 30,1—40 40,1—60 Skuipno štev. posestn. v posamezni skupini j2

Kmetijska mehanizacija: elektr . motor 3 4 1 2 6 1 2 mlatilnica 3 5 1 3 6 1 2 motorna žaga za

delo v gozdu — — — 1 3 1 2 motorna kosilnica — — — 1 3 1 2 elektr. mlin — — — — 1 1 1 elektr . žaga za

razrez hlodov — — — — 1 1 1

Gospodinjski stroji: ' pralni s t ro j — 1 — — 1 1 1 hladilnik 4 1 — — i l i

Prometna sredstva: osebni avtomobil — — — — — — 1 motorno kolo — 1 1 1 — 1 — moped 4 3 — 1 2 — 1

Statistični pregled mehanizaci je po socialno-posestnih skupinah nam p o t r j u j e ugotovitve o socialni pogojenosti usmerjenost i izrabe zemljišča, o ka ter i smo govorili v p r e j š n j e m poglavju.

Ob zak l jučku poglavja lahko ugotovimo, da j e razvoj kmet i j ske tehnike tesno povezan s socialno ekonomskimi razmerami in z raz-vojem vrednoten ja naravnih razmer pr i posameznih socialno posestnih skupinah.

Razvoj drobne samooskrbne domače obrti. Po pr ipovedovanju do-mačinov in na osnovi številnih mater ialnih ostankov vemo, da je imela drobna samooskrbna obrt v preteklosti velik pomen. Glede na namen uporabe ločimo dve vrsti domače obrti : izdelovanje orodja in oblačil.

109


Vse poljedelsko orodje , bodisi iz železa ali lesa, so si kme t j e izde-lali sami. Zaradi tega so imele vse večje kmet i j e posebne kovačnice (ob koncu prve svetovne vojne je bilo na Ojs t r ic i skupno 8 kovačnic) ali pa delavnic za obdelavo lesa. Zelo pomembna domača samooskrbna obrt je bila predelava lanu in volne. Naprave za predelavo lanu, kot so sušilnice za lan ali »frnjače« trlice, grebeni, kolovrati in inotovila j e imela sleherna kmet i ja . Tkalne stole j e ob koncu preteklega sto-le t ja imela vsaka večja kmet i ja , pozneje pa j e nj ihovo število naglo nazadovalo, tako da j ih je med obema vojnama bilo na Ojstr ic i samo še pet. Iz lanu in volne so izdelovali tr i vrste tkanin. Laneno platno je bilo namenjeno za osebno in posteljno perilo. Iz mešanice lanu in volne so izdelovali »rasevino«, ki j e bila namenjena za delovne obleke in odeje. Iz čiste volne so tkali debelo tkanino »loden«, ki so ga uporab-l ja l i za nedel jske obleke. Obleke, izdelane iz domačega blaga, so abso-lutno prevladovale vse do tridesetih let tega stoletja, nakar so j ih naglo začele izpodrivati indust r i j ske tkanine. Danes le tu in tam še na jdemo kmeta oblečenega v rasevino ali loden, medtem ko laneno platno še pogosto upo rab l j a j o za postel jno perilo.

Zelo razš i r jena domača samooskrbna obrt, ki se je še danes ohra-nila, j e izdelovanje obutve »cokelj«. Cokl je , izdelane iz lesa in usn ja , so še vedno prevladujoča obutev kmečkega prebivalstva pri delu na kmeti j i .

Razvoj prebivalstva. V k.o. Ojstr ic i j e živelo 1. 1869 216, 1. 1880 232, 1. 1900 220, 1. 1921 213, 1. 1931 204, 1. 1953 109 in 1. 1967 137 l judi . Število j e to re j pred vojno počasi, po vojni pa silno hitro nazadovalo, vzporedno s sp remin jan jem realne vrednosti naravnih razmer, veča-n j e m vrednosti človekovega dela in u v a j a n j e m naprednejše pol je-delske in gozdarske tehnike.

II. Današnja socialno-ekonomska podoba. Struktura prebivalstva. Današn ja s t ruk tura prebivalstva se je izo-

blikovala pod močnim vplivom posameznih de javnikov agrarne s t ruk-ture in družbeno-ekonomskega ter tehničnega razvoja zadnj ih deset-le t i j ter nam kaže tele značilnosti:

Starostna in poklicna struktura prebivalstva v k.o. Ojstrici (15. 6. 1967): S t a r o s t n e s k u p i n e *u

4 S. 0—14 14—20 20—40 40—60 nad 60 S k u p n o .§ g, let let let let let ; ; j j m ž sk m ž sk m ž sk m ž sk m ž sk m ž sk

Čiste kmečke družine: 20 20 1 5 6 11 7 18 10 8 18 8 8 16 14 15 29 44 43 87 Gozdarsko kmečke družine:

5 5 5 8 13 1 1 2 3 4 7 1 — 1 2 2 4 12 15 27 Delavsko kmečke družine:

6 6 2 5 7 — 2 2 5 2 7 — 2 2 2 3 5 9 14 23 Skupno: 31 31 8 18 26 12 10 22 18 14 32 9 10 19 18 20 38 65 72 137

110


Kl jub sorazmerno močnemu deležu čistega kmečkega prebivalstva (63 %) nam sama sestava dokazuje , da se bo število kmečkega prebi-valstva v bl ižnj i prihodnosti naglo zmanjšalo. Pr i čistem kmečkem prebivalstvu j e 6,9 % l jud i v starostni skupini do 14 let, 59,7 % v sta-rostni skupini od 14—60 let in 33,4 % prebivalstva v starostni skupini nad 60 let. P o m a n j k a n j e na rašča ja in velik delež starih l jud i so osnov-ne značilnosti, ne samo na Ojstr ici , temveč v vseh tistih gorskih pre-delih Pohorskega Podrav ja , k j e r prevlada drobna posest; s a j se je le-ta izoblikovala na osnovi meril in vrednot, ki so že davno spreme-nile svojo vrednost. Tak s trojansko-ojs tr iški tip agrarne s t ruk ture bo predstavl ja l na jveč j e težave pri smiselnem u s m e r j a n j u nada l jn j ega razvoja.

Gozdarsko-kmečke in delavsko-kmečke družine kaže jo prece j dru-gačno sestavo. Y starostni skupini do 14 let j e 40 %, v starostni skupini od 14—60 let 42 % in v starostni skupini nad 60 let 18 % prebivalstva. I i podatki nam kažejo, da p rev ladu je jo mlade delavsko-kmečke in

gozdarsko-kmečke družine in da se j e prešla j a n j e šele začelo. Razlogi za to so v socialnoekonomski diferenciaci j i in v tehničnem razvoju.

Prva leta po osvoboditvi, ko so zaradi naglega razvoja indust r i je in s tem povezanih potreb po delovni sili, lahko nekvalif icirani delavci dobili zaposlitev in s tanovanje , se Je z Ojs t r ice odselilo veliko število l judi . T. akra t so se spraznile in opustile koče, žage in tudi nekatere kmet i je ob zgornj i mej i naselitve. Pa tudi večje in s rednje kmet i j e so izgubile p rece j l jud i (zlasti hlapce in dekle in najemnike) ter vedno bo l j posta ja le navezane na delovno silo svoje ožje družine. Y zadnjem deset le t ju pa j e za nekvalif iciranega delavca vedno teže dobiti zapo-slitev, zlasti tako, k j e r bi delovna organizaci ja nudila tudi s tanovanje . Zaradi tega j e delovna migraci ja postala izraziti socialni po jav in se uve l j av l j a predvsem pri malem in srednjem kmetu ter kočar ju . Sinovi večjih kmetov si po zaposlitvi na Ravnah na Koroškem ali v Dravo-gradu s pomočjo staršev kmalu zgrade svoje hiše in se odselijo od doma. Na tak način j e nastala na robu Dravograda vrsta družinskih hiš, ki so si j ih zgradili doseljenci iz Ojstr ice. To je t. i. »Ojstr iško naselje«. Sinovi manjš ih kmetov in agrarnih interesentov teh možnosti za zgraditev svojega s tanovanja t renutno še nimajo, skuša jo pa na j t i kakršno koli rešitev ter se čim p r e j preseliti v dolino.

Danes sega dnevna migraci ja do na jv i š j ih kmet i j . Delavec z višjih predelov Ojs t r ice (Mežnar, Srebnik) porabi za pot do Dravograda v poletnem času eno uro, v zimskem pa tudi dve uri, v obratni smeri pa d o k a j več, sa j mora premagati več kot 700 m višinske razlike. Izgrad-n j a ceste in nabava mopedov j e delavcem vsa j v poletnem času znatno olajšala vsakodnevno pot na delo.

Kulturno-prosvetne razmere. Kulturno-prosvetne razmere so sk ra j -no nezadovoljive. Prebivalci, stari nad 14 let, imajo tako-le šolsko izobrazbo: 20% do dva razreda, 14% od dva do 4 razrede, 50% od 4 do 8 razredov osnovne šole in 4 % popolno ali nepopolno s rednjo šolo (med temi s s rednjo šolo sta dva nedomačina — učitelja), 12 % prebi-valstva pa j e popolnoma brez šole. Vzroki za take razmere so pred-vsem v oddaljenosti od šole in v p reobremen jevan ju otrok z domačim

1 1 1


delom. Otroci od 6 leta n a p r e j pasejo, nekoliko starejš i pa v dopol-danskem času, odvisno od menjave pouka v šoli, pomagajo pri delu na pol ju , v hlevu ali pa pri gospodinjstvu. Pa tudi tisti otroci, ka ter im starši omogočajo redno obiskovanje šole, so močno zapostavl jeni v pri-mer jav i z otroki iz doline. Šola j e dvorazrednica, pouču je jo mlajš i učitelji , ki zaradi kombiniranega pouka in pomanjk l j ive strokovne izobrazbe ne morejo posredovati učencem toliko znanja , da bi po kon-čani »osemletki« lahko nadal jeval i šolanje. Ta problem skušajo reše-vati tako, da n a j bi učenci višjih razredov nadal jeva l i šolanje na po-polni osemletki v Dravogradu, kar pa j e zaradi oddaljenosti , posebno v slabih vremenskih razmerah in v zimskem času, sko ra j nemogoče. Zaradi tega j e zamisel o obvezni osemletni šoli v teh gorskih predel ih ostala le lepa zamisel, otroci pa so še vedno zapostavljeni in n imajo možnosti nadal jevat i šolanje in si pridobiti kval i f ikaci je ; zato se po končani šoli zaposluje jo kot nekvalif icirani delavci ali pa kot gospo-d in jske pomočnice.

Posledica te odmaknjenost i in navedenih razmer je, da j e večina prebivalstva nepismena ali polpismena, zaverovana v t radic i je in mi-sticizem, brez stika s sodobnim kul turn im in političnim živl jenjem.

Usmerjenost gospodarstva kot odraz socialno posestnih razmer in strukture kmečke družine. 2e v p re j šn j ih poglavj ih smo ugotovili, da j e izraba zemljišča postala odvisna predvsem od velikosti posesti in s t ruk ture družine. Večje kmet i j e so z zmanj šan jem števila l judi in s prehodom na delovno silo ožje družine postale družinske kmet i je , ka r j e bilo pri manjš ih kmet i j ah že da l je časa pravilo. To je omogočilo začetek p r e u s m e r j a n j a izrabe tal in začetek socialne diferenciaci je tudi s tega vidika. Večje kmet i j e m a n j š a j o število poljedelskih ku l tur in obseg obdelanega sveta in to tem bol j , čim večja j e kmet i j a in čim večji so dohodki od gozdov (p r imer j a j kar to izrabe zemljišča in kar to socialno posestnih razmer, ka r t i 1 in 2). Dohodki od gozdov večjim kmetom omogočajo nabavo lahke mehanizaci je za pašno-košni sistem (motorne kosilnice), relativno velike površine obdelovalnih zemljišč in malo l jud i pa omogočajo prehod k ekstenzivnejšemu pašno-košnemu sistemu, ki omogoča produkt ivnejšo izrabo človekove delovne sile. Take tendence sp remin jan ja izrabe zemljišča se lahko u v e l j a v l j a j o samo pri večjih kmet i j ah (Mori, Lebart , Zajsnik), medtem ko mora mali kmet vz t ra ja t i pri stari usmeritvi. Manjša velikost posesti (gozdne in kmeti jske) mu onemogoča uvesti kakršne koli bistvene spremembe. Doma mora pridelat i čim več hrane, ker nima sredstev (niti možnosti za dodatno zaposlitev), da bi jo kupil , zato os ta ja pri starem, pri poli-kul turni usmeritvi. Z uvedbo pašno-košnega sistema bi dvignil produk-tivnost svojega dela, toda za ta sistem bi potreboval več zemlje. Nave-dena dejs tva povzročajo, da mali kme t j e obde lu je jo d o k a j strme n j ive (Pogač, Škurlej) in se je jo vrsto kul tur , medtem ko večji kmet u v a j a pašno-košni sistem na zemljiščih, ki bi nudila možnost za s trojno orno poljedelstvo.

Navedeni proces j e večjemu kmetu z u v a j a n j e m mehanizaci je v gozdno delo in pašno-košni sistem omogočil naglo rast produktivnost i in s tem rast ž iv l j en j ske ravni, malega kmeta pa pustil na dotedanj i

112


s topnj i razvoja , k a r pomeni re la t ivno n a z a d o v a n j e in večan je socialne d i ferenciac i je .

Neka t e r e e lemente za reši tev navedenih socialno-ekonoinskih pro-blemov bo pr inesel sam razvo j v neposredni bodočnosti. Velik delež s tarega kmečkega preb iva ls tva in o d s e l j e v a n j e mladine bo povzročilo, da bo mar s ika t e r a k m e t i j a ostala prazna , k a r bo dalo osnovo za pre-usmeri tev gospodars tva tudi na malih kme t i j ah . Družbena skupnost pa bo mora la čim p r e j p r ip rav i t i določene zakonske osnove, k i bodo prav-no omogočile, da bo enaka količina vloženega dela imela tudi enak učinek in enako vrednost .

III. Možnosti za nadaljnji razvoj v neposredni bodočnosti

K. o. Oj s t r i ca spada med tiste prede le našega gorskega sveta, k j e r je n a d a l j n j i r azvo j izrabe zemlj išča pogojen po prevladi enega ele-menta, t j . nagiba zemljišča. Več ja ali m a n j š a s t rmina j e tisti osnovni k r i t e r i j , k i bo odločal o n a d a l j n j i izrabi zemlj išča. Čeprav v Sloveni j i n imamo dosti lastnih i zkušen j o rentabi lnost i uporabe l ahke mehani -zac i je v s t rmih prede l ih in zaradi tega ne moremo pos tav l ja t i j a sn ih k r i t e r i j ev , l ahko na osnovi p rak t ičn ih in teoret ičnih izsledkov v t u j i n i postavimo vsa j zgorn jo mejo . S tem mislimo tisto mejo , ki bo razdel i la potencialna k m e t i j s k a in gozdarska zemljišča. Številni t u j i s t rokov-n j a k i 1 so več ali m a n j enotni , da se p r i nag ibu 40—45 % (diferenca j e odvisna od ta lne osnove, namočenosti in ekspozicije) neha možnost t r a j n e paše, k e r živina s svojo težo uniči rušo. Zaradi tega l ahko vza-memo to me jo kot absolutno meri lo za razdel i tev potencialnih k m e t i j -skih in gozdarskih zemljišč. Vmesne m e j e so re la t ivne, ke r so odvisne od t r enu tnega r azvo ja agro tehn ike in vrednost i kme t i j sk ih pr ide lkov. V Avs t r i j i in neka te r ih d rug ih a lpskih deželah sodijo, da za orno pol je -delstvo niso p r imerna zemlj išča, ki ima jo nagib nad 20 %. S t ro jna ob-delava takih zemlj išč ob sodobni mehanizac i j i ekonomsko ni več ute-mel jena . Razvoj t ehn ike in vedno več je pot rebe po hran i pa bodo ver-j e tno m e n j a l e k r i t e r i j e , zato se oslonimo na meri la , k i bodo ve l j a la za da l j še obdobje .

P r e u č e v a n j e nagiba kme t i j sk ih zemlj išč v k. o. Ojs t r ic i so poka-zala, da j e na večini k m e t i j možna uporaba l ahke mehanizac i je za pašno-košni sistem, na neka te r ih pa tudi mehan izac i j e za orno po l je -delstvo. O b s t a j a odpr to vp rašan je , kakšna n a j bo velikost posesti, da bo omogočila p roduk t ivno izrabo delovnih kapaci te t kmečke družine. I a velikost j e f u n k c i j a družbeno-ekonomskega in tehničnega r azvo ja in se bo nepres tano sp remin ja la .

Realne možnosti za n a d a l j n j i r azvo j gospodars tva na Ojs t r i c i so predvsem v gozdars tvu in ž iv inore j i in le deloma v pol jedels tvu . P re -usmeri tev k intenzivni ž iv inore j i j e odvisna od razvo ja prebivals tva , socialno-posestne s t ruk tu re , r azvo ja t ehn ike in našega splošnega druž-beno-ekonomskega razvoja .

1 Prim. H. Haugwitz. Bergbaubetriebe im österreichischen Alpenrauni. DUL XLII 1944.

8 Geografski vestnik 113


OJSTRICA an example o! transformation of a mountainous place due to the réévaluation

of natural and social conditions

J. M e d v e d — I. G a m s

The cadastrian parish of Ojstrica covers that part of the Yugoslav Ca-rinthia which lies north to the river Drava, i. e. the southern slopes of Ko-šenjak. The two chief factors affecting the original settlement were the micro-climate and the conditions of soil. On the sites higher up it was only the crops grown on steep and sunny parts with a larger amount of insolation which ripened. For this reason, with the increasing height above sea-level and the increasing shadiness steeper ground was increasingly used for the culti-vation of plants. The agricultural utilization of these grounds was relying on a certain agricultural technique: on tilling the soil with hoe. Every intro-duction of a more advanced agricultural tools (plough, mechanization) entailed the abandoning of some of the former grounds. Hand in hand with this process went the decreasing of the number of the farming population and eventually farming economy started to become dependent on the labour of the narrower family. This faciliated the beginning of the re-orientation of the land use and the beginning of strong social differentiation in the productivity. Larger farming estates where natural conditions favour it are passing on to a mecha-nized system of growing grass on pastures and meadows, which results in high productivity. Smaller farming estates, on the other hand, owing to shor-tage of land cannot introduce a more extensive course and so on the account of bigger amount of work and lower standard of living remain at the primitive technique and the poli-crop system until they become mixed working-farming families or they become ruined.

114

Documents

NARAVNE RAZMERE - ZRC SAZUzgs.zrc-sazu.si/.../Pred1999/GV_4001_089_114.pdf · 2014. 7. 24. · Drave pri Dravogradu se od vrha cepita goriško in ojstriško sleme. Na slednjem se