PARCO NATURALEPREALPI GIULIE

ZEMLJESLOVJE

Obmocje Alp je bilo v zadnjem milijonu let izpostavljeno vec poledenitvam, ki so se izmenjevale z relativno toplimi ali zmernimi obdobji. Prav zaradi tega pojava lahko danes poleg tipicnih recnih morfologij pogosto odkrijemo posebnosti, znacilne za ledeniško morfologijo. Še dandanes obstaja majhen ostanek ledenika neposredno severno od vrha Kanina M.Canin.Dejansko so precej številni primeri dolin z globokimi useki ali celo soteskami. Precej obicajni so tudi skoki v recnem dnu vodotokov, zaradi katerih so prisotni številni cudoviti slapovi in brzice. Poleg že omenjenih so še posebej impresivni slap na izviru potoka Barmana in potoka Goriuda.Oblike kraškega tipa so najbolj obsežne in izrazite na visoki

planoti Oslova jama (Foran dal Muss) ob vznožju Kanina. Tukaj je možno opazovati prakticno vse kraške pojave, tako površinske kot podzemne, zato je obmocje pravi kraški vrt precejšnjih dimenzij. Pojavi so še zlasti intenzivni na Col delle Erbe, kjer najdemo najvecje votline v tem obmocju, globoke preko 1000 metrov.

RASTLINSTVO

Edinstvenost rastlinskega sveta v dolinah narodnega parka je rezultat medsebojnega delovanja dveh pomembnih okoljskih dejavnikov: lokale klime in kamninske podlage. Pogorje Muscev je naravna pregrada vlažnim zracnim masam, ki se tu zaustavijo in zaradi katerih je namerjena kolicina padavin najvecja v Evropi. Zaradi velike namocenosti in relativno majhnih temperaturnih razlik, ki so odraz oceanskega tipa podnebja, pa je rastlinstvo bogato in raznoliko. Park je posebno bogat z rastlinskimi vrstami (preko 1200 razlicnih vrst) od katerih je vec kot 40 endemicnih, kot so naprimer Zoyzova zvoncica (Campanula Zoys), Froelichov svišc (Genziana Froelich), Krvomocnica (Geranium Argenteum) in Julijski mak (Papauer Julium).Ozemlje pokrivajo tudi obsežni gozdovi. V najvecjem deležu bukovi, pogoste pa so tudi združbe crnega bora, smreke in macesna.Obmocje parka je bogato z mešanim gozdom, ki ga sestavljajo bukev, crni bor, smreka in macesen.

Zaradi opušcanja obdelovanja zemlje in vzreje ovac se travniki in pašniki naobmocju parka zarašcajo. Kljub temu še najdemo nekaj tipicnih primerov v Malga Coot in Malga Confin, ki segajo vse do vrhov gora.

ŽIVALSTVO

Na obmocju parka živijo tako mediteranske kot vzhodno - evropske živalskih vrste. Med sesalci so najpogostejši predstavniki visokogorskega sveta kopitarji (srnjad, jelenjad, gamsi, kozorogi in divje svinje), od zveri divja macka, kuna, pomembni pa se tudi glodalci in žužkojedi. V zadnjem letu sta bila v dolinah Rezije, Val di Musi in Val Venzonassa opažena tudi rjavi medved in ris.Med ujedami obstaja 100 vrst, od katerih je v parku prepoznanih 89, 11 jih v praku domnevno tudi gnezdi. Najpogostejši predstavniki ujed so: uharica, lesna sova, cuk, planinski orel, kragulj, navadna kanja in beloglavi jastreb. Izmed goznih kvalifikacijskih vrst so pomembni predstavniki divjih kur (divji petelin, belka, gozdni jereb), pogoste pa pa so tudi vrane, žolne in vrabci.Navadna kotorna predstavlja simbol parka in je razširjen na celotnem ozemlju, posebno številna pa je na južnih pobocjih parka.Številne so vrste dvoživk, kac in žuželk, ki imajo v tem okolju idelane življenjske pogoje in so zanimive tako za obiskovalce kot znanstvenike.

NARAVNI PARK JuLIJSKE PREDALPE KuLTuRNA DEDIŠCINA

Park leži na robu nekdaj pomembnih trgovskih poti, kjer najdemo veliko zgodovinskih in kulturnih ostankov. Seniki, planinski stanovi, planšarije, vasi, znacilna arhitektura in naselja so dragocen dodatek naravni dedišcini tega obmocja. Tu živijo jezikovne manjšine, ki so se ohranile zaradi edinstvene geografske lege. Najbolj zanimivo urbano naselje je Pušja ves (Venzone) s svojim srednjeveškim jedrom. Obzidje, palace in hiše so bile ponovno zgrajene po potresu leta 1976. Zanimiva je tudi opatija iz Možnice (Moggio Udinese).Rezija je globoka in odmaknjena dolina, obdana s strmimi vzpetinami. Tu živi eticna manjšina, ki je ohranila svoje navade in jezik. Rezijani obujajo tudi svoje stare navade in obicaje z razlicnimi priredtvami preko celega leta. Ena najbolj prepoznavnih je karneval Püst (Pust).

DOŽIVLJATI PARKA

Obisk parka je res nekaj posebnega! Za vstop v park ni potrebno placati vstopnine.Označene poti obiskovalca varno pripeljejo do pomembnih mest v parku. Kmecki turizemi, sobe za obiskovalce, planinski domovi in bivaki nudijo obiskovalcu zavetje, prostor za pocitek in priložnost za doživljanje narave. Naravoslovne poti v parku so dobro opremljene in obiskovalec ob njih brezskrbno odkriva naravo. Park lahko doživljate skozi vse leto s parkovnimi vodniki na vodenih izletih ali preprosto vprašate za vodnika. Možne aktivnosti so tudi pohodništvo, nordijska hoja, canyoning, pozimi pa hoja s krpljami.V obcini Bardo (Lusevera) je urejena didakticna pot “Za vse”. Prilagojena je za obisk otrok, družin, starejših oseb in invalidov. V okoliških restavracijah je moc okušati tipicne jedi.Dodatne informacije lahko pridobite v informacijskih tockah, ki se nahajajo v vsaki vasi v parku. Želimo, da bi bil obisk parka nepozabno doživetje.

Ente parco naturale delle Prealpi Giulie

P.zza Tiglio 333010 Prato di Resia (uD)tel. 0433 53534

info@parcoprealpigiulie.itwww.parcoprealpigiulie.it

Deželni Naravni park Julijskih Predalp, ustanovljen leta 1996, se razteza na površini približno 100 km², ki sega na ozemlje obcin Rezija (Resia), Na Bili (Resiutta), Kluža (Chiusaforte),Bardo (Lusevera), Pušja Vas (Venzone) in Mužac (Moggio Udinese).

V park sovkljuceni najvišji predeli gorskih verig Lopica (Monte Plauris), Muzcev (Monti Musi) in kaninskega masiva (Monte Canin), nadmorska višina parka se zniža samo v zaselku Pobicˇi (Povici) in v dolini potoka Meja (Mea).Posebnost tega obmocja je izjemna biotska raznovrstnost, ki je nastala na sticišcu treh biografskih obmocij: Mediterana, Ilirije in Alp.

Naravni Park Julijske Predalpe

KAKO PRISPETE V NARAVNI PARK JuLIJSKEGA PREDALPSKEGA SVETA

> PO CESTI LAhKO VSTOPIMO V NARAVNI PARK JuLIJSKO PREDGORJE IZ JuGA PO AVTOCESTI A23 BeNeTKe – TRBIŽ, IZhODI GeMONA ALI KARNIJA IN ZA TRBIŽ PO DRŽAVNI CeSTI 13 PONTeBBANA;

> AVTOBuSGLeJTe www.SAF.UD.IT;

> Z VLAKOM IZ TARCENTO, GEMONA DEL FRIuLI, VENZONE ALI CARNIA, OD KODER VOZIJO NAPREJ LOKALNI AVTOBuSI.

MOTOR je kratica za “Mobile Tourist Incubator” Mobilni Turisticni Inkubator.Projekt želi prispevati k izboljšanju turisticne ponudbe in atraktivnosti manj razvitih obmocji, kot so naravovarstveno zavarovana obmocja, podeželjska obmocja in manjša mestna jedra, z oblikovanjem novih cezmejnih turisticnih paketov in z izobraževanjem lokalnih turisticnih akterjev. Vkljucena obmocja segajo od pokrajine Ravenna do Gorenjske regije in v Deželi Furlaniji Julijski Krajini zaobjemajo Naravni park Julijskih Predalp.

PARCO NATURALEPREALPI GIULIE

Partner progetto Motor / Projektni partnerji Motor

Project sonanciran v okviru Programa cezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev

Ministero dell'Economiae delle Finanze