RAČUNALNIŠKA OPREMA 065/62-477, faks 065/62-733

S O B O T A , 22. JUNIJA 1991 • LJUBLJANA, L E T O XXXIII • ŠT. 144 • C E N A 18 D I N A R J E V 3,30 DEM, 23 ATS, 2,80 CHF, 2500 ITL

Samostojen časnik za samostojno Slovenijo

| Danes v prilogi: Odštevanje - Zvezni Slovenci na poti domov - Lasten denar? - Razbiti vrčjugodiplomacije - Krasna nora (ljubljanska) oblast |

Osamosvojitev bo 26. junija! Samostojnost Slovenije naj bi skupščina razglasila r sredo ob 2030 - Osamosvojitveni akti v strankah LJUBLJANA, 21. junija - Slovenska skupščina naj bi samostoj-nost Slovenije razglasila v sredo, 26. junija, ob 20.30, je na današ-nji prvi »osamosvojitveni« tiskovni konferenci v Cankarjevem domu sporočil minister za informiranje Jelko Kacin. Številnim tujim in domačim novinarjem so odgovarjali še podpredsednik vlade dr. Andrej Ocvirk ter ministri Dušan Šešok, Igor Bavčar, Janez Janša in dr. Dimitrij Rupel, ki pa ga je nato zaradi odhoda na pogovore z Bakerjem v Beograd zamenjal namestnik Zoran Thaler.

Vodilni slovenski politiki si v zadnjih dneh prizadevajo na-domestiti zamudo pri pripravi najpomembnejših osamosvoji-tvenih aktov. Včerajšnji in da-našnji sestanki v predsedstvu re-publike in v skupščini se bodo nadaljevali čez vikend. V pone-deljek pričakujemo zaprto sejo republiške skupščine.

Včeraj so se vodje slovenskih parlamentarnih strank sestali s člani republiškega predsedstva z Milanom Kučanom na čelu in nekaterimi člani vlade, vštevši predsednika Lojzeta Peterleta. Razpravljali so o poteku priprav na osamosvojitev Slovenije. Predsedniki strank so včeraj pr-vič dobili v roke vse tri osnutke zaupnih dokumentov: deklaraci-jo o samostojnosti, poseben ustavni akt in ustavni zakon o samostojnosti in neodvisnosti. Dogovorili so se, da bodo poli-tične stranke vse dokumente proučile do nedelje, ko se bodo šefi strank, člani predsedstva in vlade ponovno sestali. Takrat naj bi razpravljali o pripombah strank na osamosvojitvene doku-mente in najbrž še enkrat odprli razpravo o simbolih. Kakor trdi-jo naši viri, so nekateri udele-ženci sestanka izražali nezado-voljstvo nad tem, da so te doku-mente dodali tako pozno, pred-sednik Lojze Peterle pa je zago-tovil, da priprave na osamosvoji-tev potekajo nemoteno.

Da pa se pri pripravah ven-darle zatika, dokazuje potek da-našnjega sestanka vodij poslan-skih klubov v skupčini. Udele-ženci sestanka so se razšli brez pomembnejših sklepov, izvzemši to. da se bo v ponedeljek po-poldne na seji, zaprti za javnost, sestala republiška skupščina. Po-

slanci naj bi razpravljali o vseh treh osamosvojitvenih dokumen-tih. Opazovalci trdijo, da bo seja zaprta zato, ker pričakujejo ostro razpravo, v kateri se bodo pokazale razlike v stališčih posa-meznih strank do nadaljnjega poteka osamosvojitvenega pro-cesa. Nadaljevanje na 2. strani

MIRAN LESJAK BRANKO SOBAN

VROČ DAN V BEOGRADU - Ameriški zunanji minister James Baker se je včeraj v Beogradu ločeno sestal z vodilnimi jugoslovanskimi politiki. Razgovor s predsednikom slovenskega predsedstva Milanom Kučanom se je potegnil krepko čez predvideni čas. (Telefoto: Tanjug)

ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh Ameriški zunanji minister James Baker je v seriji srečanj v Beogradu ponovil znano stališče ZDA o podpori demokraciji in celovitosti Jugoslavije OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 21. junija - Združene države Amerike niso naklo-njene slovenski odcepitvi, ker so proti enostranskim ukrepom. Spre-jeli pa bodo vse odločitve, ki bodo sprejete v Jugoslaviji kot dogo-vor vseh. To izjavo je ameriški državni sekretar James Baker dal domačim in tujim novinarjem kmalu po koncu popoldanskih pogo-vorov s premierom Markovičem

imes Baker je danes dopold-ne dopotoval v Beograd in se nekaj po enajsti uri sestal z zvez-nim premierom Antejem Mar-kovičem in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Budimirjem Lončarjem. Kot nam je nepo-sredno po pogovorih povedal Budimir Lončar, je Baker pono-vil stališče ZDA in vseh držav, ki so sodelovale na KVSE, da sedanja jugoslovanska kriza ni le stvar jugoslovanskih narodov, ki

TEMA DNEVA

Mali in veliki Kakorkoli že se vrti kolo zgodovine in kamorkoli zavija,

vedno je tako, da smer določajo veliki, morebitne nove.smeri pa najprej na pol ilegalno, zatem pa vse bolj odločno izsilijo mali. Če so razmere za spremembe godne, za male pa hkrati neugodne, tako da jih ni mogoče ustaviti, podkupiti ali utišati, jo za njimi prej ali slej ubere tudi glavnina.

Nobenega dvoma ni, da je James Baker v imenu velikih prišel v Beograd mirit male in nezadovoljne in jim obljubljat, da bodo veliki poskrbeli za vse, samo če bomo pripravljeni potrpeti in spoštovati sedanja pravila igre. Toda hkrati ni nobenega dvoma, da se mali nikoli ne bi upali postavljati po robu volji velikih, če ne bi bili v to prisiljeni tako močno, da izhod vidijo v korenitih in hitrih spremembah, in ne zgolj v diplomatski »kozmetiki«. Zato bodo v vsaki, taki ali drugačni, Bakerjevi potezi nujno iskali odtenke, ki bi potrdili njihov prav, pravice, zahteve... Drugače ne morejo, pa tudi ne smejo, saj je teh malenkostnih sprememb navsezadnje tudi objektivno že toliko, da jih kmalu ne bo več mogoče spregledati. Pa pri tem ne mislimo le na Bakerjeve sestanke s posameznimi jugoslovanskimi (republiškimi) vodite-lji, ampak tudi na zahteve, ki so jih zaradi naraščajočega števila evropskih (po ameriško) troublemakerjev prisiljene čedalje bolj upoštevati tudi tiste evropske države, ki bodo v nasprotnem primeru morale živeti z vse bolj eksplozivnimi problemi na svojih mejah.

Zdaj je namreč večini že jasno, da se je s propadom soci-alizma sprožil plaz, ki so ga prvi kamenčki le napovedali. Sledijo jim večji. Zato morda ne kaže spregledati, da se je na dan, ko se je Baker prvič pogovarjal s Kučanom, Bush v Was-hingtonu sešel s predsednikom stomilijonske Rusije.

DAMIJAN SLABE

Premier Markovič svari pred enostranskimi odločitvami Markovič je v zveznem zboru opozoril, da razdruževanje ne sme imeti škodljivih posledic ne za druge dele države ne za celoto - 0 izhodiščih vlade v ponedeljek OD NAŠE DOPISNICE BEOGRAD, 21. junija — Zvezni izvršni svet meni, da bi bili kakršnikoli dogovori ali enostranske odločitve o spremembi zuna-njih ali notranjih meja države v nasprotju z mirnim in demokratič-nim odpravljanjem krize, torej jih je treba obravnavati kot nezako-nite in nelegitimne. Za takšno odločitev je nujen sporazum vseh republik in narodov Jugoslavije. To je pred delegati zveznega zbora poudaril predsednik ZIS Ante Markovič, ko je navajal stališča in predloge zvezne vlade o možnostih za odpravo krize in ureditev odnosov v jugoslovanski skupnosti.

Še več, v primeru, če bo tak enostranski korak - kot izraz politike postavljanja pred dej-stvo - storjen, bo ZIS zavaroval interese posameznih delov pa tu-di države kot celote in posegel po nujnih ukrepih, da bi proble-

ANTE MARKOVIČ V PAR-LAMENTU

me reševali po demokratični poti in z dogovori ter utrli pot globo-ki preobrazbi, ki bo v interesu vseh narodov, narodnosti in dr-žavljanov SFRJ. Po Markoviče-vem mnenju je ta interes v tem, da se Jugoslavija oblikuje kot skupnost neodvisnih republik, kot država, ki bo urejena v skla-du s sodobnimi in demokratični-mi dosežki v Evropi in svetu. Temu je treba prilagoditi tudi položaj avtonomnih pokrajin. Ustavno pravico narodov do sa-moodločbe, tudi z možnostjo od-cepitve, je mogoče uveljaviti s pomočjo demokratičnih proce-sov, ne pa kot enostransko deja-nje. To pravico je mogoče uve-ljaviti le s skupnim dogovorom.

POKROVITELJ I J* KRKk

10. MIRNOPEŠKI TEK Odprto prvenstvo Slovenije 21 km L 29.6.1991

uresničevanje te pravice pa zah-teva tudi realno upoštevanje člo-vekove komponente. Markovič se je hkrati zavzel za to, da ne bi prekinili delovanja nujnih delov sistema, katerih spodkopavanje nas bi objektivno pripeljalo v ka-tastrofalne ekonomske, socialne in politične razmere.

Razdružitev ne sme imeti ne-gativnih in škodljivih posledic, kar zadeva interese drugih repu-blik pa tudi Jugoslavije kot celo-te. Odcepitev kot enostransko dejanje bi pomenila nasilno spremembo sedanjih odnosov, saj bi nas pripeljala k nasilnemu odpravljanju jugoslovanske kri-ze, je poudaril Markovič. Če bo do razdružitve prišlo, mora le-ta potekati kot demokratični pro-ces, kot proces osamosvajanja in suverenosti, hkrati pa mora biti to začetek novega procesa, ki bo pomenil določanje novih odno-sov med republikami in narodi oziroma novih sodobnih odno-sov združevanja, kakršna ta hip

žili skupščini. Stališče vlade je, da je izjava skupščine Slovenije predvsem politični, ne pa pravni dokument in da kot tak ne more imeti pravnega učinka. S to izja-vo ni mogoče urejati načinov za uveljavitev pravice do razdruži-tve, je jasno zapisano v stališčih zvezne vlade.

Delegati so tudi današnji na-stop predsednika ZIS pozdravili z navdušenim ploskanjem. Sicer pa se bodo stališča o izhodiščih, ki jih je ponudila vlada, izobli-kovala že v ponedeljek, ko bodo o tem razpravljala delovna telesa zveznega zbora. Zvezni zbor naj bi na torkovi seji sprejel stališče do izjave slovenske skupščine o razdružitvi, hkrati pa tudi za-čel načelno razpravo o stališčih ZIS do odpravljanja sedanje kri-ze. Vsekakor pa je težko verjeti, da bi lahko na takšnem zaseda-nju sprejeli dokončna stališča do ponujenih izhodišč oziroma pri-hodnosti. Več na 3. strani.

BOJANA JAGER

NA URGENCI

Karikatura: Franco Juri

Zamolčana literatura v javnosti Z okroglo mizo in razstavo v NUK je postala del enovi-te slovenske literature

LJUBLJANA, 21. junija - V prostorih Kulturno-informacij-skega centra v Križankah je pote-kala danes v okviru Srečanja v moji deželi okrogla miza o zamolčani slovenski literaturi, ki jo je vodila dr. Irene Mislej, v imenu slovenske vlade pa pozdravil minister za Slo-vence po svetu dr. Janez Dular.

Izčrpen pregled zamolčane lite-rature so uvodoma imeli Lev Dete-la, dr. Helga Glušič ter France Pi-bernik. V nadaljevanju so Zora Tavčar, dr. Denis Poniž, Marko Jenšterle, Janez Kajzer, dr. Irene Mislej, Martin Jevnikar, Brane Gradišnik, Andrej Brvar in Tomo Virk predstavili knjižne projekte, s katerimi bo del te književnosti kmalu dostopnejši tudi Slovencem v matični domovini.

V popoldanskem delu pa so uredniki predstavili tudi svoje za-ložbe: Ladislav Lenček Slovensko kulturno akcijo iz Buenos Airesa, dr. Jože Merkuža goriško Mohorje-vo družbo, Bogdan Petrič celovško Mohorjevo ter Marij Maver tržaško Mladiko. Več na 5. str.

Prva voznika ostala brez tovornjakov

LJUBLJANA, 21. junija - Preizkušanje poštenosti voz-nikov vozil z dizelskim motor-jem v Sloveniji se nadaljuje. Inšpektorji republiškega sekre-tariata za tržišče in splošne go-spodarske zadeve so v sodelo-vanju s prometnimi miličniki tokrat ustavljali voznike in je-mali vzorce goriva vozil na av-tocesti proti Primorski. Pod drobnogled so vzeli zlasti to-vorna vozila in delovne stroje na gradbišču avtoceste.

Tokratna akcija je pokazala, da niso vsi pošteni in da kršijo zakon, po katerem so za nena-mensko rabo kurilnega olja za-grožene visoke kazni in od-vzem vozila. Grešnika sta bila dva voznika tovornjakov. Oba sta se s prepovedanim gorivom oskrbela pri zasebniku, pri ka-terem se sicer oskrbuje s po-trebnim gorivom sedem zaseb-nih avtoprevoznikov-koope-rantov italijanskega podjetja, ki je izvajalec del pri gradnji ceste. Oba kršilca so že prijavi-li sodniku za prekrške; ta jima bo odmeril denarno kazen, ostala pa bosta tudi brez vozi-la. Več na 7. strani. M. Š.

• Na današnji seji odbora za družbenopolitične odnose je bilo med drugim slišati tudi predlog, naj zvezna skupščina razglasi ne-prekinjeno zasedanje, saj so prav ti dnevi za našo državo usodnega pomena. Tudi do tega predloga morajo delegati naj-prej sprejeti stališča.

potekajo v Evropi. Markovič meni, da je treba uresničevanje te pravice neposredno povezati z odpiranjem procesa nujnega vključevanja Jugoslavije v evrop-ske integracijske grupacije.

Prav ta del ekspozeja nekoliko natančneje pojasnjuje negativno mnenje ZIS o izjavi skupščine Slovenije o razdružitvi od SFRJ, ki so jo prav tako danes predlo-

ZDRAVILIŠČE RADENCI

r č t f f f \ V

Prva naslova v nemški tabor TACEN, 21. junija - Svetovno prvenstvo v slalomu na divjih vodah se je začelo tako kot prejšnji teden SP v spustu na Soči: naslova sta šla v druge roke. Najprej se je morala od naslova svetovne prvakinje v K-1 posloviti Francozinja Myriam Jerusalmi, nato pa Američan Jon Lugbill. Pri obeh podelitvah je ob tacenski slalomski progi zadonela nemška himna. Zlato kolajno je v K-l osvojila Elisabeth Micheler, pri kanuistih pa Martin Lang. Med našimi se je prvi dan tacenskega SP najbolje uvrstil Zagrebčan Danko Herceg, kije bil peti. V soboto se bo prvenstvo nadaljevalo s tekmo kajakašev in dvosedežnih kanujev, v nedeljo pa bodo na sporedu moštvene tekme. Na sliki z leve: Američan Adam Clawson (2.), zmagovalec Martin Lang in tretjeuvrščeni Francoz Jacky Avril. Foto: Igor Modic)

Šestdeset mrtvih v Colombu Močna eksplozija bombe v tovornjaku - Poškodovano tudi veleposlaništvo SFRJ

COLOMBO, 21. junija (Re-uter) - Kot poroča agencija Reuter, ki se sklicuje na voja-ške vire, je danes blizu glavne-ga štaba vojaškega poveljstva v Colombu eksplodirala bom-ba in ubila 60 ljudi, od tega 37 vojakov. Skrita je bila v tovor-njaku, eksplodirala pa je, ko je vozilo zapeljalo pred poslopje tako imenovanega združenega operativnega poveljstva pri mi-nistrstvu za notranje zadeve.

Eksplozija je povzročila tudi veliko gmotno škodo, saj je poškodovala 15 bližnjih hiš in šest vozil. Za zdaj ni še nihče prevzel odgovornosti za ta bombni napad. Iz zveznega se-kretariata za zunanje zadeve v Beogradu pa so sporočili, da je bila ob eksploziji močno po-škodovana tudi zgradba jugo-slovanskega veleposlaništva. Pri tem na srečo nihče od osebja ni bil poškodovan.

jo morajo sicer rešiti sami, am-pak tudi skrb preostalega dela sveta, saj bi vsaka kršitev miru zamajala to območje in povzro-čila nestabilnost v Evropi. Ames Baker je povedal, da je govoril tudi z našimi evropskimi soseda-mi, ki so prav tako potrdile, da ni v njihovem interesu kakršno-koli poslabšanje položaja v iigo-slaviji, in zagotovile, da tudi one ne bodo dajale spodbud, da bi do takšnega poslabšanja položa-ja prišlo.

Zvezni premier in zunanji mi-nister sta z državnim sekretar-jem ZDA govorila tudi o gospo-darskih odnosih, .hmesa Baker-ja sta seznanila s tem, da bo Ji-goslavija v tem obdobju potre-bovala okoli 4,5 milijarde dolar-jev tuje pomoči, ker bo toliko morala plačati za prispele obvez-nosti. Bakerja sta tudi seznanila, da smo v zadnjem času zmanjšali dolg do tujine za okoli 2,5 mili-jarde, to pa pomeni, da je bil takšen odliv kapitala, ni pa bilo priliva.

imes Baker je Jbgoslaviji v imenu ZDA in razvite Evrope ponudil denarno pomoč v prime-ru, če bo ostala celovita, pri-pravljeni pa so tudi ponuditi strokovno pomoč pri oblikova-nju nove ureditve. Opozoril pa je, da se mora pred tem konsti-tuirati predsedstvo SFRj da se morajo nadaljevati pogovori vseh republiških predsednikov in da se mora samostojnost Slove-nije razglasiti na način, ki ne bo pomenil odcepitev, ampak ob-stoj ozemeljske celovitosti Jigo-slavije. Baker slovenskemu na-rodu priznava pravico, da izrazi svoje težnje, toda obenem mora po njegovem mnenju Slovenija ostati aktivni član v pogovorih o preobrazbi Iigoslavije in njene ureditev.

V tem smislu so tekli tudi po-poldanski pogovori .hmesa Ba-kerja z vsemi republiškimi pred-sedniki. Kot nam je povedal Ki-ro Gligorov, je Baker podprl njegova in Izetbegovičeva izho-dišča za novo jugoslovansko ure-ditev, pri tem pa vztrajal, da mora ligoslavija postati demo-kratična država, ki bo spoštovala človekove pravice, pravice manj-šin in dosledno uresničevala za-čete gospodarske reforme. Mo-mir Bulatovič je bil po pogovo-rih z Bakerjem nezadovoljen, čeprav je dejal, da sta si bila enotna glede celovitosti Iigosla-vije. Bulatoviču ni bilo všeč Ba-kerjevo stališče, da morata Črna gora in Srbija podpreti Mesiča za predsednika predsedstva SFR4 saj meni, da je treba naj-prej doseči dogovor o enotnosti iigoslavije, šele potem pa je lahko Mesič predsednik. Alga Izetbegovič pa je novinarjem po-vedal, da Baker odlično pozna razmere v Jugoslaviji. Šefa ame-riške diplomacije je obvestil, da bi v primeru državljanske vojne ta izbruhnila prav v Bosni in Hercegovini in bi to žarišče bilo težko pogasiti.

Največ zanimanja tako itmesa Bakerja kot akreditiranih novi-narjev (pogovor je trajal najdlje od vseh) je zbudil pogovor z Mi-lanom Kučanom in Dimitrijem Ruplom. Tako kot v drugih po-govorih je Baker izrazil zaskrb-ljenost, da bo slovenska odcepi-tev potegnila za sabo nasilje v Jbgoslaviji. Milan Kučan mu je povedal, da v ligoslaviji obstaja tako fizično kot duhovno nasilje in da je Slovenija vedno skušala narediti vse, da do tega ne bi prišlo.

Slovenska predstavnika sta ameriškemu državnemu sekre-tarju tudi povedala, da razdruži-tev in osamosvojitev Slovenije še ne pomeni konca misli o skup-nosti na tem prostoru. Toda žal za zdaj o tem razmišljata samo Slovenija in Hrvaška.

Nadaljevanje na 2. strani JANJA KLASINC

D A N E S V D E L U • Tožilec Drobnič

in njegov pogled na preteklost Zakaj poslanec Peter Bekeš zahteva odsta-vitev republiškega to-žilca in kaj odgovarja prizadeti

stran 2 • Mariborski

zdravstveni delavci niso zadovoljni . Stavko so sicer odpo-vedali, toda vrsta problemov ni rešenih

• Slovenska investicijska banka obljublja neomejeno izplačevanje deviznih vlog SIK odprla še eno po-slovno enoto v Ljub-Ijani

stran j • Protest

slovenskih sodnikov Če njihovim zahte-vam ne bodo ugodili, bodo septembra stav-kali rm

stran / • Iz sveta

avtomobilizma Chrysler voyager LE

stran 8

i Rtv program izjemoma objavlja-mo na 31. strani De-la, v Sobotni prilogi

OSREDNJA GRAFIČNA RAZSTAVA V MODERNI GALERIJI - Okoli 800 grafičnih listov 370 avtorjev iz 49 držav je na ogled v Moderni galeriji, kjer se je začel otvoritveni del letošnjega bienala. Nadaljevanje je bilo potem v Cankarjevem domu, kjer razstavljajo v galeriji Max Bili, v veliki sprejemni dvorani pa Haydee Landing, Patrick Mahon in Petar Waldegg. Sklepni del letošnjega začetka 19. mednarodnega grafičnega bienala je bil nato v okolju Tivolskega gradu, kjer v razstavnih prostorih Mednarodnega grafičnega likovnega centra predstavlja svoje jedkanice in akvatinte iz obdobja 1955-1990 Janez Bernik. (Foto: Igor Modic)

Vojaški piloti ugrabili 10 letal, last štaba T0S Gre za letala tipa kragulj, ki so stala na leta-lišču Brnik - Protest predsedstva Slovenije LJUBLJANA, 21. junija - Vojaški piloti so danes dopoldne z brniškega letališča ugrabili deset letal tipa kragulj, ki so bila last republiškega štaba Teritorialne obrambe Slovenije. Novico je potrdil tudi obrambni minister Janez Janša. Vojaški piloti so na Brnik najverjetneje prispeli s helikopterjem.

Dejanje, kije vredno obsodbe, saj dokazuje, da zvezna vojska ne bo povsem mirno opazovala slovenskega osamosvajanja, v bistvu ni bilo posebej zahtevno. Letala so bila namreč stacioni-rana na tistem delu brniškega letališča, kjer je sicer tudi manjša letalska enota JLA. Tako so vojaški piloti v bistvu le sedli v letala in se odpeljali...

Janez Slapar, v. d. načelnika štaba TO Slovenije, je povedal, da gre za letala, ki jih je JLA pred nekaj leti že odpisala in odstopila slovenski teritorialni obrambi. Letala so na Brnik prispela iz Tuzle. Tedanje vodstvo TO, takrat ji je še poveljeval letalski general Ivan Hočevar, sicer navdušen letalec, je ustano-vilo letalsko eskadriljo, v kateri so leteli mnogi že uveljavljeni slovenski športni pUoti. Letala so bila pogosto v zraku, saj so si piloti s tem nabirali dragocene ure letenja, ki si jih v marsikate-rem športnem letalskem klubu zaradi pomanjkanja denarja niso mogli. Letala so v TO uporabljali v glavnem za različne izvidni-ške naloge.

Janez Slaparje povedal, da zadnje tri tedne z njimi niso leteli. Letala so nameravali premestiti z Brnika, vendar jih je zdaj prehitela vojska. Ta si z njimi ne bo kdovekako pomagala, saj gre za letala, ki jih je mogoče uporabljati le še za šolsko letenje.

Predsedstvo Slovenije je zaradi te vojaške akcije danes prote-stiralo pri zveznem predsedstvu.

BRANKO SOBAN

Svetovna grafika se je preselila v Ljubljano Včeraj so slovesno odprli 19. mednarodni grafični bienale - Pet glavnih nagrajencev in deset odkupnih nagrad LJUBLJANA, 21. junija - Modema galerija, Cankarjev dom in Tivolski grad so prizorišča letošnjega, 19. mednarodnega grafičnega bienala in tako je bila porazdeljena nocojšnja slovesna otvoritev. Začel jo je Zoran Kržišnik, direktor prireditelja Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki je med zbranimi ustvarjalci in gosti v Moderni galeriji posebej pozdravil predsednika slovenske vlade Lojzeta Peterleta in ljubljanskega župana Jožeta Strgarja.

Za uvod je pojasnil določene značilnosti letošnjega bienala in način izbiranja prek strokovnja-kov in natečaja. V prikazu celot-ne podobe prireditve je kot so-organizatorja omenil Cankarjev dom, kjer so osebne razstave treh prejšnjih nagrajencev in po-sebna razstava grafik Maxa Bil-la, in galerije Tivoli z deli Janeza Bernika. Povedal je tudi, da je Emilio Vedova, čigar razstava je odpadla, poslal pozdravni tele-gram s sporočilom, da bo takoj, ko bo mogoče, razstavljal v Ljubljani.

V imenu mednarodne žirije je glavne nagrajence razglasila Pat Gilmour iz Velike Britanije. Najprej je poudarila častno priz-nanje Maxu Billu za njegov pri-spevek k umetnosti (prevzela ga je njegova soproga), nato pa imenovala Emila Schumacherja iz Nemčije (velika častna nagra-

da), Janeza Bernika (velika na-grada za jugoslovanskega umet-nika), Davida SaUea iz ZDA (velika nagrada slovenskega iz-vršnega sveta), A. R. Pencka (nagrada mesta Ljubljane) in Dimčeta Nikolova (nagrada Sta-novanjsko-komunalne banke). Zoran Kržišnik je prebral še ostale, odkupne nagrade (pre-gled vseh nagrajencev objavlja-mo v Sobotni prilogi).

Bienale je odprl dr. Andrej Capuder, slovenski minister za kulturo, ki je ob pogledu na li-kovno govorico 20. stoletja de-jal, kdo si upa reči, da jo razu-me. Eno od gesel je, je rekel, da umetnost združuje. Seveda pa se narodi tudi razdružujejo in vpra-šati se moramo, ali je pri tem kaj narobe. Na koncu je dodal, da želimo uveljaviti svojo različnost in z novo kvaliteto doseči evrop-sko raven. BRANKO SOSIČ