Naša lekarna 74 pomlad 2013.pdf

7/21/2019 Naa lekarna 74 pomlad 2013.pdf

1/116

Revijaza zdravivljenjskislog

tevilka 74, letnik 08, junij/julij/avgust 2013 |www.naalekarna.si

Osebno: Gaj Trek, fant s Tourettovim sindromom /Aktualno: Suha koa stopal:Objemite poletje! /Preudarno: Klopnega meningoencefalitisa ne povzroajo samoklopi / Kako deluje: Presneta uesa / Odkrito o skritem: Naj poletna romancane prinese neprijetnih posledic / Otroci in mladostniki: Blaje prebavne teaveotrok / Koa razkriva: Kdaj z otrokom s kono boleznijo k zdravniku? /

Skodelica nesladkanih jagod ima samo55 kalorij in ni maob. Jagode so tudiodlien vir folne kisline, kalija in vlaknin.

Probiotine kapljice za

dojenke in otroke


2/116

5 % nije spletne cene - prihranek pri vsakem nakupu.

Brezplana navadna dostava pri nakupu nad 50 EUR.

Brezplana navadna dostava vsak prvi torek v mesecu.

Posebne spletne akcije.

Razirjena ponudba izdelkov.

Strokovnost in oseben pristop.

Posvetovanje s farmacevti prek spletnega obrazca,

SMS lekarne in v klepetalnici.

Ugodnosti Kartice zvestobe Lekarne Ljubjana.

Lekarna24ur -

najbolja spletna destinacija za vae zdravje.


3/116

3

Uvodnik

NAA LEKARNAjuni j/ jul i j /av gust 2013

Ko gre druina na dopustoziroma

kdo bo poskrbel za posadko?

Naa lekarna jepoljudno-strokovni vodiza uinkovito in pravilno

jemanje zdravil.

Naa lekarna je revijaza izboljanje kakovostizdravja in ivljenja.

Rad potujem z letalom. e vedno. Ohranil sem nekaj tiste otrokeradovednosti, kako bo. e posebej mi je vznemirljiv trenutek vzleta!Ko pilot doda plin in poene motorje do maksimalne moi. utim,kako me prilepi na naslonjalo sedea. Vzletimo. Hitro dobivamo vii-no. Zavoj v levo. Svet spodaj se pomanja. Preletimo Kamnike Alpe.Hej, sami znani vraci! Iz zamaknjenosti me zmoti stevardesa, ki mevpraa po eljah glede postrebe. Za nas potnike je dobro poskrbljeno,toda kdo bo poskrbel za posadko?

Junij je. Mesec ro, pokoenih trav in zrelih eenj. as priakova-nja dopusta. Zdaj boste konno lahko nadoknadili vse, kar ste med le-tom zamudili! Brez telefona in e-pote, ni sestankov, nobenih skrbi.Vse tiri boste dali od sebe in ta trenutek e niti ne veste, kje jih bostepotem nali. V mislih leite nekje pod borovcem, tik ob vas va par-tner. Zgolj sluajno se drug drugega prav narahlo dotikata. Koateveje delajo prijetno senco. Z morja prav narahlo pihlja. Otroci se slo-no igrajo, nobenega prepira zaradi kanglic, lopatk ...

Tole besedilo ima vsaj eno lepotno napako: zaeti bi se moralo spred mnogimi leti ali pa vsaj z neko, ko bo Letos se namre vre-

me e obotavlja. Toda glej ga zlomka, ko res pride dan D-dopusta, grevse narobe. Kako je to mogoe, ko pa smo se vsi tako veselili?

Najprej se je treba uglasiti. To je najbolj zahtevna faza druinskegadopusta. Kot vzlet letala. Da lahko greste konno na dopust, ste mora-li marsikaj postoriti. In porabiti veliko energije. Prav tako otroci v oli.Vsi potrebujete poitek, pozitivna sporoila in ustveno oporo. Raz-mislite o tem, ali vam bolj ustreza hiter preskok na dopust ali potre-bujete dan ali dva, da boste lahko odmislili stvari, ki so vas okupira-le med letom ter v miru vse pripravili. Mimogrede, pohvala partnerju,ki je pripravil slastne sendvie za na pot, dobro dene. Prilagodite ciljesvojim fizinim in finannim zmonostim. Bodite ustvarjalni, a hkra-ti ne priakujte preve.

Po nekaj dneh se boste uglasili. Vse bo v redu. Pred vami so prije-tni dnevi. Oddih, akcija, doivetja, sprostitev. Skupaj se posvetujte innartujte. Raziskujte kraje, kamor vas bo zaneslo. Pozor, lahko bosteimeli abstinenno krizo! Raje kot odgovarjanju na telefonske klice seposvetite blinjim. Otroke pripravite na loitev od druinskih elek-tronskih naprav. Bodite zgled, a tudi prilagodljivi. Obasno si lahkoprivoite izjemo: pregled e-pote, poiljanje kratkih sporoil ali vsajogled filma. Poskrbite tudi za udobje hinega ljubljenka. Proslavitepoitnike podvige. Pogovarjajte se o njih in ob skupnem gledanju fo-

tografij podoivljajte prijetne obutke.

Dopust naj bo res kot prijeten polet z letalom. Vznemirjenje, prija-znost, udobje, zaupanje. Toda posadka boste tokrat vi vsi druinskilani Pa miren vzlet v poletje!

mag. Damjan Slabe,prof. zdrav. vzgoje,

Zdravstvena fakulteta


4/116

Uvodnik 3 Ko gre druina na dopust oziromakdo bo poskrbel za posadko

Za zaetek 6 Makroskop

Bolji svet 7 Petka za nasmeh Po nasvet v lekarno 11Poiimo pravo reitev 12 Druinske radosti pod soncem

Osebno 14 Gaj Trek, fant s Tourettovim sindromom Aktualno 22 Suha koa stopal: Objemite poletje! Skriti zakladi narave 28 Gvarana rastlina, ki daje energijo Poletna priloga 30 Bolezni na potovanju lahko resno ogrozijo ivljenje 36 Da bo poletje resnino brezskrbno 42 Naj vam potovalna slabost ne pokvari izleta

46 Poleti je naa koa zelo obremenjena 50 Kje vas evelj uli?

VSEBINA

PoletnaprilogaAktualnoOsebno


5/116

54 Zdrava poletna osveitev Kako deluje 60 Presneta uesa 10 dobrih novic 66

Otroci in mladostniki 68 Blaje prebavne teave otrok 74 Kdaj z otrokom s kono boleznijo k zdravniku? Znanje za zdravje 80 Gvarana naravna energija

Preudarno za zdravje 82 Klopnega meningoencefalitisa ne povzroajo samo klopi Portret farmacevta 88 Darinka Kramberger, mag. farm. Koa razkriva 90 Kdo se boji krem za zaito pred soncem? Odkrito o skritem 96 Naj poletna romanca ne prinese neprijetnih posledic V gibanju

102

Znate pravilno plavati? Pogled izza meje 108 Bali Vadba za mogane 112 Krianka Naa lekarna svetuje 113

Pogledizza meje

Odkritoo skritem

Preudarnoza zdravje


6/116

Dihec Mihec ui otroke pravilno dihati

Ob svetovnem dnevu astme, 7. maju,sta farmacevtska druba Lek, lanskupine Sandoz, in Intitut Spolint vokviru programaAstma in port otrokez dihalnico in izobraevalno pravljico o

Dihcu Mihcu in Taku Dlaku pouilao pomenu pravilnega dihanja za zdravnain ivljenja. Aktiven pristop k ivljenjuz astmo e od otrotva naprej je polegustreznega zdravljenja namre kljunidejavnik kakovostnega ivljenja z astmo,ene najpogostejih kroninih bolezni,s katero se po ocenah sreuje kar 300milijonov svetovnega prebivalstva. Astma

je najbolj pogosta kronina bolezenotrok povsod po svetu in predstavljapomemben zdravstveni problem.Ocenjujemo, da ima v Sloveniji astmookrog 14 % olskih otrok. Astma se lahko pojavi kadarkoli v

ivljenju, najpogosteje pa v otroki dobi. Raziskave kaejo, davisok dele otrok ne preraste astme, ampak da se pri poloviciotrok bolezen izbolja, navidezno izgine in se lahko v odraslidobi ponovno pojavi. Otroci z astmo se morajo izogibatistika s sproilci astme (alergeni, na katere so alergini,

draljivci) ter upotevati navodila zdravnika o rednem jemanjuprepreevalnih zdravil ter zgodnjem prepoznavanju morebitnihposlabanj. Poleg rednega zdravljenja z zdravili je za otroka zastmo zelo pomemben zdrav ivljenjski slog: otroci ne smejobiti izpostavljeni cigaretnemu dimu, zelo priporoamo rednoukvarjanje s portom, ki ga veseli, pravilno dihanje, zdravo

prehrano in gibanje na sveem zraku, je povedal UroKrivec, dr. med., vodja Slube za pljune bolezni Pediatrineklinike Univerzitetnega klininega centra Ljubljana.V raziskavi, ki jo je med bolniki z astmo v Sloveniji opravilKlinini oddelek za pljune bolezni in alergijo BolniniceGolnik, se je izkazalo, da bolniki preslabo poznajo astmo inzato so tudi rezultati zdravljenja slabi. Pomembno je, da jebolnik z astmo o svoji bolezni kakovostno pouen, saj lahko

tako pomembno izbolja kakovost ivljenja in posledinozmanja izostanke od dela ali s pouka zaradi poslabanjastme in potrebnih hospitalizacij.Prav zato je pomembno, da e otroke, tudi tiste, ki nimajoteav z astmo ali alergijami, uimo o pomenu pravilnegadihanja in zdravega naina ivljenja. V kolikor je le mogoe,

je treba dihati skozi nos in tako, da se pri vdihu trebunaprepona pomakne navzdol in zrak napolni spodnji del plju. Tootroke v pouni pravljici, ki smo jo pripravili v okviru programa

Astma in port, ui Dihec Mihec, je razloil dr. Milan Hosta,direktor Intituta Spolint in vodja programaAstma in port.Pravljica je dostopna nawww.dihalnica.si.Kolesar Marko Baloh pa vabi na 6. Lekov kolesarski maratonZa bolji dih, ki bo potekal od 2. do 5. julija. Kolesarji bodov tirih dneh prevozili okoli 400 kilometrov, pot pa jih bovodila od Lendave, prek Rogake Slatine, Metlike in Koevjado Ljubljane. Kolesarje bo spremljala mobilna ekipaAstmain port, ki bo v krajih po Sloveniji opravljala brezplanatestiranja pljunih funkcij s spirometrom lani se jih je obmaratonu udeleilo ve kot sto ljudi.

Z leve Marko Baloh, Mojca Pavlin (Lek), Uro Krivec, Milan Hosta

6

Makroskop

NAA L EKARNA


7/116

7juni j/ jul i j /av gust 2013 | www .n a alekarna .s i

Junij/julij/avgust 2013, letnik 8, t. 74Mesenik, izhaja 1. petek v mesecu.Naklada: 42.000 izvodovVrednost izvoda: 3,67 Letna naronina: 41,10 Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,Pot k sejmiu 30, 1000 LjubljanaT: (01) 5611 892, F: (01) 5611 342E: [email protected]

UrednitvoGlavna in odgovorna urednica:

Sergeja irca, univ. dipl. nov.Strokovna sodelavka urednitva:mag. Nada Tran Herman, mag. farm.Uredniki odbordr. Martina Brank, mag. farm.Monika Sonc, mag. farm., spec.Janez pringer, mag. farm., spec.prof. dr. Ema Mui, dr. med.Andreja irca ampa, univ. dipl. ing. ivil. tehn.prim. Peter Kap, dr. med.mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgojeprim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.Ervin Strbad, dr. med.prof. dr. Uro Ahan, dr. med.Mateja Kastelic, mag. farm.

Zasnova celostne podobe: Idejoloka ordinacijaDuan GrobovekOblikovanje celostne podobe: Vojko Plevel, AleZupani, InversoOblikovanje in prelom: Vojko Plevel, InscriboJezikovni pregled: Alenka MirkacFotografije: Tina Ramujkic, Gregor Grunt,Shutterstock, iStockphoto

Uvodnik izraa stalia avtorja in ne nujnovsega urednitva.Vir vsebin za zanimivosti je svetovni splet.Oglasne vsebine lektorirajo naroniki sami.

Tisk:Radin print, d.o.o., Gospodarska 9,10431 Sveta Nedelja, Hrvaka

Oglasno trenje:[email protected]: (01) 5611 341

Naa lekarna je mesenik, ki je brezplanona voljo v lekarnah in knjinicah po Sloveniji. Vsepravice pridrane. Celoto ali posamezne dele jemogoe ponatisniti ali razmnoevati le s pisnimprivoljenjem izdajatelja.Za lanke, v katerih je obravnavano delovanje uinkovin in zdravil, ki seizdajajo na zdravniki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki sesme izdajati le na zdravniki recept. O primernosti zdravila za uporabopri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaeni zdravnik. Dodatneinformacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.

Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuno

splonemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega obiskapri zdravniku ali posveta s farmacevtom. e menite, da potrebujetezdravniko pomo, se obrnite na osebnega zdravnika ali farmacevta,ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene nasvete gledevae bolezni oziroma vaih teav ter za izbiro in nain jemanja zdravil.

revija za zdrav ivljenjski slog

Bolji svet

VSloveniji so mnogi pripravljeni ponuditi svojo po-

mo, vendar ne vedo, ali bo prila v prave roke.Predstavljamo vam ustanove in ljudi, za katere je jasno,kakno pomo zbirajo in komu je namenjena.

Petka za nasmeholska kosila so veliko finanno breme, ki ga nekateri stari nezmorejo nositi. Da bi tudi njihovi otroci imeli zagotovljen ol-ski obrok, se je skupina prostovoljcev organizirala v drutvoPetka za nasmeh. Tako vsak somiljenik meseno prispeva petevrov, ki gredo za plaila polonic olskih obrokov otrok.Lani septembra je bil v Tednikuobjavljen prispevek o lanih olar-

jih, katerih stari ne zmorejo plaevati olskih obrokov. Zgodbase je dotaknila tudi Milana Jakopovia, ki je s svojimi somiljenikidva meseca pozneje osnoval drutvo Petka za nasmeh. Ideja je, davsak petkar meseno prispeva pet evrov za obrok enega otroka.Skupine ljudi, ki pomagajo, t. i. petkarji, se oblikujejo po imenihotrok, za katere zbirajo denar.Drutvo se povee z osnovnimi olami, ravnatelji pa s pomojosvetovalnih slub poiejo otroke, ki so najbolj potrebni pomoi.Nato pokliejo stare ter jim na prijazen nain predstavijo pro-

jekt in obliko pomoi, na njih pa je, e jo tudi sprejmejo.

Sistem plaevanja poteka tako, da ole poljejo polonice nadrutvo, to pa plaa znesek obroka za posameznega otroka. Oplailu polonice za doloenega otroka obvestijo vse, ki so pri-spevali za tega otroka. tevilo petkarjev, ki prispevajo za po-sameznega otroka, je razlino variira glede na cene olskihobrokov, ki se razlikujejo od ole do ole, in vrsto obroka. Star-i denarja ne dobijo neposredno, zato da ne bi negativno vplivaloziroma poslabal njihovega cenzusa socialne pomoi.Petkarji so upokojenci, brezposelni, samohranilci, skratka vsi dobre-

ga srca, ki jim solidarnost v teh asih nekaj pomeni, je pojasnila Ka-

tja krbec iz Petke za nasmeh. tevilo prostovoljcev, ki s petka-mi riejo nasmehe na obraze otrok pa tudi njihovih starev, jee okoli 180.Kako se pridruim?Povsem preprosto! Oglasi se nam na enega od naih elektron-skih naslovov.Dobrodelno drutvo Petka za nasmehNa Heri 15, 1000 LjubljanaTelefon: 040 888 886 (Milan), 040 237 611(Rok),

040 888 846(Dolores)

e-naslov: [email protected], [email protected] stran:www.petkazanasmeh.siFB profil: http://www.facebook.com/Petka.za.NasmehTRR: IBAN SI56 3300 0000 5951 717 (HYPO BANK, d. d.)


8/116

8 Makroskop

Zdravniki druinske medicine proti skrajevanju specializacije

Katedra za druinsko medicino se je pred kratkim uradnoobrnila na Slovensko zdravniko drutvo s pismom, vkaterem opozarja na nesmotrnost pobud po skrajevanju

specializacije iz druinske medicine. Svoje mnenje je podaltudi novoustanovljeni Strokovni svet za druinsko medicino, kikakrnemukoli skrajevanju le-te ostro nasprotuje.

Specializacija iz druinske medicine, ki zdaj traja tiri leta,ima v Sloveniji e dolgo in uspeno tradicijo in je primerljivaz mnogimi evropskimi dravami. Specializacija je danesobvezna v veini drav Evrope, traja pa od treh do petih let.Drave z najbolj razvito primarno ravnjo zdravstvenega varstvaimajo najdalje trajanje specializacije iz druinske medicine.Zato je bila reakcija Katedre, kot je poudarila prim. doc. dr.Davorina Petek, nujna, saj so pobude po skrajevanju prileiz vrst nekaterih zdravnikov drugih strok, ki je konkretno zaspecializacijo iz druinske medicine predlagala skrajanje

z zdajnjih 4 let na samo 2 leti in pol, kar pomeni celo podpriporoeno dobo specializacije za druinske zdravnike, kotje zapisana v direktivi Evropske unije in ki jo je predlagalo

Evropsko zdruenje zdravnikov druinske medicine.

V javnosti se v zadnjem asu pojavljajo pobude zaskrajevanje specializacij, posebej e za skrajevanjespecializacije iz druinske medicine. V zvezi s tem smo naseji Katedre za druinsko medicino Medicinske fakulteteUniverze v Ljubljani sklenili, da opozorimo na teave, ki binastale s sprejetjem takih pobud. Druinska medicina jestroka, ki je postala v Sloveniji in tudi drugje v svetu po svoji

zahtevnosti in doseenih rezultatih enakovredna drugimstrokam v medicini. utimo potrebo, da reagiramo na nedovolj premiljene pobude, ki po naem mnenju pomenijonjeno degradacijo na raven drugorazredne stroke, kar bo

prineslo negativne posledice za celotni sistem zdravstvenegavarstva in predvsem za bolnike. Opozarjamo, da mednarodneorganizacije e desetletja opozarjajo, da je vlaganje vkakovostno osnovno zdravstveno dejavnost in s tem druinskomedicino eden od pogojev dobrega in finanno vzdrnega

zdravstvenega sistema. Ta priporoila so posledica mnoice

raziskav in so zaradi tega tudi znanstveno utemeljena.Izkunje nae specializacije uspeno uporabljajo drugedrave, ki poskuajo to stroko postaviti na njeno pravo mestov zdravstvenem sistemu. S skrajevanjem specializacijebi Slovenija imela kraje trajanje specializacije kot npr.Makedonija, Srbija, Hrvaka in rna gora, je zapisalpredstojnik katedre prof. dr. Igor vab, ki meni, da biskrajevanje specializacije nujno povzroilo znianje kakovostiin ravni zdravstvene oskrbe. Problem pomanjkanja zdravnikovdruinske medicine v Sloveniji pa bi se e poglobil.

Prof. dr. Janko Kersnik, predsednik Strokovnega sveta zadruinsko medicino in prof. dr. Igor vab, predstojnik Katedre

za druinsko medicino


9/116



dojenke in otroke

Prebavi, ki nagaja, pomaga vsakodnevna vaja!

Driska vas lahko doleti kjerkoli, doma, na pikniku, na bazenu , zmotno je namre preprianje, da vas

driska lahko doleti samo na potovanju oziroma v eksotinih krajih. In seveda, driska lahko doleti tudinae najmlaje, pri katerih lahko poteka bistveno huje kot pri odraslih.

Probiotine kapljice WAYA LGG obvezen

poletni sopotnik

Probiotine kapljice WAYA LGGvsebujejoedinstveno probiotino kulturo LGG(Lactobacillus rhamnosus GG), ki je najboljraziskana probiotina kultura na svetu. tevilne

raziskave pri dojenkih in otrocih so dokazalenjeno uinkovitost pri dietetskem uravnavanjusledeih stanj: virusne in bakterijske driske vzdrevanje uravnoteene revesne mikroflore driske med zdravljenjem z antibiotiki

Ne pozabite dopolniti svoje osebne

potovalne lekarne

Probiotine kapljice WAYA LGGso navoljo v lekarnah brez recepta. Za odrasle je vlekarnah na voljo probiotik WAYAAD enavreka probiotinega praka vsebuje 7 sevov

probiotinih bakterij v koncentraciji 5 x 109

k. e.Priporoa se jemanje probiotika WAYAAD vsaj7 dni, za miren dopust pa se priporoa jemanje enekaj dni pred odhodom.


10/116

Varno s soncem

V nacionalni preventivni program Varno s soncem, ki potekaod leta 2007, je bilo doslej vkljuenih e ve kot 130.000otrok. Program koordiniraZavod za zdravstveno varstvo Celje,izvajajo pa ga vsi regijski zavodi za zdravstveno varstvo.Osnovno sporoilo ostaja e od zaetka programa enako:

nanaa se na izogibanje izpostavljanju soncu v asu najvejemoi ultravijolinega sevanja ter na mehanino zaito koe.Na ta nain na podroju javnega zdravja v Sloveniji sledimotudi orientaciji Svetovne zdravstvene organizacije, ki za zaitootrok prednostno priporoa naravno zaito. V vrtce in olevstopamo s sloganom Sonna ura pravi, kdaj v senco sepostavi. Vzgojitelji in uitelji bodo otroke ponovno seznanjalis pravilno samozaito, letos bodo e posebej poudarili izbiroustreznih zaitnih oblail in pokrival. Primerna zaitna

oblaila so iz lahkih, gosto tkanih tkanin z dolgimi rokavi inhlanicami, po monosti ivih in temnejih barv, ter oblailav plasteh. Med pokrivali priporoamo legionarsko kapo aliirokokrajni klobuk, je povedala vodja programa mag. SimonaUri, dr. med., specialistka javnega zdravja, predstojnicaoddelka za zdravstveno ekologijo na Zavodu za zdravstvenovarstvo Celje. Ustvarjalci programa z veseljem ugotavljajo, daje tevilo vkljuenih predolskih otrok in olarjev vsako letoveje. Tako bo letos v programu sodelovalo e kar 50.000otrok. Vkljuenih bo 34.000 predolskih otrok iz 384 enot

vrtcev in skoraj 16.000 olarjev iz 105 osnovnih ol. Sprogramom elimo prepreiti, da bi se izpostavljali soncu vasu njegove najmoneje moi. Po zakljuku programa najbi vsak otrok poznal obdobje dneva, ko je sonce najmoneje.V toplem delu leta se moramo nujno zaititi v asu od 10.do 16. ure. Otroci in stari naj bi upotevali tudi pravilosence: kadar je dolina sence kraja od doline telesa,

poiemo senco. V asu, ko je sonce najmoneje, naj bise vsakdo nauil pravilno zaititi: poiskati primerno senco(senco velikega drevesa, umetno osenene povrine, bivanjev objektu ...) oziroma ustvariti individualno senco (uporabiti

primerno pokrivalo, izbrati primerna oblaila in zaititi oi).Poleg upotevanja mehanske zaite opozorimo otroke ena pravilno uporabo pripravkov za zaito pred soncem in na

zadostno koliino zauite tekoine, predvsem vode. Priporoilao samozaitnem ravnanju naj bi se dotaknila otroka innjegove druine. Otroci in njihovi stari naj bi pravila o zaiti

pred kodljivimi uinki sonca dosledno upotevali v vsakdanjemivljenju na sprehodih, izletih in piknikih, na poitnicah, med

kopanjem, ob portnih in drugih aktivnostih na prostem, je epoudarila mag. Simona Uri.Strokovni delavci, vkljueni v izvajanje programa v osnovniholah v preteklih letih, ocenjujejo, da so pri olarjih ugotovilibistveni napredek pri poznavanju pravil naravne zaitepred soncem, torej so olarji s programom veliko pridobili zavarovanje svojega zdravja. Razveseljuje tudi podatek, da je kar90 odstotkov starev predolskih otrok, vkljuenih v programv vrtcih, zatrdilo, da bodo preventivna naela upotevaliv vsakdanjem druinskem ivljenju. Od leta 2007 je bilo v

program Varno s soncem vkljuenih e ve kot 130.000 otrok,s preventivnimi sporoili pa jih je bilo seznanjenih bistvenove. Izvajalci programa elijo med otroki in njihovimi staridosei zavedanje, da zagorela polt ne simbolizira zdravja invitalnosti, ampak predstavlja pokodbo koe, ki napovedujeprezgodnje staranje koe in poveano monost za nastanekrakavih obolenj koe.Program podpirajo Ministrstvo za zdravje,Zdruenje slovenskihdermatologov, Drutvo za boj proti raku regije Celje, Skupnostvrtcev Slovenije inZveza slovenskih drutev za boj proti raku.Priporoila za zaito pred kodljivim delovanjem sonniharkov so objavljena tudi v sklopu vsebin Varno s soncem naspletni straniZavoda za zdravstveno varstvo Celje na naslovu

www.zzv-ce.si.

10 Makroskop


11/116

V 30 letih 13.000 otrok iz epruvete

V Sloveniji se po postopkih zunajtelesne oploditve rodinekaj ve kot 4 odstotkov otrok, kar nas uvra v samevropski vrh, neposredno za Dansko. V Evropi je ta trenutek

priblino 15 odstotkov neplodnih parov, kar je velik javno-zdravstveni problem. Pojavnost naraa predvsem zaradiodlaganja starevstva na kasneji as, debelosti in spolnoprenosljivih bolezni. Klinini oddelek za reprodukcijoGinekoloke klinike UKC Ljubljana sledi temu razvoju. V vsehteh 30 letih se je v Sloveniji rodilo priblino 13.000 otrok. Vzadnjih 10 letih pa tevilo postopkov naraa. Na podrojureproduktivne medicine imamo v Sloveniji tri centre:v Ljubljani, Mariboru in Postojni. Prof. dr. Eda VrtanikBokal,dr. med., predstojnica KO za reprodukcijo, je dejala:

Na podroju reproduktivne medicine smo dosegli zavidljiveuspehe in smo ves as v zgodovini sledili razvoju, v zadnjemasu pa sodimo v sam evropski vrh tako v dostopnosti kot

po uspenosti postopkov zunajtelesne oploditve.

11

Po nasvet

v lekarno

Centralna lekarna

odprta tudi ob nedeljah

V Centralni lekarnina Preernovem trgu v Ljubljani smovam v toplih spomladanskih in poletnih dneh farmacevti navoljo tudi ob nedeljah od 9. do 14. ure.

Vljudno vabljeni!

lo otip Lekarna Ljubljana 1 1 5 9 8:55:5 A

Naslednja tevilka revijeNaa lekarna izide 6. septembra.elimo vam prijetne, brezskrbnein zdrave poletne dni!Urednitvo


12/116

Druinske radosti

Naa lekarna12

Poiimopravo

reitev

Blia se dolgo priakovano poletje, as piknikov,daljih dni, uivanja na prostem in poleavanjana plai. Skupni imenovalec poletnih aktivnosti jezagotovo sonce. Sonce nam daje svetlobo, toplotoin energijo. eprav nam je ve, ko nas sonce

boa, ne smemo pozabiti na to, da poletjeprinaa tudi nekatere manj prijetne stvari ...

Hitra in uinkovita reitev za najpogosteje poletne teave je zago-tovo Fenistil 1 mg/g gel, ki blai in pomirja koo pri pikih uelk, son-nih opeklinah, konih alergijah in oigih meduz. Fenistil 1 mg/g gel delu-je hitro, ni masten, koa ga dobro prenaa in najpomembneje, primerenje tudi za otroke.Ko boste torej uivali v poletnih radostih, ne pozabite v svojo potovalnolekarno dodati tudi Fenistil 1 mg/g gela, ki je na voljo v vseh lekarnah inspecializiranih prodajalnah.

Na dopust nikoli brez Fenistil 1 mg/g gela!

Najpogosteje poletne teave

Piki insektov

vam zveer neprestanobreni okoli glave? Polegtega, da so insekti nadle-ni, so njihovi piki tudibolei in srbei, v neka-terih primerih pa lahkoizzovejo tudi alergijsko

reakcijo.

Sonne opekline

zaradi pretiranega izpo-stavljanja soncu in ne-zadostne zaite predsoncem poleti velikokratutrpimo opekline, ki jihspremljajo boleina, sr-beica in otekanje.

Urtikarija ali druge

kone alergije ste na koi opazili plo-ate, blede ali rdeka-ste otekline, ki vas mo-no srbijo? Koni izpuajise lahko pojavijo kjerko-li na koi.

Oigi meduz e ste med plavanjemnenadoma zautili mo-no boleino, koa pa jepostala rdea in otee-na, vas je morda ogalameduza.

Fenistil 1 mg/g gel hitro inuinkovito blai in pomirjakoo:- pri pikih uelk- sonnih opeklinah- konih alergijah

Pred uporabo natanno preberite navodilo!

O tveganju in neelenih uinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Dotik, ki pomirja

Oglasnosporoilo


13/116


14/116

14 NAA L EKARNA

Osebno

NAA L EKARNA

Foto:MilanMurovec


15/116

juni j/ jul i j /av gust 2013 | www .n a alekarna .s i 15

Gaja se najbr spomnite kot udeleencatelevizijskega ova X Factor, v kateremse je kot lan skupine 2byoneprebil vfinale. Tudi sicer je borben fant, epravmu ivljenje ni namenilo lahke poti. ev otrotvu je namre opazil prve znake

redke motnje, Tourettovega sindroma.Kljub bolezni in bolei izgubi oeta gaprirojeni optimizem in zdi se mi, da tudiprecejnja mera trme, spodbujata kdoseganju veliko vijih ciljev, kot si jihzastavi njegov povpreen vrstnik.

Foto:TinaDokl/Gorenjskigla

s


16/116


17/116


Najprej so me zdravili s pomirjevali, kiso sicer rahlo izboljala moje teave, ven-dar mi niso ustrezala. Ve mi je namre

bilo, da sem hiperaktiven in da ponemveliko stvari. Ta zdravila pa mi tega nisoomogoala, zaradi stranskih uinkov some ovirala v ivljenju. e bi mi res zelo po-magala, bi mogoe nadaljeval z jemanjem,a bolje je bilo morda za pet odstotkov. Vesas sem bil zaspan, ni ni bilo iz mene ,zato sem se skupaj z mami odloil, da bom

zdravljenje opustil.Vendar so se moje teave med puberte-to zelo poslabale. Poskusili smo z alter-nativnimi oblikami zdravljenja, recimo zakupunkturo, pa ni ni delovalo. Za resno

medikamentozno zdravljenje se nisem ni-koli odloil, ker me je oviralo pri tevil-nih stvareh, ki sem jih poel. Poskusil semsamo pomirjevala in antidepresive, te je-mljem e zdaj. Z njimi mi je malo laje,laje shajam z vsem. Pomagajo mi ravno

toliko, da malo omilijo stresne situacije inti cikli slabega poutja niso tako grozni,kot bi lahko bili. e vedno pa gre za samorahlo izboljanje.

Vse ostalo je seveda v glavi. Moje pou-tje je zelo odvisno od tega, v kakni situ-aciji sem. Zdaj je zame kar stresno obdo-bje, saj kot tudent v Ljubljani sam skrbimzase. Rad bi zlezel na zeleno vejo in nado-

knadil zamujeno, vendar se mi ves as zdi,da zaostajam. Veliko stvari iz preteklostimoram e urediti in tu mi antidepresiviolajajo situacijo.

Kako si obvladoval svoje teave,povezane s sindromom, v puberteti, ki jee sama po sebi obutljivo obdobje?

Posebno v tistem obdobju sem imel iz-redno sreo, ker sem imel stara, ki sta me

sprejela in me podpirala. Mislim, da mi jebilo breme Tourettovega sindroma s taki-mi stari veliko laje. Saj so bila tudi te-ka obdobja ko zdaj gledam nazaj, kar nemorem verjeti, koliko smo dali skozi. Bilaso obdobja, ko sem jokal in trpel, nisem semogel uiti Hodil sem na portno gim-nazijo in vasih je bilo res teko. Mami jevedno nala toplo besedo, da sem nekako

fural dalje. Pomagalo mi je tudi ukvar-janje s portom, treniral sem smuarskeskoke. S tem sem se zamotil in mi je bilolaje. Teko je bilo predvsem takrat, kosem bil sam doma in sem se moral uiti.

Tourettov sindrom

Tourettov sindrom je nevroloka motnja, prikateri gre za napake v normalnem delovanjumoganskih celic, ki vplivajo na posamezniko-vo funkcioniranje. Najvekrat se izrazi s tiki,to so kratki in hitri, nenadni in neprostovolj-ni gibi, ki se (pre)vekrat zaporedoma pona-vljajo. Loimo motorine tike (meikanje, pri-kimavanje, paenje, skomigovanje, trzanje naobmoju prsnega koa in rok, premikanje rok,redkeje nog) in vokalne tike (kaljanje, cmo-

kanje, viganje, cviljenje, izrekanje besed,stavkov). Sindrom se kar tri- do tirikrat pogo-steje pojavi pri mokih kot pri enskah. S To-urettovim sindromom se pogosto povezujejomotnje pozornosti in hiperaktivnost. V vsehostalih pogledih so posamezniki s Touretto-vim sindromom povsem obiajni ljudje.

Sicer pa sem se sprijaznil s tem, dapa imam to bolezen in z njoivim. Zavedam se, da mi v bistvu ni hudega.Vseeno si zelo elim, da neko ne bi ve imelteh teav, da bi ivel sproeno. Rad bi tiriure skupaj sedel na kavu brez odvenih misli.


18/116

18 Osebno | Gaj Trek, fant s Tourettovim s indromom

Zelo teko sem se zbral. Tiste dni, ko sem

veliko tekal naokoli, je bilo laje.Sicer pa sem se sprijaznil s tem, da pa

imam to bolezen in z njo ivim. Zavedamse, da mi v bistvu ni hudega. Vseeno si zeloelim, da neko ne bi ve imel teh teav,da bi ivel sproeno. Rad bi tiri ure sku-paj sedel na kavu brez odvenih misli.

Sem optimist, ker pesimist noem biti,to otei zadeve. Z mojim pogledom na svet

mi je laje in bolj uivam v ivljenju. Mo-goe sem tak tudi zato, ker sem veliko hu-dega preivel. Zato mi veliko pomenijomale stvari. e bi mi stari vse k riti pri-nesli, bi se moje ivljenje najbr drugaeodvijalo.

Kako so se do tebe obnaali vrstniki?Z vrstniki sem imel kar sreo, pa tudi

sicer nisem tak lovek, da bi se dral zase.

Vsem sem povedal, kaj mi je. Nisem se skri-val in hitro so spoznali, da sem normalenlovek, takega so me sprejeli. Ni bilo hude-ga pritiska okolice, morda, ker sem oddajalpozitivno energijo. Vedno sem se z vsemipogovarjal, e je bilo kaj narobe. Nekate-ri, ki me niso poznali, pa so kazali name sprstom, ja. A od ljudi, ki me niso razumeli,sem se enostavno umaknil.

Kako si se poutil, ko so ljudje norevaliiz tebe oziroma iz tvoje motnje?

Vsaka stvar zaboli. Ampak saj se nava-di, Preeren je dobro napisal: Podplat je

koa ez in ez postala. Saj nekateri prav-zaprav na vsakogar, ki je drugaen, kae-jo s prstom. To je seveda alostno a boljza tiste, ki kaejo s prstom in se smejijo.Moj glavni motiv pri ukvarjanju z glasboin drutvom je prav elja, da me sprejmejo

takega, kot sem, in spoznajo, da ni z manoni narobe.

Smuarske skoke si treniral tirinajst let,kako dolgo pa se e ukvarja z glasbo?

Odkar sem sodeloval v oddajiX Factor.

Tvoje pojavljanje v tako odmevni oddajise mi zdi zanimivo, saj se ljudje, ki imajopodobne teave, veinoma raje izogibajonastopanju v javnosti ti pa kar na XFactor! Je to bilo nartno?

Ja, bilo je nartno. Sloveniji sem elel

pribliati Tourettov sindrom. Prijavil pasem se tudi zaradi nove izkunje. Rad sedajem na preizkunjo in poskuam novestvari v ivljenju. Mislim, da mora vednoiskati nove poti.

Torej se ne izogiba izzivom inneznanim situacijam, ki lahko naelomaokrepijo tike?

Mami mi sicer pravi, naj si uredim i-vljenje, ga strukturiram in delam samo dvestvari naenkrat. A tega ne morem, jaz radponem 25 stvari naenkrat. Potem sevedapride obdobje, ko jo kliem in ji potoim,

Sajmi tudi druinski lani in prijateljivekrat reejo, da me razumejo, a tone more biti res. Lahko me sicer poskusijo ra-zumeti, v resnici pa so edini ljudje, ki me resrazumejo, tisti, ki imajo enake teave.

Hodilsem na portno gimnazijoin vasih je bilo res teko.Mami je vedno nala toplo besedo, da semnekako fural dalje. Pomagalo mi je tudiukvarjanje s portom, treniral sem smuar-ske skoke. S tem sem se zamotil in mi je bilolaje.


19/116


da mi je teko, da ne zmorem vsega. Obi-ajno mi najprej v ali ree: Saj sem ti re-kla. Ampak ko rabim pomo, ko se mistvari zataknejo, je vedno tam zame. Tudina faks sem rinil, eprav mi je odsvetova-la, saj sem se v srednji oli teko uil. Ni-

sem vedel, da bi lahko imel uno pomo.ele pri maturi sem imel posebne pogojein sem se dobro odrezal. Profesorji so re-kli, da so preseneeni.

A sem kljub teavam v srednji oli ho-tel na faks in uspelo mi je. Zdaj sem v za-

dnjem letniku, presegel sem narte, uspe-lo mi je, eprav sem imel vasih res hudeteave s pozornostjo. Teko se zberem zabranje, oziroma ko berem, se mi vsi sin-dromi podvojijo, vse je veliko teje. Prve

pol ure je res teko. Ko mi branje oziromauenje stee, pa kar gre. V prvem letnikusem imel v svoji skupini na fakulteti celonajbolje povpreje.

V zadnjem asu si se poleg tudijaverjetno precej ukvarjal z glasbo?

Izdal sem samostojni singl, skladbo znaslovom Barve po deju, besedilo zanjo

sem napisal sam. Z njim sporoam ljudem,naj si vsak sam poie sreo v ivljenju. Najpo deju, ki je prispodoba tekega ivljenja,najde svojo barvo in sonce, ki pride po tem.

e se dobro spominjam, med nastopi nateleviziji nisi imel nikakrnih tikov.

Med nastopi deluje adrenalin, ki mije tako zelo ve. Ko deluje, imam za pri-blino 50 odstotkov manjo eljo po tiku.Recimo ko sem na odru ali pri smuarskihskokih ali ko spoznam neznano punco to je ta pozitiven stres, ko se veliko lajenadzorujem.

Torej lahko tike nadzoruje?e bi se midva zdaj zmenila, da dve uri

ne bom imel tikov, bi lahko zdral. Am-pak bilo bi zelo teko. Moral bi biti res po-polnoma osredotoen na ta del moganov.e bi mi medtem postavili kako vpraanje,zaradi katerega bi moral razmiljati, bi seteko osredotoal e na tike. In po tehdveh urah bi bil zelo napet. Poutil bi se

kot preluknjana steklenica od ampanjca.

Ocenjuje, da Slovenci dobro poznamoTourettov sindrom?

Vedno bolje, morda tudi po zaslugimojega nastopa na X Factorju. e semozavestil samo 100 ljudi, je to zelo veliko.Moja velika elja je ozavestiti slovenskojavnost, da smo med njimi ljudje s Tou-

rettovim sindromom. Zato smo ustano-viliDrutvo za pomo osebam s Tourettovimsindromom in obsesivno-kompulzivno mo-tnjo. Smo sicer ele na zaetku, a upam,da bomo uspeni, tudi s pomojo prof.

Mamimi sicer pravi, naj si uredimivljenje, ga strukturiram indelam samo dve stvari naenkrat. A tega nemorem, jaz rad ponem 25 stvari naenkrat.Potem seveda pride obdobje, ko jo kliem in jipotoim, da mi je teko, da ne zmorem vsega.

Sajnekateri pravzaprav na vsakogar, kije drugaen, kaejo s prstom. To jeseveda alostno a bolj za tiste, ki kaejos prstom in se smejijo. Moj glavni motiv priukvarjanju z glasbo in drutvom je prav elja,da me sprejmejo takega, kot sem, in spozna-jo, da ni z mano ni narobe.


20/116

20 Osebno | Gaj Trek, fant s Tourettovim s indromom

Pirtoka. Zbrali smo se na nekaj sestan-kih in spoznal sem okoli 15 ljudi s Tou-rettovim sindromom. Zanimivo, kako se

poistoveti in razume z njimi. Zdi se mi,da so to edini ljudje, ki me res absolutnorazumejo. Saj mi tudi druinski lani inprijatelji vekrat reejo, da me razume-jo, a to ne more biti res. Lahko me sicerposkusijo razumeti, v resnici pa so ediniljudje, ki me res razumejo, tisti, ki imajoenake teave.

Kako pa te sprejemajo punce, ki so ti ve?V redu. Doslej sem imel eno resno zve-zo in me je dekle lepo sprejelo, ni bilo te-av. Res sem tudi sicer zakompliciranlovek, ne samo zaradi Tourettovega sin-droma, in vasih me je verjetno teko pre-naati. Dobro vem, da bi se sam kar tekoprilagajal, e bi bilo obratno. A v vsakemzdravem odnosu se je pa treba prilagajati.Punca, ki ne bo sprejela mojega sindroma

kot dela mene, si me pa ne zaslui.

Zelo odprt in topel, optimistien pogledna ivljenje ima.

Mislim, da so to pomembne kvalite-te. Saj se vasih vpraam, e sem pretira-no optimistien, kot mi nekateri pravijo.

Ampak e bi ve ljudi tako razmiljalo, binam bilo bolje in laje. Zavedam se, da

imam karizmo in mo, da bi lahko v i-vljenju naredil nekaj pomembnega s svo-jo glasbo in blogi. e bom svoje razmi-ljanje priblial samo enemu promilu odvseh ljudi, ki jih bom v ivljenju sreal,

bom zadovoljen. V bistvu je moje razmi-ljanje zelo enostavno e jaz nekomupomagam, bo on pomagal nekomu dru-gemu in svet bo lepi. Res pa moramo naj-prej sebi pomagati, da bomo lahko potempomagali drugim.

Ampak laje bi ti bilo, e bi se ukvarjal

samo s svojimi teavami Res bi se lahko osredotoil na svo-je probleme, recimo finanne. A mislim,da ima denar pri nas isto previsoko vre-dnost. e na tleh najde 20 evrov in pli-astega medvedka, bo pograbil 20 evrovin jih dal v ep, medvedka bo pa tam pu-stil, eprav nekemu otroku veliko pome-ni. Osebno bi naredil vse, da bi pomagaltistim, ki jih imam rad in si to zaslui-

jo. Predvsem svoji mami Natai bi najra-je podelil kar Nobelovo nagrado. Dala mije toliko ljubezni, da bi bilo nemogoedrugae razmiljati, kot razmiljam. Tudiz bratom dvojkom sva zelo povezana.Kae, da smo druina fantov, poleg brata,ki ima sina, imam e dva polbrata in tudieden od njiju ima dva fantka.

Vekrat me je groza gledati otroke, ki

jih strai zatirajo ali pa se ne zanimajo za-nje. Ali sploh vedo, kaken vpliv ima tona ivljenje otrok? Vasih se vpraam, za-kaj sploh imajo otroke. A ni poanta star-evstva v tem, da vzgoji dobrega fanta ali

Vbistvu je moje razmiljanje zelo eno-stavno e jaz nekomu pomagam, boon pomagal nekomu drugemu in svet bo lep-i. Res pa moramo najprej sebi pomagati, dabomo lahko potem pomagali drugim.

Dobrovem, da bi se sam kar te-ko prilagajal, e bi biloobratno. A v vsakem zdravem odnosu se jepa treba prilagajati. Punca, ki ne bo spreje-la mojega sindroma kot dela mene, si me pane zaslui.


21/116


dekle? Zato sem preprian, da mora do-bro spoznati punco, preden se odloi, dabo imel z njo otroke.

Ampak otrok e ne nartuje, ali ne?Najprej hoem zakljuiti tudij. Preden

bom diplomiral, bi rad kot absolvent kakoleto delal, da bom finanno priel na zele-no vejo. Upam, da bom posnel e kak vi-deo in e kak komad. Noem se preve

omejiti z narti, odprt sem za vse, kar mibo ivljenje prineslo na pot. Ne vem e, alibom trener ali glasbenik, upam samo, dase mi bo v ivljenju lepo izlo. Nadvse sielim posneti ploo, nastopati na koncer-tih, a se hkrati zavedam, da moram poasinaprej, korak za korakom.

Osebnobi naredil vse, da bipomagal tistim, kijih imam rad in si to zasluijo. Predvsemsvoji mami Natai bi najraje podelil kar No-belovo nagrado. Dala mi je toliko ljubezni,da bi bilo nemogoe drugae razmiljati,kot razmiljam.

Vasihse vpraam, zakaj splohimajo otroke. A ni po-anta starevstva v tem, da vzgoji dobregafanta ali dekle?


22/116


23/116


Le kdo bi si elel biti v koi, ki je hrapava insuha, se morda celo prekomerno lui ter jesrbea? al pa hrapava, razpokana, luskava insrbea koa na stopalih in nogah ni nobena redkost.Vzroki za nastanek prekomerno suhe koe so lahkorazlini, v vsakem primeru pa koa potrebuje intenzivno nego,strokovne nasvete ali ustrezno terapijo. Le tako lahko koaponovno postane gladka in prona.


24/116

24 Aktualno | Suha koa stopal : Objemite poletje !

Zakaj prihaja do nastanka suhe koe?Vsakodnevno izhlapevanje vlage iz glo-

bljih plasti koe je popolnoma normalen innaraven ter nujen proces. Za nastanek suhekoe pa je krivo moteno ravnovesje medoskrbo koe s potrebno vlago in njenim iz-

hlapevanjem, se pravi, ko je izguba vlageveja od oskrbe z njo. Na stopnjo suhe koedodatno vplivajo zunanji faktorji, kot sohormonski vplivi, bioloko staranje koe,bolezni, prehrana, svetloba, okolica, klima.Zato ni udno, da stopnja suhe koe mononiha glede na zunanje vplive.

Obutljivo ravnovesje

Suhi koi manjkajovlaga in lipidi (ko-ne maobe). Zdrava koa ima razlinemonosti ohranjanja izgube vlage v nor-malnih mejah, saj vsebuje tako imenova-ne vlailne faktorje, kot so soli, razline

organske kisline in senino (ureo). Ti faktor-ji prevzemajo nalogo vezave vlage in nje-no zadrevanje v koi. Prav tako pomemb-ne so tudi kone maobe.Lipidi se nahajajov zgornjih plasteh koe med roevinasti-mi celicami. Samo e je medcelina pove-

zava nepokodovana, lahko zgornja plastkoe uravnava vsebnost vlage v koi in skr-bi, da vanjo ne morejo prodreti povzroite-lji okub, kot so bakterije, virusi ali gliviceter druge kodljive snovi.

Previdnost pri suhi koi stopalKo gre za nego suhe koe, potrebuje-

jo stopala posebno pozornost. e s samim

opazovanjem koe vidimo, da je koa napodroju narta e posebej tanka. Vzrok zato je, da ima podkona plast na nartu iz-redno malo maob. Prav tako je bistvenozmanjano tudi tevilo lez lojnic. Zato so

Teave s suho in razpokano koo na stopalih se lahko stopnjujejo doboleine, predvsem pa kazijo videz naih stopal. Vendar lahko zustrezno nego nogam vrnemo zdrav videz.


25/116


stopala e posebej obutljiva in manj za-itena pred izgubo konih maob v pri-merjavi z ostalimi predeli koe. Suha koapa je lahko problem tudi na podplatu, po-sebej e se pojavi eprekomerna poroenelostkoe in celo razpoke (ragade) ki lahko tudizakrvavijo in predvsem bolijo. Z ustreznonego lahko sami poskrbimo, da ne pride

tako dale.

Pomanjkanje lipidov in vlageSuha koa je obutljiva in potrebuje

predvsem eno, in sicer nego, nego in e en-krat nego. Z meanjem maobe in vode ene naredimo kreme s funkcijo, ki bi suhikoi vraala naravno ravnovesje.

Kreme in losjoni za nego suhe koe sto-

pal imajo predvsem nalogo, da v koi urav-navajo potrebo po maobah in vlagi tertako pomagajo vzpostaviti naravno ravno-vesje. Osnovno pravilo pa je: Manjkajoestvari je treba koi dodati.

Ravno tu je v pomo odlina krema zanoge, ki vsebuje kombinacijo snovi, ki ve-ejo vlago in dragocena koi sorodna na-ravna rastlinska olja, kot so na primer avo-kadovo olje, olje rakitovca, ebelji vosek, olje

jojobe in karitejevo maslo. Koi sorodni li-pidi pripomorejo, da je koa ponovnosposobna vzpostaviti svoje naravno rav-novesje. Prav tako pa ni treba posebej pou-darjati, da ob negovanih stopalih ni prije-tneji samo obutek, temve so tudi manjdovzetna za obolenja.

utna vlailna nega izjemno

uinkoviti vlailci sodobne nege nogSuha koa potrebuje veliko vlage, imetipa mora tudi sposobnost, da to vlago vee. Vtem pogledu sta se v izdelkih za nego koee davno izkazali naravni substanciglicerin

in senina. Glicerin, ki se pojavlja kot sestav-ni del maob, je nepogreljiv za stabilnoststen konih celic in skrbi za elastinostkoe. Tudi telesu lastni vlailni faktor se-nina ima veliko pozitivnih lastnosti, ki po-magajo suhi koi. Senina meha trdo po-roenelo koo, povzroi luenje koe oz.

njenih odmrlih celic in blai srbenje. Hia-luron, izvleek medu in izvleek mleka tri uinkovine sodobne nege nog in stopal,ki jih povezuje njihovo aktivno vlailno innegovalno uinkovanje.

Na novo odkrita tradicionalnauinkovina

Mleko e tisoletja velja za vir lepote.Resnici na ljubo! Mleko je zdravo in ne

samo od znotraj. Poleg velikega pomena, kiga ima kot ivilo, je tudi odlina surovinaza naravno kozmetiko. Izvleek mleka imanalogo, da vee vlago v zgornji epidermis.Poleg tega pa mlene beljakovine pomirja-jo in regenerirajo koo ter lajajo draenje.

Uinkovit in bogat z vlagoHialuron je dolgoverini polisaharid,

ki je prisoten praktino v vsaki celici lo-vekega telesa. Njegova najpomembnejalastnost je, da lahko glede na svojo masovee ogromne koliine vode. Dober pri-mer je zrklo oesa. Zrklo oesa vsebuje 2 %

e stari Rimljani so med imenovali nebe-ka medicina in ga uporabljali za nego gro-bih in suhih mest na koi. Izvleek medu eposebej uinkovito in trajno iti koo predizsuitvijo. Poleg tega uinkuje rahlo anti-bakterijsko ter tako zagotavlja dodatno za-

ito pred bakterijami in glivicami.


dojenke in otroke


26/116

26 Aktualno | Suha koa stopal : Objemite poletje !

hialurona, na katerega pa je vezanih 98 %vode. Danes je hialuron, ki se uporablja vkozmetine namene, proizveden biotehno-loko, saj je lahko samo tako dosledno za-gotovljena visoka stopnja kakovosti.

Senina eden pomembnejihfaktorjev vlage

Senino je leta 1773 odkril francoski ke-mik Hilaire Ronelle in sodi med bolj po-znane naravne snovi, ki se uporabljajo priterapiji konih bolezni. V koi je seninaeden izmed pomembnejih faktorjev vlage.Naravna snov dosee, da se vlaga nalaga vkone celice in med njih.

e senine v roeni plasti koe stopalprimanjkuje, bo koa suha in izsuena, po-javljale pa se bodo tudi razpoke. Posebej hi-tro se koa izsui, kadar hkrati primanjkujetudi za koo pomembnih maob (lipidov).

Nega koe s senino

e v koi pade vsebnost senine, lahkonegovalni proizvodi, ki vsebujejo senino,poskrbijo za njeno izravnavo. Predpostav-ka je vsekakor dovolj visoka vsebnost ma-ob v kremi. Ta tako imenovana maob-na podlaga zagotavlja, da bodo uinkovineenakomerno porazdeljene po celotni roe-ni plasti koe. Poleg velikega vpliva seni-ne na vsebnost vlage v koi le-ta tudi meh-

a in zmanjuje prekomerno poroenelokoo ter odstranjuje luskavo koo in omi-li srbenje.

Ali dri, da si je po nanosu kreme zanoge najbolje ez povezniti debelebombane nogavice?

Ne. Najpogosteja zmota pri negi stopalposameznikov, ki imajo suho koo, je mi-selnost, da bo krema najbolje uinkovala,

e jo bodo nanesli na stopala in nato obulidebele bombane nogavice ter se odpraviliv posteljo. V takem primeru bodo namrenogavice sprejele kremo veliko hitreje kotkoa. Za suho koo na stopalih raje poskr-bite med gledanjem vae najljube tv-od-daje ali branjem knjige. Na stopala nanesiteprimerno kremo za noge, nato pa ez stopa-lo poveznite vreko. S tem boste ustvarili

prijetno klimo, ki bo odprla pore vae koestopal, in tako omogoili e hitreje spreje-manje potrebnih sestavin. e se na stopa-lu po odstranitvi vreke e nahajajo ostan-ki kreme, jo poskusite e dodatno neno

e elimo, da bodo naa stopala zapeljiva v

poletnih sandalih, je danes skrajni as, dasvojim nogam posvetimo potrebno pozornost.

Senino oz. ureo zaradi tevilnih blagodej-nih lastnosti e od nekdaj uporabljajo priterapiji konih bolezni in tudi v kozmetinenamene.


dojenke in otroke


27/116


28/116

28 NAA L EKARNA

Skritizakladi

narave

Gvarana rastlina, ki daje naravno energijo

Gvarana (lat. Paullinia cupana, port. Guaran) je plazea se rastlina iz druine sapindovk. Izviraiz poreja Amazonke in ima znailne velike liste ter socvetja. Znana je po svojem rjavkastorde-em sadeu, ki je velik kot kavno zrno. Vsebuje rna semena, ki so delno prekrita z belim arilom.

Legenda amazonskega plemena pravi, daje gvarana zrastla iz oi boanskega otroka, kiga je ugriznila strupena kaa. Med avtohtoni-mi prebivalci Amazonije gvarana zato velja zaudeno rastlino, ki izbolja fizino vzdrljivostin vpliva na obutek sitosti, nekatera indijanskaplemena ji pripisujejo tudi lastnosti afrodiziaka.

Rastlino je v 17. stoletju odkril duhovnik Fe-

lip Betendorf in kmalu zatem so jo prinesli v za-hodno Evropo. ire znana je postala okoli leta1958, ko so iz plodov sintetiziraliguaranin. Gva-ranin je identien kofeinu, pridobljenemu reci-mo iz kave, aja ali aja mate. Gvaranin, tein inmatein so torej sinonimi za kofein, e le nimajodrugih lastnosti in kemijskih snovi svojih rastlin-skih virov, razen lastnosti kofeina.

Gvaranin je torej sinonim za kofein, le da segvaranin v gvarani pojavlja v popolnoma narav-

ni in nepredelani obliki ter lahko ima kot takna telo ve pozitivnih uinkov. Najveja razli-ka med gvaraninom in kofeinom v kavi pa je vtem, da gvaranin v na krvni obtok prehaja veli-ko poasneje, posledica esar je bolj enakomer-no in dolgotrajno delovanje.

Vpliv gvarane na teloZnanstveniki si niso enotni glede vplivov na

loveko telo. Kot prehransko dopolnilo se gva-rana uporablja za poivitev energije, saj vsebu-je dvakrat ve kofeina/gvaranina, kot ga najde-mo v kavnih zrnih, zato naj bi imela velik vplivna kognitivne procese. To so procesi pomnjenja,

zaznavanja, miljenja, uenja in pozornosti.Znanstveniki so razlinega mnenja o vplivih naomenjene procese, saj se izsledki razlinih tu-dij med seboj razlikujejo, a predvsem glede nazauite odmerke. Pri vseh pa se kae pozitivenvpliv na procese fizine vzdrljivosti, spomin inbudnost ter tudi na razpoloenje.

Prav tako si raziskave niso enotne glede

vpliva na obutek sitosti. Neka tudija je po-kazala 5,1 kilograma izgube telesne mase v 45dneh pri skupini, ki je uivala meanico ajamate, gvarane in damiane, v primerjavi z enimkilogramov izgube telesne mase pri placeboskupini. Ne da pa se povsem zakljuiti, da je tuimela odloilen vpliv prav gvarana. Raziskavegovorijo e o vplivu na pospeevanje metabo-lizma, odpravo sindromov migrene in o antio-ksidativnem delovanju.

Na poti, v slubi, pri portu ali uenjuKo zautite utrujenost in veste, da so pred

vami e dolge ure dela, porta, tudija, vonje alizabave, je odlino pomagalo prav gvarana. Izbe-rite izdelek, ki vsebuje visoko vsebnost narav-nega kofeina iz gvarane, ki v krvni obtok pre-haja veliko poasneje kot kofein iz kave, zato jenjegovo delovanje dolgotrajneje in enakomer-

neje. K bistrejim mislim in veji delovni sto-rilnosti bo pripomogel e niacin (vitamin b3), kiprispeva k normalnemu delovanju ivnega sis-tema in normalnemu psiholokemu delovanjuter zmanjuje utrujenost in izrpanost.Og

lasnosporoilo


29/116


Veliki nartiz a h t e v a j o

veliko energijeVsi imamo velike narte. Nekateri nartuje-

jo kariero, drugi podjetje, tretji druino, etrtivse naenkrat. Da bi se veliki narti izpolnili, jetreba vanje vloiti veliko energije. Pri doseganjuvaih ciljev morate ohraniti fokus. Ni lajega!Na pomo prihaja Guarana natural energy izMedexa, ki bo poskrbela, da ne ostanete na polpoti brez energije zaradi praznega tanka. Z

njo lahko zares zavihate rokave, odklenete svojpotencial, poenete misli v vijo prestavo in do-seete svoj veliki nart.

Guarana natural energy vsebuje naravni ko-fein iz gvarane, zato je delovanje dolgotrajnejein enakomerneje. V prironi embalai je lahkovedno pri roki, ko veste, da so pred vami preiz-kunje, ki bodo terjale energijo.

Pomanjkanje energije, utrujenost, nezbra-nost in tekma s asom bodo z Guarano natu-ral energy le e preteklost. Z njo bodo ovire napoti do cilja premostljive, zato je vano le, dasi zadate svoj veliki nart in se pogumno po-date na pot. V slubi, oli, pri portu, doma,na potovanju. Povsod naj vas spremlja osre-dotoenost na cilj in Guarana natural energyiz Medexa.

www.mojaguarana.si


30/116

30 NAA L EKARNA

Poletna

priloga


31/116


32/116

32 Poletna priloga | Bolezni na potovanju lahko resno ogrozi jo ivl jenje

Poletnapriloga

a Kliniki za infekcijske bolezni in vro-inska stanja poznamo najpogo-steje nevenosti in bolezni napotovanju. Torej popotnikom lah-

ko svetujemo, kako zmanjati tveganje, da napotovanju ne zbolijo ali se pokodujejo, ozi-roma kaj naj vzamejo s seboj in kako naj ukre-pajo takrat, ko poitnice vendarle ne poteka-

jo povsem brez zdravstvenih teav.

Za posvet se odloite pravoasnoal se vekrat popotniki odloajo za po-

svet prepozno ali pa gre za tako imenovanalast-minute potovanja. Takrat je popotnikateko ustrezno zaiti, zato svetujemo vsem,ki se odpravljajo na potovanje v oddaljenekraje, da se odloijo za posvet vsaj 6 do 8 te-

dnov pred odhodom.Da bi popotniku lahko najbolje svetovaliglede preventive in vsebine potovalne lekar-ne, je treba dobiti naslednje podatke o njem:drave, ki jih bo obiskal,nain potovanja in bivanja,trajanje potovanja,letni as potovanja,po katerih delih deele bo potoval (mesta/

podeelje),nameravane aktivnosti med potovanjem,koliko asa je e do odhoda,starost popotnika,morebitne zdravstvene teave in kronine

bolezni,zdravila, ki jih redno jemlje,anamnezo o prejnjih boleznih in

cepljenjih,morebitne kontraindikacije za cepiva in

specifino profilakso.Nasvet mora biti oseben, prilagojen vsa-

kemu popotniku glede na njegovo sta-rost, zdravstveno stanje, nain in trajanje

potovanja ter priakovana tveganja, poveza-na s predelom potovanja.

Driska najpogosteja zdravstvenateava na potovanjih

Bolezni na potovanju lahko predstavljajole neprijetnost (npr. blaga driska), lahko paresno ogroajo ivljenje (npr. malarija). Vo-dilni vzroki smrti na potovanju so boleznisrca in oilja in nesree oziroma pokodbe.

Vodilni vzrok obolevnosti med popotniki

je driska, sledijo okube dihal in koe ter vro-inska stanja. Ob vsem tem je treba upote-vati, da so popotniki med potovanjem ali povrnitvi domov dovzetni tudi za vse obiaj-ne bolezni, kot so navaden prehlad, gripa,vnetje rela in vnetja seil. Pogosto omenje-ne nevarnosti daljnjih krajev, kot so hemora-gine mrzlice, kolera in piki ka, predstavlja-jo za popotnika le majhno tveganje.

Zaradi potovanja in izpostavitve ekstre-

mnim dejavnikom okolja je popotnik v ve-ji meri kot doma izpostavljen tudi drugimnevarnostim za zdravje: prometne nesre-e, potovalna slabost, tromboza in embolija(nevarnost venske trombembolije na dolgihletih zaradi utesnjenega sedenja, dehidraci-je in pomanjkanja gibanja), teave v zvezi sasovnim zamikom

Tropsko okolje nevarnost za nae zdravjePopotniki vedno pogosteje potujejo iz

razvitih drav v tropska in subtropska obmo-ja, kjer se ne sreujejo samo z druganim

Na veini letov vsak pilot je razlien obrok,tako zniajo tveganje, da bi vsi piloti medletom zboleli.


dojenke in otroke


33/116


34/116

34 Poletna priloga | Bolezni na potovanju lahko resno ogrozi jo ivl jenje

Poletnapriloga

Malarijo prepreujemo z zaito pred pikikomarjev (ekspozicijska profilaksa) in zai-to z zdravili (kemoprofilaksa). Kot kemoprofi-laksa pridejo v potev razlina zdravila (gle-de na podroje potovanja in rezistenco), ki jihje treba zaeti jemati pred vstopom (obiaj-no en teden prej odvisno od vrste zdravila)in nadaljevati z njimi ves as bivanja v ende-

minem podroju, konati pa ele po povrat-ku domov (obiajno 4 tedne po povratku).Na to po mojih izkunjah popotniki veliko-krat pozabijo.

Cepljenje proti rumeni mrzlici - obveznoCepljenje proti rumeni mrzlici je edino

uradno obvezno cepljenje v potovalni medi-cini po priporoilih Svetovne zdravstvene or-ganizacije. Med rutinska cepljenja priteva-

mo cepljenja, ki jih otroci opravijo e v otrokidobi ne glede na potovanja (cepljenje pro-ti davici, tetanusu in oslovskemu kalju, po-liomielitisu, Haemophilus influenzae tipa ,mumpsu, opicam in rdekam, hepatitisu ).Pomembno je, da so popotniki zaiteni pro-ti omenjenim okubam, ker so v tevilnih de-elah zelo razirjene in nekatere lahko poten-cialno tudi ogroajo ivljenje.

Od priporoljivih cepljenj popotnikomglede na cilj in nain potovanja svetuje-mo cepljenje proti hepatitisu , hepatitisu (e e niso bili cepljeni), meningokokne-mu meningitisu, trebunemu tifusu, steklini,

japonskemu encefalitisu in gripi. Cepljenjeproti hepatitisu priporoamo vsem, ki po-tujejo v higiensko slabe razmere in bolezniniso preboleli.

Pred cepljenjem je treba povedati, e smona kaj alergini (jajca ), da lahko zdravnikpresodi, e je cepivo za nas varno. Prav tako

je treba povedati o morebitni nosenosti,

kroninih boleznih in morebitnih zdravilih, kivplivajo na imunski sistem.Vsekakor je ob pametni odloitvi glede

priporoenih cepljenj tveganje za obolev-nost bistveno manje kot pa morebitni stran-ski uinki cepiva.

Tetovirajte se raje v razvitih krajihGlede na raziskave ima vsaj 5 % popotni-

kov na potovanju prilonostne spolne odno-

se. Glede na visoko stopnjo prekuenosti s in drugimi spolno prenosljivimi bolezni-mi v tropskih krajih je nevarnost okube dostiveja kot doma.

Ne smemo pozabiti, da je prenos virusa in hepatitisa in moen tudi z okue-no krvjo ob navidez nekodljivih aktivnostih,kot sta tetoviranje in pearcing, za kar se mno-gi, zlasti mlaji popotniki odloajo tudi v rev-

nih tropskih krajih s slabo higieno in vekra-tno uporabo igel in instrumentov. Argumenttakih popotnikov je, da je to tam ceneje. Ce-neje e, vendar hkrati predrago, je moje mne-nje.

Nasvet Intituta za varovanje zdravjaZdravila v potovalni lekarni morajo biti oznaena in v originalni embalai, da ne bo teav na meji.

O zdravilih, ki jih uvrstimo v potovalno lekarno, se posvetujmo z zdravnikom v ambulanti za potnike.

V primeru kroninih bolezni (dihal, obtoil, sladkorne bolezni, ledvine bolezni,) ali nosenosti je tre-

ba imeti s seboj potrebna zdravila in se razen v ambulanti za potnike oglasiti tudi pri splonem zdrav-

niku ali specialistu. V primeru prenaanja uspaval, narkotikov, ipd. naj ima potnik spremno zdravniko-

vo pismo, po monosti v anglekem jeziku. Prav tako naj ima zdravnikovo spremno pismo diabetik, ki si

vbrizgava insulin in s seboj nosi tudi ampule in set za iniciranje.


35/116


36/116

36 NAA L EKARNA

Poletna

priloga

Da bo poletjeresnino

brezskrbnoEva Cafuta Hluika, mag. farm., Lekarna Top-Lek, Ptuj

Letos smo resnino dolgo akali na prve pomladne dni,

zato ni udno, da so nas topli sonni arki v hipu zvabili

iz zavetij naih domov v naravo, ki je e zacvetela v vsej

svoji lepoti. Toplo vreme nas vabi na izlete, na morje, na

dolge sprehode po sveem zraku ... Naj nam majhne

teave ne pokvarijo teko priakovanega veselja ob teh

aktivnostih.


37/116


38/116

38 Poletna priloga | Da bo poletje resnino brezskrbno

Poletnapriloga

Prvo pomladno sonce ni nedolnoe preden zanemo pripravljati prirono

potovalno lekarno, ki jo bomo vzeli s seboj navsako poletno popotovanje in izlet, si priskr-bimo kakovostno kremo za zaito pred son-cem. U-zaita naj bo nepogreljiva medcelotno sezono poveanega -sevanja.Uporaba tovrstnih izdelkov naj nam posta-ne vsakodnevna navada, in naj ne bo rezervi-rana le za dopustovanje ob morju. Tudi v vi-sokogorju je -indeks zelo visok, emur naj

bo prilagojena tudi viina uporabljenega za-itnega faktorja; nikar pa ne pozabimo upo-rabiti zaitnega izdelka tudi med portnimiaktivnostmi. Kolesarjenje, tek, tenis in dru-gi porti, pri katerih smo dolgo na soncu, nas

nemalokrat stanejo prvih sonnih opeklin.Zaitimo se torej e pred njihovim pojavom!

e nas prvi sonni arki vseeno prese-netijo in utrpimo blaje sonne opekline, silahko pomagamo s klasinimi in e preverje-nimi izdelki, ki opeeno koo hladijo, pomi-rijo rdeino in pospeijo njeno regeneracijo.Med njimi so izdelki, ki vsebujejo dekspan-tenol, izvleke aloe vere, kafre, mentola aliognjia. Te nanaamo v tankem sloju napredele prizadete koe redno, dokler teava

ne izgine. Seveda naj nas posledice neprevi-dnosti izuijo v prihodnje e kot preventivouporabljati primeren izdelek za zaito predsonnim sevanjem.

Pri pripravi potovalne lekarne premislite, kam greste in kaj boste poeli. Kako

dostopna je medicinska pomo, ali kdo potrebuje posebno skrb, e mora kdo

od vaih sopotnikov redno uivati zdravila, pa nikakor ne pozabite nanje!


39/116


40/116


41/116


Poletnapriloga

antacidi (sredstva, ki zmanjajo teave, pov-zroene s prekomernim izloanjem elodnekisline), sredstva za lajanje prebavnih teav(zlasti na potovanjih v bolj oddaljene kraje,kjer se zaradi spremenjene prehrane kaj hi-tro pojavijo teave bodisi z drisko bodisi z za-prtjem v teh primerih je dobro imeti s saboodvajalo in izdelek s probiotiki, ki bo pomagal

obnoviti porueno revesno floro; odve nebo tudi rehidracijska sol, s katero nadomesti-mo med drisko ali bruhanjem izgubljene ele-ktrolite in tako prepreimo pojav dehidracije),sredstva zoper poviano telesno temperatu-ro, sredstva za zaito pred piki klopov in in-sektov, izdelki z -zaito, ki bodo preprei-li neprijetne izkunje s sonnimi opeklinami(ne pozabimo na vekratno obnavljanje na-

nosa takega izdelka, e posebej, e se kopa-mo, otiramo z brisao ali potimo), izdelki zaprepreevanje in lajanje simptomov alergije(vsaj izdelek za dermalno rabo v primeru ka-krnih koli konih iritacij bo priel prav), raz-kuilo za povrinske rane, oblii, sterilne gazein povoji.

Vsebina potovalne lekarne naj se sevedaprilagodi naim trenutnim potrebam in zah-tevam. e potujemo z otroki, jo je treba bo-lje zaloiti in prilagoditi trenutnim razmeram;prav tako je prilagojena tudi pri ljudeh, ki si-cer jemljejo kakrno koli redno terapijo (zla-sti nanjo ne smemo pozabiti niti med poi-tnicami!), prilagojena pa naj bo seveda tudi

kraju in asu naega potovanja. e potujemov eksotine kraje, kjer je zdravnika oskrba inoskrba z zdravili slaba, je seveda bolje imeti ssabo im ve zdravil, tudi za teave, ki jih sicermorda nimamo. Ni nujno niti, da bodo dolo-ena zdravila, ki jih bomo prejeli v taknihkrajih, delovala tako, kot bi morala, zato skrbza lastno potovalno lekarno nikakor ni odve.

Vsekakor velja, da je bolje biti pripravljenna im ve dogodkov, ki jih lahko prepreimoali reimo sami, kot pa poitnice ali izlet preki-njati z obiskom lokalne zdravnike ambulanteali deurne lekarne. Dokler se zavedamo, da

je nae zdravje v veini v naih rokah, bomona zasluenem oddihu lahko bolj sproeni inle tako bo ta dosegel svoj pravi namen.

Za hitro celjenje malih ran

Poleti smo bolj izpostavljeni praskam, ranam in

odrgninam, pa tudi razlinim okubam. Kadar smo na

poti, nimamo vedno na voljo iste vode, ki bi bila pri-

merna za izpiranje ran, zato si lahko pomagamo s pri-

ronim Bepanthen Plus dermalnim prilom.

Bepanthen Plus v prilu uinkovito razkuu-

je ter omogoa preprost in higienien nanos na koobrez dotikanja rane. Prilo je primerno za uporabo na

ranah, ki e krvavijo. Tako boste uniili morebitne klice

in prepreili okube ter hkrati spodbudili celjenje ran.

Ko se krvavenje ustavi, lahko na rano nanaamo

Bepanthen Plus kremo. Krema pospei obnovo ko-

ne povrhnjice, omogoa prenos plinov in vode ter raz-

kuuje in spodbuja celjenje.

Ve o oskrbi ran na www.bepanthen.si.


42/116


43/116


44/116

44 Poletna priloga | Naj vam potovalna s labost ne pokvar i izleta

Poletnapriloga

otovalno slabost povzroa gibanje.

Natanen mehanizem nastanka sla-bosti ni znan, najverjetneje pa na-stane zaradi nasprotujoih si sporo-

il, ki jih center za bruhanje dobiva izvidenega (oi) in organa za ravnoteje v no-tranjem uesu.

Kako prepoznamo potovalno slabost?Potovalna slabost, kot e ime samo pove,

se najprej pokae s slabostjo. Ta je lahko bla-

ga, moneja ali pa huda v tem primeru jeprisotno bruhanje. Poleg glavnega simpto-ma jo lahko spremljajo tudi glavobol, omo-tica in utrujenost. S prenehanjem vonje sesimptomi v kratkem izboljajo in nato istoizginejo, medtem ko se poslabajo, e z vo-njo nadaljujemo.

Pomagamo si lahko z zdravili

Najuinkoviteja pomo je izogiba-nje nainu potovanja, ki slabost povzro-a, kar pa ni vedno izvedljivo. Na sreo ob-stajajo tudi zdravila in izdelki, ki uinkovitoprepreujejo potovalno slabost. Zdravilna

uinkovina dimenhidrinat je antihistaminik

z antiholinerginimi uinki. Deluje zaviral-no na centralni ivni sistem in tako zmanj-a obutljivost centra za bruhanje. Manjugodno je, da zmanja sposobnost upravlja-nja z vozili in stroji. Povzroa tudi zaspanostin zamegljen vid, kar zna biti marsikdaj ne-prijetno, vendar manj motee kot potoval-na slabost. Uporaba je dovoljena za otroke,stareje od 2 let. Zdravilo bolniki na splonodobro prenaajo. Posebna previdnost je po-

trebna le pri bolnikih s konvulzijami in pri ti-stih, pri katerih bi lahko antiholinergine la-stnosti zdravila poslabale osnovno bolezen(glavkom, hipertrofija prostate, bronhialnaastma). Zdravilo je treba vzeti pol ure predprietkom vonje. e je potovanje dalje, selahko jemanje nato e trikrat ponovi.

V skupino antihistaminikov spada tudizdravilna uinkovina cinarizin, ki pa je v Slo-

veniji ni na voljo. ingverjem

e ne elite posegati po sinteznih zdra-vilih, je uinkovita pomo iz narave ingver.

e vas pogosto mui potovalna

slabost, se ponudite za voznika, saj

boste tako osredotoeni na cesto.

Sicer pa sedite vsaj na sovoznikovem

sedeu.


45/116


Poletnapriloga

Ingverjev aj, suen kandiran ingver, nastr-gan ingver z limono v obliki napitka, ingver-jeve tablete, ingverjeve lizike za otroke vseto so monosti, po katerih lahko poseete.Sicer ni zmeraj uinkovit, je pa nekodljiv innima neelenih uinkov. e zlasti ne vplivana sposobnost upravljanja vozil in strojev in

ne povzroa zaspanosti. Ingverjev preparatse prav tako vzame priblino pol ure predzaetkom potovanja, jemanje pa se vekratponovi, e potovanje traja dlje asa.

ali akupresurnimi zapestnicamiTretja monost, za vse tiste, ki ne elite

niesar vnaati v telo, so akupresurne za-pestnice. Kot e ime pove, posebni gumbi v

zapestnicah vplivajo na akupresurne toke,ki se nahajajo na vsakem zapestju priblinotri prste od stika dlani s podlaktjo, in takozmanjajo slabost. Nosimo jih na obeh za-pestjih ves as potovanja.

Potujte v prijetnem in umirjenem ozrajuSmotrno je upotevati tudi nekaj nefar-

makolokih ukrepov, ki omilijo potovalnoslabost ali pomagajo, da jo laje premaga-

te. Vozilo, v katerem potujete, mora biti do-bro prezraeno, s prijetno (raje hladnejo)temperaturo, brez diav in osveilcev zra-ka. V takem vozilu prav tako ni priporoljivokaditi. Branje med vonjo, prav tako pogle-dovanje v ekran telefona ali na splono nav-zdol slabost samo poslabajo. e je mono,med potovanjem ne uivajte hrane in pija-e, prav tako naj hrane ne uivajo vai sopo-

tniki. Vonj po hrani lahko prav tako poslabaslabost. Glejte vedno naravnost ven v dalja-vo, torej proti obzorju, ne obraajte glave insedite v smeri vonje. Pomaga tudi, e imateoi zaprte ali e poskusite zaspati.

Naravna izbira za lajanje slabosti.

Vasih, morda celo vsak dan, nam potovanje lahko

pokvari potovalna slabost. Sea band je originalen

akupresurni zapestni trak, ki naravno prepreuje in olaja

simptome vseh vrst slabosti.

Sea band je naravna izbira brez zdravil, ki zagotavlja

enostavno uporabo za celotno druino.

Brez zdravil. Brez stranskih uinkov. Klinino testiran.

Primeren za potovalno slabost, jutranjo slabost

in vse druge oblike slabosti.

Na voljo v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

POSLOVITE SE OD

POTOVALNE SLAB OSTI

S POMOJO SEABAND-a

POTOVALNA

SLABOST?

Zastopnik in distributer:

[email protected]

www.toppharma.si

Proizvajalec:

Sea-Band Limited,

Velika Britanija


46/116

46

Poletna

priloga

Medtem ko je za mnoge poletje najlepi letni as, je za

nao koo to obdobje najbolj obremenjujoe. Izpostavlje-

na je -sevanju, vetru, slani vodi, vroini in klimatizira-

nim prostorom. Za lepo in zdravo koo tudi v prihodnjih

letih in desetletjih ni potrebno veliko, drati se je treba le

nekaj osnovnih nael zaite in nege koe poleti.

NAA L EKARNA


47/116


48/116

48 Poletna priloga | Poleti je naa koa zelo obremenjena

oa poleti izgublja vlago predvsemzaradi pogostejega prhanja in izpo-stavljenosti soncu. leze lojnice sena pomanjkanje vlage odzovejo

tako, da zanejo moneje delovati, pojavijose akne. Kono sliko lahko dodatno poslab-ajo mastna sredstva za zaito pred soncem.

Uporabite lahek puder z zaitnim

faktorjemPri problematini koi obraza izbirajmo

vlailne kreme, ki so nekomedogene (to po-meni, da ne maijo koe in torej ne poveuje-

jo nevarnosti nastanka mozoljev). V lekarnahje na voljo veliko primernih zaitnih sredstevprav za obraz. Pomembno je tudi redno i-enje obraza, vendar ne ve kot dvakrat alitrikrat dnevno, da koe ne izsuimo preve.

Ker lahko debeli sloji liil le e dodatno zama-ijo pore, v vroih dneh prekomerno nanaa-nje liil ni priporoljivo. Uporabite teko in la-hek puder, ki po monosti vsebuje e zaitnifaktor ter vodoodporno maskaro.

Nadzorujte svojo izpostavljenost soncuOd daljega izpostavljanja sonnemu

sevanju nimamo koristi. Naa koa sicerpod vplivom -sevanja proizvaja vitamin, ki je nujno potreben za pravilen razvojin trdnost kosti. Vendar za zadostno dnev-no proizvodnjo vitamina zadostuje e ne-kajminutna izpostavljenost rok in obrazasonnemu sevanju!

Edina korist nastavljanja soncu je torej pri-jetno topel obutek infrardeega dela son-nih arkov na koi, zato naj bo izpostavljanjesoncu nadzorovano. Predvsem se je treba iz-ogibati neposredni sonni svetlobi med 11. in16. uro, ko je sonce najmoneje. To e pose-bej velja za nae najmlaje, ki imajo koo eobutljivejo in je zanje vsako prekomernoizpostavljanje soncu e bolj kodljivo.

Med tuiranjem koo im manj izsuimoPoleti se zaradi portnih aktivnosti in po-

tenja tudi vekrat dnevno tuiramo. Pri temje treba paziti, da koo im manj izsuimo. Ne

Poletnapriloga


49/116


tuirajmo se s prevroo vodo, tuiranje naj bo

karseda hitro, milo nanesemo le na doloe-ne predele telesa. Uporabljajmo oljna mila alinamesto mil pH nevtralne ali rahlo kisle sin-dete, saj ti manj izsuujejo koo in jo hkrati emehajo in pomirjajo, e je razdraena ali na-gnjena k vnetjem. Neno se nato obriimo zbrisao in e na vlano koo nanesimo losjonali mleko za telo. Veji kot je odstotek vode vnegovalnem sredstvu, bolj bo prisoten efekt

hlajenja koe ob izhlapevanju vode, kar eposebej prija ob morebitnih sonnih opekli-nah. Takrat izbirajmo izdelke, namenjene ra-njeni in vneti koi po sonenju, saj ti vsebu-

jejo poleg vodne faze, ki prijetno hladi, tudiuinkovine, ki pomagajo pri obnavljanju po-kodovane koe, npr. pantenol.

Ne pozabite na nego od znotrajPoleg nege od zunaj je pomembna tudi

nega od znotraj. Poleti si privoite obilosadja in zelenjave, popijte veliko vode, opu-stite kajenje in koa vam bo hvalena! Zarazvajanje si lahko napravite tudi domaomasko za obraz. Uporabite sadje, ki ga trenu-tno imate doma, zmekanega lahko zmeatez malo skute ali jogurta ter nanesete za ne-kaj minut na oien obraz, nato pa speretez obilo vode.

Uivajte v poletju brez slabe vesti z upo-tevanjem nekaj osnovnih nael o zaiti innegi koe poleti. Lepa koa ni porjavela koa,temve mladosten in sve videz tudi v ka-snejih letih!

Poletnapriloga

Amerika raziskava je pokazala, da se 53odstotkov ljudi tuira zjutraj, 29 odstotkovpa zveer. O tem, ali se ostalih 18 odstotkovtuira ez dan ali pa sploh ne, ne poroajo.


dojenke in otroke


50/116


51/116


Poletnapriloga


52/116

52 Poletna priloga | Kje vas evel j ul i?

Poletnapriloga

Zakaj ulj nastane?ulj nastane zaradi trenja med zgornjo plastjo koe (epi-

dermis) in obutvijo. Tako se zane nabirati tekoina, ki prav-zaprav varuje spodnje plasti koe pred nadaljnjimi pokod-bami. ulj nastane na izpostavljenih delih stopal med hojo,tekom ali med ponavljajoimi se gibi (lahko tudi na dla-neh) in hitreje nastane na vlanih delih koe. Obiajno negre za resno pokodbo, vsekakor pa ulj ni prijeten in zah-

teva ustrezno oskrbo. Posebno previdnost je treba namenitisladkornim bolnikom.

Kako ulj oskrbimo?Najpomembneje je, da se im prej preobujemo in koo

osvobodimo trenja. Tako se bo ulj sploh lahko zael celiti. Nanjegovem dnu bo zaela nastajati nova koa, tekoina se bopostopoma vpila, povrhnja koa pa se bo posuila in olupila.

Zelo pomembno je vedeti, da ulja ne smemo predirati,saj mehur s tekoino slui kot naravna zaita za novo koopod njim. Nepravilna oskrba in prediranje z iglo lahko povzro-i okubo, ki se kae kot vnetje z rdeino in gnojenjem in zah-teva resneje zdravljenje.

e ulj nenadoma poi, ne odstranjujte odvene koe. Vobeh primerih pa je pomembno, da rano zaitite pred zuna-njimi vplivi in okubo. Najbolj je, da mesto ulja umijemo podtekoo mlano vodo z milom. Nato mesto dobro izperemo in

razkuimo z alkoholom ali drugim ustreznim razkuilom, do-bro osuimo ter pokrijemo z obliem ali sterilno gazo.

V lekarni je na voljo kar precej pripravkov za oskrbo u-ljev. Zelo uinkoviti so oblii s hidrokoloidno tehnologijo, ki ta-koj ublaijo boleino zaradi pritiska in trenja ter ustvarijo opti-malno vlano okolje za celjenje, zato se rana hitreje zaceli. Dane bi zmotili procesa celjenja, obli pustite na ulju ve dni,zamenjajte pa ga ele, ko se sam odlepi. V tem asu obli var-

no iti ulj pred umazanijo in bakterijami.e uporabljamo navadne oblie, je smiselno mesto uljapredhodno namazati s kremo, ki pospei celjenje.

ulji se lahko pojavijokjerkoli na telesu, kjer jeprisoten stalen pritiskna koo. Kitaristi jihrecimo pogosto dobijo nablazinicah prstov.


dojenke in otroke


53/116


54/116

54

Poletna

priloga

Foto:GregorGrunt

NAA L EKARNA


55/116


Poletnapriloga

Mesec maj, ki ponavadi s svojimi

cvetoimi dnevi budi ljubezen in

napoveduje toplo poletje, se je letos

povsem izneveril. In bati se je, da bo

tudi poletje kislo in ni kaj prijazno.

No, vere v tople dni e nismo izgubili,

zato upamo, da bomo doakali vsaj

teden, dva, ko bodo temperature

poskoile do vroih 30 stopinj in

bomo potrebovali osveitev.


56/116

56 Poletna priloga | Zdrava poletna osveitev

Poletnapriloga

elo najlaje osveimo s skokom v morje, jezero ali

reko ali pa se namakamo v bazenih. Za osveitev po-utja potrebujemo tudi primerno ohlajeno pijao,najbolje vodo. In za duo tudi sladoled.

Voda je temeljna tekoina, ki jo nae telo potrebuje zanormalno delovanje, saj je transportno sredstvo vodotopnihhranilnih snovi in rudnin ter sestavina celic naega telesa. Vpovpreju je telo zgrajeno iz kar 75 odstotkov vode. Vendar jeto razmerje v moganih e bolj v prid vode, saj je je v moga-

nih celo do 85 odstotkov. e to dejstvo, da je v nas toliko vode,govori v prid tezi, da moramo piti veliko vode. Voda je resni-no vir ivljenja, pa tudi sredstvo oievanja in sredie ob-navljanja. Prav vsako telesno funkcijo usmerja in doloa pre-tok vode. e je je dovolj, ivljenjsko pomembni organi dobijo

Ssladoledom se najhitreje prehladimo takrat, ko je temperatura zraka zelo visoka in s tem razlika donizke temperature sladoleda zelo velika.


57/116


Poletnapriloga

snovi, ki jih voda prenaa, in sicer: dovolj hormonov, encimov,nevrotransmiterjev in hranil za njihovo izdelavo.

Mnogo starejih ne uti, da so ejniS staranjem obutek za ejo zane peati. Zato tevilni

stareji ljudje postajajo vse bolj dehidrirani, ne da bi se tegazavedali. Pri dehidriranem loveku se ne sproi spodbuda zapitje, marve prav nasprotno: telo aktivira sistem za vareva-

nje vode v skladu s telesnimi prioritetami ter sproi histamin,ki je poglavitni moganski regulator varevanja z vodo. V na-sprotju s splonim preprianjem je najslabe, e tko hudodehidracijo skuamo teiti s sladkimi umeimi pijaami, pra-vim ajem, kavo ali alkoholnimi pijaami! Vse te pijae sicervsebujejo vodo, vendar tudi dehidracijske snovi, ki pospee-no iz telesa izloajo vodo.

Koliko vode in kdaj?

Izguba vode je razlina od loveka do loveka, pri vseh paodvisna od zunanje temperature, fizinega napora, spola instarosti. Telo odraslega loveka v povpreju potrebuje okrogtri litre vode na dan. Priblino liter jo lahko dobimo s hrano,drugo moramo popiti kot sveo isto vodo. Voda se razme-roma hitro absorbira v kri in prek nje prehaja v celice. Toda e

ji dodamo sladkor, tudi v obliki sadnega soka, potrebuje za taprehod kar trikrat ve asa.

Raznoliki vplivi vode na nae telo

Voda v lovekem telesu:zmanjuje stres, tesnobo in depresijo,

polni nas z energijo in pomaga premagovati utrujenost,

povrne normalen ritem spanja,

redi kri,

povea uinkovitost rdeih krvnih teles,

povea uinkovitost imunskega sistema,

pospeuje obnovo DNK in druge obnovitvene procese v celicah,

prepreuje ali zavira vse bolezni, tudi degenerativne,

blai menstrualne in menske teave,

spodbuja nastajanje spolnih hormonov in nevrotransmiterjev v

moganih,

prepreuje artritis in

daje oem sijaj.

Povprena krava mlekari-ca v svojem ivljenju pro-izvede toliko mleka, dabi iz njega lahko naredili

ve kot 34.000 litrov sla-doleda.


dojenke in otroke


58/116

58 Poletna priloga | Zdrava poletna osveitev

Poletnapriloga

Letos bo poletje kot nala za sladoledVoda je pomembna sestavina drugih pija pa tudi slado-ledov, ki jih tako radi liemo, da bi se ohladili in tudi nekolikoposladkali. S sladoledom se pravzaprav ne moremo ohladi-ti, marve samo malce pocrkljamo svoje obutke in s tempoutje. Zato je treba s sladoledom ravnati previdno. S sla-doledom se najhitreje prehladimo takrat, ko je temperaturazraka zelo visoka in s tem razlika do nizke temperature sla-doleda zelo velika. Presenetljivo, a resnino: s sladoledommanj tvegamo za prehlad in poen, hripav glas, e ga li-

emo v hladnih dneh. Torej bo letos poletje kakor nala zadober sladoled.

Marija Merljak, univ. dipl. in. iv. teh., jeskupaj s herkoMojco Koman, univ. dipl.in. iv. teh., pri Preernovi drubi izdalaknjigo Zdravje je naa odloitev. V knji-

gi opisujeta povezanost zdravja v razli-nih ivljenjskih obdobjih s prehrano. Priisti zalobi je izla tudi njuna druga knji-

ga z naslovom Zdrava prehrana je pravaodloitev.

V ZDA je julij nacionalnimesec sladoleda.


dojenke in otroke


59/116


Poletnapriloga

Sladoledni sladici, ki vkljuujeta tudi lokalno in sezonsko sadje

ter oreke:

epki iz listnatega testa s kupljenimsadnim sladoledom in ribezovim prelivom

Sladoled kupimo pri sladoledarju, ki muzaupamo, nato vzamemo zavitek listnategatesta, ga razvaljamo, izreemo kvadratke injih speemo. Peene razpolovimo na zgornjoin spodnjo plast. Vmes nanesemo sadni sla-doled; vse skupaj prelijemo z ribezovim pre-livom. Tega naredimo tako, da ribez v sklediz malce vode, limoninim sokom, sladkorjemin po elji z malce jedilnega kroba zgosti-

mo. epke okrasimo z malo stepene sme-tane, potresemo s okoladnimi mrvicami alinaribano okolado in dodamo vejico meteali melise. Namesto ribeza lahko uporabimomaline, robidnice, jagode ali drugo sadje.

Pistacijev sladoled za ljubezen

Najprej posebej pripravimo krokant: zanj

segrejemo 150 g kristalnega sladkorja v pra-hu in 3 lice vode; raztopino segrevamo to-liko asa, da nastane rjav sirup. Odstranimood ognja, primeamo 50 g pistacij in vse toprelijemo v premazan peka. Tega postavi-mo v zamrzovalnik, da masa zamrzne. Napo-sled vzamemo ven, potolemo, da maso raz-drobimo na majhne koke, in jih zameamomed sladoled, preden ga ponudimo.

Za domai sladoled potrebujemo 300 gsladke smetane, 150 g navadnega jogurta,dve juni lici mleka in tri lice medu. Vse se-stavine zmeamo v skledi, prelijemo v odprteposodice ali modelke in jih postavimo v za-mrzovalnik; pustimo le toliko, da zane na ro-bovih zamrzovati. Nato vzamemo ven in vanjprimeamo 50 g neslanih olupljenih pistacij.Vnovi damo v zamrzovalnik, vendar zdaj po-sodice pokrijemo, in pustimo dve do tri ure,

da vse skupaj zamrzne.Ponudimo kar v modelkih, e so primer-

ni za to. Na vrh postavimo rdeo jagodo naposteljici iz melisinega listka ter vse skupajprelijemo z jagodnim sirupom ali okrasimo sstepeno sladko smetano.

In zakaj je ta sladoled za ljubezen? Ker sopistacije afrodiziak, podobno kot jagoda. Re-snici na ljubo vsebujejo glutaminsko kislino,

ki s svojo energijo spodbuja misel, veliko vita-mina za mladostnost ter minerala magnezijin kalcij, ki nas varujeta pred stresom.


60/116

60 NAA L EKARNA

Kako deluje

NAA L EKARNA

Zasebna orlambulanta, etrtek dopoldne. V akalnici sedijo trijeljudje, dva moka in enska. Kako to, saj je ob 8hnaroena gospa, ki

jo e mesec dni mui hripavost? In ob 8.30 pride druga gospa. Nahitro vpraam gospoda, v em je teava. Ne, ni kontrola, niti nista

predstavnika farmacevtske firme. Aha, na morju sta bila in ju bolijouesa. Prosita, e bi ju lahko danes vzel in jima pomagal.

Torej se je letos e prielo. Poletne boleine v uesih, zamaenisluhovodi, problemi pri potapljanju


61/116



62/116

Vnetje sluhovoda lahko poleg bolein v uesih povzroi tudi

pokodbe bobnia, zaradi katerih se potaplja ne more orientiratipod vodo. To ga lahko spravi v hudo nevarnost.

Vsako poletje (obiajno pa e pozimi,ko se kljub recesiji prinejo ro-manja slovenskih turistov v toplekraje, recimo na potapljake izlete

v Egipt) pridejo izkueni dopustniki in po-

tapljai na preventivni pregled in toaletoues, da bi prepreili kalvarijo, ki jo lahkopovzroi tako banalna zadeva, kot je ue-sno maslo. Ponavadi so pametni zaradi svo-jih boleih izkuenj iz prejnjih let, ko so seposkusili potapljati z zamaenimi sluhovo-di. Veliko bolje je, e so bolee izkunje izkunje drugih. Nekateri so imeli le bole-ine v uesih ali vnetje sluhovodov, manj

sreni so utrpeli pokodbe bobniev pripovianem tlaku v toplem morju.Pred poletjem je nujno treba sprati slu-

hovode, posesati ali instrumentalno od-straniti nabrano maslo in umazanijo iz

zunanjih sluhovodov. Na tak nain prepre-

imo vnetja sluhovodov, omogoimo nor-malno in varno potapljanje, ne glede nato, ali se potapljate na dah, z dihalko ali je-klenko, ne glede na to, ali si le zmoite ue-sa z morsko ali bazensko vodo ali pa se po-topite 30 m globoko.

Kaj je uesno maslo?Uesno maslo je meanica izloka lez

koe sluhovoda, odluene povrhnjicekoe sluhovoda in umazanije. Maslo maein iti koo sluhovoda. Normalno nasta-ja v taki meri in je take konsistence, da seob obiajnem umivanju ues brez uporabe

Voda filtrira rdeo in rumeno svetlobo, zatopod morsko gladino vse zgleda modrikasto.


dojenke in otroke

62 Kako deluje | Presneta uesa


63/116

Odveno uesno maslolahko povzroi ve teav,ki jih navadno spremljajo hudeboleine v uesih. Zato predodhodom na morje poskrbimoza ienje sluhovodov

vatirane palke ne nabira v preveliki meri.Pri nekaterih ljudeh pa se izloa v vejimeri in je bolj konsistentno. e ima ta kon-kretna oseba e smolo, da ji je narava dalaoje sluhovode in izrazito voljo maslo za-

bijati do bobniev z vztrajnim ienjem zvatiranimi palkami , potem je nastanekepa uesnega masla neizogiben.

Kakne probleme lahko uesno maslopovzroi?

Uesno maslo lahko povzroi ve teav,od obiajnega vnetja zunanjega sluhovoda,ki lahko unii dopust, do bolein v uesih

pri potapljanju. Pri bolj vztrajnih lahko pri-de celo do pokodbe bobnia, dezorientaci-je pod vodo in torej ivljenjske ogroenostipotapljaa.

Vnetje zunanjega sluhovoda sicer ne na-stane izkljuno pri ljudeh, ki imajo nabranep uesnega masla, je pa pri njih bistvenopogosteje in se ga veliko teje pozdravi.Uesno maslo (lat. cerumen) je namre hi-

droskopino, torej se napne ob stiku z vodoin e samo po sebi povzroi sitno zamai-tev sluhovoda. e pa se nacepi e bakterij-sko ali e slabe bazensko glivino vnetje, seteave stopnjujejo. Pacient ima obutek za-maenega uesa in obiajno se pojavi bole-ina, ki se ob opustitvi toalete ues in zdra-vljenja stopnjuje in postane neznosna.

Ob potopu oz. nastanku nadtlaka vode

na sluhovodu ep uesnega masla povzro-i mone boleine. Izenaitev pritiska nimona in preti nevarnost pokodbe bob-nia. e pride do pokodbe, vdre hladnavoda v srednje uho in potaplja izgubi

Najbolj pogost vzrok

izgube sluha je epuesnega masla, kiblokira sluhovod.


dojenke in otroke



64/116

Za ienje ues ne potrebuje-mo vatiranih palk, zadostu-jeta voda in robek.

64 Kako deluje | Presneta uesa

orientacijo, kaj je zgoraj, kaj spodaj. Brezpomoi kolega potapljaa se lahko v pani-ki utopi. Pokodba bobnia se obiajno ka-sneje sanira in sama po sebi sicer ni vejiterapevtski problem.

Kako istimo uesno maslo?Uesa si umivamo s toplo vodo, upora-

bimo lahko tanko tkanino, npr. robek, inmezinec. Obiajno je to dovolj. e se nam

maslo rado nabira, se na ienje raje od-pravimo k zdravniku. Pravzaprav to obi-ajno stori medicinska sestra, eprav tomenda ni po doktrini. Sestre so po letih to-vrstnih izkuenj pri izpiranju obiajno zelospretne in jim uspe sluhovode izprati. ene gre, pa priskoimo na pomo specialistiorl, ki imamo s tem ve izkuenj roko nasrce pa tudi ustrezneje pripomoke za to-

aleto in izpiranje ues. Problemi nastanejopri pacientih, ki imajo predrte bobnie (de-nimo zaradi vnetja ali po operacijah in po-kodbah), pa tudi pri tistih, ki imajo bistve-no zoene sluhovode.

Izpiranje, ienje in odstranjevanje ma-sla je b

Documents

Naša lekarna 74 pomlad 2013.pdf