Nastavni Programi - Matematika VII

7/25/2019 Nastavni Programi - Matematika VII

1/19

Vrz osnova na ~len 55 stav 1 od Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava (Sl. vesnik na RM br.58/00 i 44/02) i ~len 24 i 26 od Zakonot za osnovno obrazovanie (Sl. vesnik na RM br. 44/95, 24/96, 34/96, 35/97, 82/99, 29/02, 40/03,42/03, 63/04, 82/04, 55/05, 81/05, 113/05, 35/06, 70/06 i 51/07), ministerot za obrazovanie i nauka donese nastavna programa popredmetot matematika za VI oddelenie na osnovnoto osumgodi{no obrazovanie, odnosno za VIIoddelenie za devetgodi{noto

osnovno obrazovanie.


2/19

1

1. VOVED

MI

NISTERSTVOZA

OBRAZOVANIEI

NAUKA

BIROZARAZVOJ

NAOBRAZOVANI

ETO

Skopje, FEVRUARI 2008

MATEMATIKA

OSNOVNO OBRAZOVANIE

NASTAVNAPROGRAMA


3/19

2

1.VOVED

Matematikata e eden od temelnite nastavni predmeti vo osnovnoto u~ili{te. U~enikot }e stekne znaewa i naviki koi se bitni zanegovoto uspe{no vklu~uvawe vo povisokite stepeni na obrazovanie i vo drugite segmenti na op{testvoto. Poimite {to se obrabotuvaatvo ramkite na predmetot matematika se usoglaseni so kognitivniot razvoj na u~enikot i negovite individualni mo`nosti.

So realizacija na nastavnite sodrìni i drugite vidovi aktivnosti vo nastavata po predmetot matematika se postignuvaatobrazovni, informaciski, funkcionalni i vospitni celi. Pritoa, vo nastavata po matematika se usvojuvaat osnovni i izvedenimatemati~ki poimi, postapki, pravila i zakonitosti, se razvivaat razni oblici na mislewe, so {to kaj u~enikot se razvivaat formalniznaewa i ve{tini, konvergetno mislewe, kako i spsobnosti za re{avawe na problemi vo sekojdnevniot ivot.

Zna~eweto na matematikata, kako nastaven predmet, e i vo razvivaweto na mislovnite procesi, pokonkretno: analiza, sinteza,apstrahirawe i voop{tuvawe, kako i vo re{avaweto na problemi i voveduvaweto vo istraùva~ki postapki.Predmetot matematika e zadolìtelen predmet. So nastavniot plan za devetgodi{noto osnovno obrazovanie za predmetot

matematika voVIIoddelenie se predvideni 144 ~asa godi{no, odnosno 4 ~asa nedelno.

ZABELE[KA:

Soglasnodinamikata zavoveduvawe na devtgodi{notoosnovno vospitanie i obrazovanie nastavnata programa za u~enicite

vo VI oddelenie na osumgodi{noto osnovno u~ili{te od u~ebnata 2008/09 godina e ekvivalentnana nastavnataprogrami za VIIoddelenie na devetgodi{noto osdnovno u~ili{te.


4/19

3

2. CELI ZA RAZVOJNIOT PERIOD OD VII DOIXODDELENIE

U~enikot/u~eni~kata se osposobuva:

oda stekne znaewa za re{avawe problemi od:-prirodni broevi, celi broevi i racionalni broevi;-geometriskite figuri: triagolnik, ~etiriagolnik, mnoguagolnik i krug;-skladnost i sli~nost na triagolnici;-osna simetrija, centralna simetrija, rotacija i translacija;-celi racionalni izrazi;-operacii so vektori;-funkcii i proporcionalnost i linearni funkcii;-primena na Pitagorovata teorema;-linearni ravenki i sistem linearni ravenki;-linearni neravenki i sistem linearni neravenki;-geometriski tela (plo{tina i volumen);

o za pribirawe, sreduvawe, pretstavuvawe i analiza na podatoci;o

da koristi Informati~ko kompjuterska tehnologija (IKT) vo sodrìni od matematikata;o da gi primenuva znaewata vo sekojdnevniot ìvot - izu~enite poimi, termini i simboli;o da koristi matemati~ka terminologija pri usno i pismeno iskaùvawe;o da re{ava matemati~ki problemi;o kriti~ki da se odnesuva kon sopstvenata rabota i kon rabotata na drugite;o da go doìvuva re{avaweto matemati~ki problemi kako prijatno iskustvo.


5/19

4

3.CELI NA NASTAVATA VO VIIODDELENIE

U~enikot/u~eni~kata:

da go razbere poimot dropka, da gi izvr{uva operaciite so dropki i da gi koristi pri re{avawe na zada~i;da pretstavuva veli~ini preku procent, da koristi procentna smetka i da re{ava problemski zada~i od praktikata;da go razbere poimot preslikuvawe i da preslikuva figuri pri osna i centralna simetrija;da razlikuva osnosimetri~ni od centralnosimetri~ni figuri i da odreduva oski na simetrija i centar na simetrija na

figuri;da gi razbere karakteristikite na triagolnik i ~etiriagolnik, nivnite pova`ni svojstva, nivnata klasifikacija;da presmetuva perimetar na triagolnik i ~etiriagolnik;

da ja razbere relacijata skladnost na triagolnici i priznacite za skladnost da gi koristi vo ednostavni zada~i;da ja sfati potrebata od dokaùvawe teorema i da dokaùva nekoi teoremi;da ja sfati potrebata od voveduvawe negativni broevi i formiraweto na mnoèstvoto celi broevi;da ja razbere gradbata na mnoèstvoto na racionalnite broevi i da re{ava brojni izrazi;da gi koristi operaciite i nivnite svojstva pri re{avawe zada~i so racionalni broevi;da gi razbira poimite ravenstvo i ravenka i da re{ava linearni ravenki so odreduvawe nepoznat sobirok, mnoìtel, delenik ili

delitel;

da re{ava tekstualni zada~i i ravenki so koristewe na operaciite i svojstvata na operaciite vo mnoèstvoto racionalni broevi;da sobira sistematski, da organizira, ~ita i pretstavuva podatoci od eksperimenti, merewa i sli~no;da presmetuva mod, medijana, rang i aritmeti~ka sredina na podatoci i da vr{i ednostavni eksperimenti i istraùvawa i

da vr{i elementarna analiza na podatoci;da re{ava ednostavni problemski situacii preku rabota so podatoci;da koristi matemati~ka terminologija pri usno i pismeno iskaùvawe;da se odnesuva kriti~ki kon sopstvenata rabota i kon rabotata na drugite.

NASTAVNI TEMI

1. OPERACII SO DROPKI (30 ~asa)2. TRIAGOLNIK I PARALELNI PRAVI (36 ~asa)3. CELI I RACIONALNI BROEVI (40 ~asa)4. ÊTIRIAGOLNIK (30 ~asa)5. RABOTA SO PODATOCI (8 ~asa)


6/19

5

4. KONKRETNI CELI

Tema 1: OPERACII SO DROPKI (30 ~asa)Celi Sodr`ini Poimi Aktivnosti i metodi

U~enikot / u~eni~kata treba dase osposobi:da go razbira poimot dropka ividovite dropki;da pretstavuva dropka na brojna pra-

va.

SOBIRAWE I ODZEMAWE NADROPKI. ME[ANI BROEVI

Dropka. Vidovi dropki

4

3

4

7

4

31 =

Da pro{iruva dropka so daden broj;da skratuva dropka so daden broj;da sporeduva dropki.

Pro{iruvawe i skratuvawedropkiSveduvawe dropki na ednakviimeniteliSporeduvawe dropki

-Pro{iruvawe nadropki-Skratuvawe nadropki-Sporeduvawe nadropki

Da sobira, odnosno da odzema dropkiili me{ani broevi so razli~niimeniteli.

Sobirawe dropkiSobirawe na me{ani broeviSvojstva na operacijata sobi-raweOdzemawe dropki

-Zbir na dropki sorazli~ni imeniteli-Razlika na dropki sorazli~ni imeniteli

6

5

6

23

3

1

2

1=

+=+

;4

2

22

21

2

1;

4

2

2

1=

==

2

1 2

1 3

1 6

5


7/19

6

Da mnoì, odnosno da deli dropkiili me{ani broevi;da izvr{uva pove}e aritmeti~kioperacii po~ituvaj}i go redosledot na

operaciite;da go proceni rezultatot od sobira-weto, od odzemaweto, od mnoèweto,odnosno od deleweto;da odreduva vrednost na broen izrazsostaven od dropki i me{ani broevi;

MNO@EWE I DELEWE DROPKI

Mnoèwe dropka so dropkaMnoèwe na me{ani broevi Svojstva na mnoèweto dropki

DELEWE DROPKIDelewe dropka so dropkaSvojstva na deleweto dropkiDvojni dropkiRedosled na aritmeti~kiteoperaciiBrojni izrazi i primena

-Recipro~na vrednostna dropka-Dvojna dropka

8

53

2

8

5:

3

2= - dvojna dropka

43 e broen izraz; 4

332 + e isto

taka broen izraz.Se re{avaat primeri so operacii sodropki so razli~ni imeniteliSe diskutira za redosled na izve-duvawe na operaciite.

da pretstavuva decimalna dropka idecimalen broj vo procent i obratno;da gi razlikuva poimite: procent, os-novna vrednost i procenten iznos;da pretstavuva veli~ini preku pro-cent i da re{ava prakti~ni zada~i;da presmetuva procent od daden brojkako del od celo.

PROCENTI

Poim za procentZapi{uvawe decimalen brojvo vid na procent.Zapi{uvawe procent vo vid nadropka i vo vid na decimalen

brojProcenten iznosPresmetuvawe na osnovnavrednost i procent

-Procent (r)-Procenten iznos-Osnovna vrednost

Primer: Zapi{i gi100

37i

4

3kako de-

cimalni broevi i kako procenti.Ne se insistira na koristewe samo naformulata za procenten iznos. Senastojuva da se koristi procentot za

odreduvawe na del od celoto.Primer 1: Za zada~ata:presmetaj 5%od 240 da ne se insistira na koriste-we na formulatai = Sp/100, no daseodi kon opredeluvawe del od celo

preku procent 240100

5 = 12.

Primer 2: Cenata na eden artikal po-

evtinila 15% i sega iznesuva 1240 den.Odredi ja cenata na toj artikal predpoevtinuvaweto.

Ako artiklot imal cena h, po~estoda se praktikuva re{avawe so ravenka

h 100

15h = 1240, namesto so sveduvawe

na formulata za procenten iznos.


8/19

7

TEMA 2: TRIAGOLNIK I PARALELNI PRAVI ( 36 ~asa)

Celi Sodrìni Poimi Aktivnosti i metodiU~enikot / u~eni~kata treba da

se osposobi:da objasni so {to e zadadena osnasimetrija;da preslika to~ka i otse~ka pri osnasimetrija;da voo~i i konstruira oska nasimetrija kaj nekoi ramninski figuri

(otse~ka, agol, triagolnik, kvadrat,krug);da objasni so {to e zadadena cen-tralna simetrija;da preslika to~ka i otse~ka pricentralna simetrija;da konstruira normala na prava;da odredi rastojanie od to~ka do

prava;da voo~i i odredi centar na simetri-

ja kaj nekoi ramninski figuri (otse~-ka, kvadrat, krug).

OSNA SIMETRIJA, CENTRALNA

SIMETRIJAPoim za preslikuvawePreslikuvawe figuri priosna simetrijaOsnosimetri~na figuraSimetrala na otse~ka isimetrala na agol

Svojstva na simetrala naotse~ka i na simetrala na agolNormala na pravaRastojanie od to~ka do pravaPreslikuvawe figuri pricentralna simetrijaCentralnosimetri~na figura

-Preslikuvawe

-Osna simetrija-Konstrukcija-Osnosimetri~nafigura-Centralna simetrija-Centralnosimetri~nafigura-

Simetrala na otse~ka-Simetrala (bisektri-sa) na agol

Osna simetrija e zadadena so oskata na

simetrija i so to~kite od figurata{to se preslikuva. Zadadena e isamo so eden par soodvetnito~ki pritaa osna simetrija.Primeri:osnosimetri~nafigura ramnokraktriagolnik.

1)

Centralnosimetri~nafigura romb.

Da crta i ozna~uva triagolnik i da giimenuva negovite osnovni elementi;da prepoznava strana sproti teme,agol sproti strana i obratno;soodvetno da ozna~uva i da razlikuvavnatre{ni od nadvore{ni agli natriagolnikot;da razlikuva i imenuva triagolnicispored stranite i spored aglite;da prepoznava i da ozna~uva visinana triagolnik.

TRIAGOLNIK

Elementi na triagolnik.Vidovi triagolniciVisini na triagolnik. Orto-centarTeì{ni linii na triagol-nik. Teì{teSimetrali na stranite natriagolnik. Opi{ana kru`nica Simetrali na aglite na tria-golnikot. Vpi{ana kru`nica

-Visina na triagolnik.-Ortocentar-Teì{na linija-Teì{te-Centar na vpi{anakru`nica vo triagolnik-Centar na opi{anakru`nica na triagolnik

Pokaùva primeri na vidovitriagolnici gi pojasnuva poimite visini na

triagolnik.Ortocentar:gi pojasnuva poimite linii na

triagolnik. Teì{te natriagolnik.

Ja objasnuva postapkata nakonstrukcija


9/19

8

Da odreduva ortocentar; da prepoznava i crta teì{na lini-

ja i te i{te na triagolnik; da prepoznava i da konstruira sime-

trala na otse~ka i simetrala na agol; da konstruira simetrali na strani-te i na aglite na triagolnik; da odreduva i konstruira centar naopi{ana i centar na vpi{ana kru`-nica kaj triagolnik; da razbira za koi figuri se veli de-ka se skladni;da prepoznae i simboli~ki da zapi{e

skladnost na dva triagolnika;da go iskaè priznakot za skladni

triagolnici (SAS);da utvrdi skladnost na dva triagol-

nika spored priznakot (SAS);da go iskaè priznakot za skladni

triagolnici (ASA);da utvrdi skladnost na dva triagol-

nika spored priznakot (ASA);da go iskaè priznakot za skladni

triagolnici (SSS);da utvrdi skladnost na dva triagol-

nika spored priznakot (SSS);da gi razbira i primenuva svojstvata

na ramnokrak triagolnik i niv da giprimenuva pri re{avawe na zada~i.

SKLADNI TRIAGOLNICI

Skladni figuri. Skladni tri-agolniciPriznaci za skladni triagol-

nici. Priznakot strana agol strana (SAS)Priznakot agol strana agol (ASA) Priznakot strana stranastrana (SSS) Svojstva na ramnokrak tri-

agolnik

-Skladni triagolniciSkladni triagolnici sporedpriznakot SAS.

Agli so paralelni kraci seednakvi ako kracite im se istonaso~eni (i1) ili sprotivno

naso~eni (

i

2ili

1i

2).Agli so paralelni kraci sesuplementni ako kracite im seeden par isto naso~eni a drugiotpar sprotivno naso~eni (i3)ili (1i2ili2i3).

Vakvite tvrdewa se prifa}aat bezdokaz.

2

1

3


10/19

9

Da ja iskaùva aksiomata za para-lelni pravi;

da prepoznava agli so paralelnikraci i agli so normalni kraci;

da gi koristi osobinite na agli so za-emno paralelni / normalni kraci (dekase ili ednakvi ili suplementni);da ja iskaùva teoremata za zbir navnatre{nite, odnosno za zbir na na-dvore{nite agli na triagolnik;da odreduva golemina na nepoznatvnatre{en ili nadvore{en agol natriagolnik.

PARALELNI PRAVI Paralelni pravi. Aksioma zaparalelnost

Prese~ka na paralelni pravi. Agli na prese~kataAgli so paralelni kraci.Agli so normalni kraciZbir na vnatre{nite agli votriagolnikZbir na nadvore{nite agli vo

triagolnik

-Soglasni agli

-Naizmeni~ni aglisprotivni agli-Agli so paralelnikraci-Agli so normalnikraci-Sredna linija natriagolnik-Tangenta na kru`nica

Prava paralelna so dadena pravaniz dadena to~ka:

Da go voo~uva odnosot me|u stranitei aglite vo triagolnikot;da re{ava ednostavni zada~i vo koi sekoristi odnosot me|u stranite i aglitevo triagolnik;da prepoznava i crta sredna linija na

triagolnik;da ja iskaùva teoremata za srednalinija na triagolnik i da re{avazada~i vo vrska so sredna linija.

Odnos me|u stranite i aglitevo triagolnik

Sredna linija na triagolnik

pojasnuva vnatre{ni i nadvore{-ni agli, zbir na agli;- re{ava primeri i go pojasnuvana~inot na opredeluvawe nazbirot na aglite;postavuva konkreten primer.

Primer:Utvrdi dali moè da se nacrtatriagolnik so strani:

a)8cm, 12cm, 4cm;b)3 cm, 8 cm, 4 cm;v)4 cm, 5 cm, 6 cm.

VoABC:B=65oiC=55o. Koja

strana na triagolnikot e najmala,a koja najgolema?

A

a

b


11/19

10

Da konstruira agol od 60o, 30o, 900i 45o;da konstruira tangenta na kru`nicavo dadena to~ka;da konstruira triagolnik spored da-

deni elementi (trite strani, dvestrani i agolot me|u niv, edna strana iaglite {to leàt na taa strana);da konstruira ramnostran triagolnikso zadadena visina ili teì{na linija;da konstruira ramnokrak triagolnikso zadadeni osnova i agolot na osnova-ta, kako i so zadadeni osnova i visina(teì{na linija kon osnovata);da konstruira pravoagolen triagol-nik so zadaeni dve kateti ili ednakateta i hipotenuzata.

KONSTRUKTIVNI ZADAÎ

Konstrukcija na agli od 30o,60o, 45o, 90

oKonstrukcija na tangenta na

kru`nicaKonstrukcija na triagolnikKonstrukcija na ramnokrak,ramnostran i pravoagolentriagolnik

Konstrukcija na tangenta nakru`nica.Konstrukcii na ramnostran,ramnokrak i pravoagolen

triagolnik.


12/19

11

TEMA 3: CELI I RACIONALNI BROEVI (40 ~asa)

Celi Sodrìni Poimi Aktivnosti i metodi

U~enikot/ u~eni~katase osposobuva:da pretstavuva to~ka na brojnaprava i da ~ita koordinata na to~kana brojnata prava;da gi primenuva znaewata prekuot~ituvawe na temperaturna skala,skala na vodostoj, brojna prava;da prepoznava i odreduva spro-tiven broj na daden broj;da gi identifikuva elementite namnoèstvoto celi broevi (Z)i danaveduva primeri.

CELI BROEVI

Nasoka. Pozitivni i negativni

broeviSprotivni broeviMnoèstvoto na celite broeviApsolutna vrednost na cel brojSporeduvawe na celi broevi

-Pozitiven broj-Negativen broj

-Sprotiven broj-Cel broj-Apsolutna vrednost nacel broj

Postavuvame konkretni tekstualniprimeri

Primer 1: Maksimalnitetemperaturi vo eden zimski den vonekolku gradovi vo Makedonijaiznesuvale: Berovo -10oS ; Skopje -3oS; Strumica 0oS; Valandovo +2oS; Gevgelija +5oS. Vo koi gradovitemperaturata e iskaàna sopozitovni, a vo koi so negatovni

broevi?Gi pojasnuvame poimite soprimeri.Primer 2: Odredi gi spropivnitebroevi na broevite: -2; -8; 0; +5;+6.Primer 3: -(+5)=5; -(+3) =-3.

Primer 4: Dadeni se broevite -2; -6; +5; 0; +2; -5; -6; +7. Zapi{i giparovite broevi {to imaatednakvi apsolutni vrednosti.

Da go razbira zaemniot odnos me|umnoèstvata N, Z+, Z- i Z;da go razbira poimot apsolutna

vrednost na cel broj;da go prepoznava zapisot za apso-lutna vrednost na cel broj ;da re{ava konkretni primeri zaodreduvawe na apsolutna vrednostna daden broj.

0

N=Z+ Z

-

Z


13/19

12

Da odreduva zbir na dva i pove}eceli broja so isti i razli~ni zna-ci;da pretstavuva cel broj kako zbirod dva broja (so isti ili razli~niznaci);da re{ava zada~i so primena nakomutativnoto i asocijativnotosvojstvo;da odreduva nepoznat sobirok;da odreduva razlika na dva i

pove}e celi broja so isti i razli~-ni znaci;da re{ava zada~i i pravilno daupotrebuva zagrada.

SOBIRAWE I ODZEMAWE NACELI BROEVI

Sobirawe na celi broevi soisti znaciSobirawe na celi broevi sorazli~ni znaciSvojstva na sobiraweto celibroeviOdzemawe na celi broeviRe{ava ravenki od vidot x+a=b(a, bZ)Broevi zapi{ani vo zbir;upotreba na zagradi

-Komutativnost nasobiraweto

-Asocijativnost nasobiraweto-Racionalen broj

Primer 1:(+2)+(+8)=+10(-5)+(-7)=-12(+2)+(-1) = (-1) +(+2)

[(+3)+(+5)]+(-2) = (+3)+[(+5)+(-2]+15 = (+10) +(+5)

+12 = (+20) +(-8)re{ava primeriobjasnuva redosled na izveduvawena operaciite;-zadava konkretni primeri.

Da presmetuva proizvod na dvaceli broja so isti i razli~niznaci;da re{ava zada~i so primena nakomutativnoto, asocijativnoto idistributivnoto svojstvo;

MNO@EWE I DELEWE NA CELIBROEVI

Mnoèwe na celi broevi

Svojstva na mnoèweto celibroeviDelewe na celi broeviVrednost na broen izrazOdreduvawe nepoznat mnoìtel,delenik ili delitel

-Komutativnost namnoèweto-Asocijativnost na

mnoèweto-Distributivnost namnoèweto vo odnos nasobiraweto iodzemaweto


14/19

13

da opredeluva koli~nik na celibroevi i pravilno da go opredeluvaznakot;da primenuva pravilen redosledna izvr{uvawe na aritmeti~kiteoperacii;da odreduva vrednost na broenizraz;da odreduva nepoznat mnoìtel,delenik ili delitel vo ravenki.

Da gipoznava elementite na mnoè-

stvoto racionalni broevi i da navedeprimeri;da go razbira poimot apsolutna vred-nost na racionalen broj;da go prepoznava zapisot za apso-lutna vrednost na broj |a| ; da re{ava konkretni primeri za od-reduvawe na apsolutna vrednost na da-

den broj;da presmetuva zbir i razlika naracionaleni broevi;da presmetuva proizvod i koli~-nik na racionalni broevi;da re{ava zada~i so primena na komu-tativnoto, asocijativnoto i distri-butivnoto svojstvo;da odreduva nepoznat zbir, razlika,proizvod koli~nik, namalenik,namalitel, mnoìtel, delenik ilidelitel;da primenuva pravilen redosledna izvr{uvawe na aritmeti~kiteoperacii;da odreduva vrednost na broenizraz.

OPERACII SO RACIONALNI

BROEVIMnoèstvoto na racionalnitebroeviApsolutna vrednost na racio-nalen brojSporeduvawe na racionalnibroevi

Sobirawe i odzemawe naracionalni broeviMnoèwe i delewe na raci-onalni broeviSvojstva na operaciite soracionalni broeviVrednost na broen izraz soracionalni broeviOpredeluvawe na nepoznata kom-ponenta vo operaciite so racio-nalni broevi

-Apsolutna vrednost naracionalen broj-Komutativnost nasobiraweto-Asocijativnost nasobiraweto-Distributovnotosvojstvo

Primeri na ravenki:x+ a = b,

x- a = b,

a - x = b,

xa = b,

a:x = b, kade a, b Q;

x: a = b, kadea, b Q i a0.


15/19

14

TEMA 4: ÊTIRIAGOLNIK (30 ~asa)


U~enikot / u~eni~katase osposobuva:da odreduva strani, agli i dijago-nali na ~etiriagolnik;da odreduva zbir na aglite na ~eti-riagolnik (vnatre{ni, nadvore{ni);da razlikuva: paralelogram, trapez itrapezoid;da prepoznava i crta paralelogram,visini na paralelogram i dijagonalina paralelogram;da gi iskaùva svojstvata i prizna-cite na paralelogram i da gi koristivo zada~i;da razlikuva i crata: pravoagolnik,

kvadrat, romb i romboid;

ÊTIRIAGOLNICIElementi na ~etiriagolnikZbir na aglite vo~etiriagolnikVidovi ~etiriagolniciPARALELOGRAMIDijagonali i visini na

paralelogramSvojstva na paralelogramitePriznaci za paralelogramiteVidovi paralelogrami

- Paralelogram- Trapez- Trapezoid- Visina na- Parallelogram- Romb- Romboid- Ramnokrak trapez- Pravoagolen trapez

Elementi na ~etiriagolnik.

Konstrukcija na paralelogram.

Da gi iskaùva i primenuva poseb-nite svojstva na pravoagolnik,kvadrat i romb pri re{avawe nazada~i;da konstruira paralelogram (kvad-rat, romb i pravoagolnik) sporeddadeni elementi;da konstruira opi{ana i vpi{anakru`nica kaj kvadrat;da konstruira opi{ana kru`nicaokolu pravoagolnik.

Svojstva na pravoagolnik,romb i kvadratOsnovni konstrukcii naparalelogram

-Pokaùva primeri na~etiriagolnici


16/19

15

Da prepoznava trapez i negoviteosnovni elementi (osnovi, kraci ivisini);da go koristi svojstvoto za aglite

{to leàt na ist krak;da crta i opredeluva dolìna nasredna linija na trapez;da prepoznava ramnokrak i pravoa-golen trapez;da gi iskaùva svojstvata na ramno-krak trapez i da gi primenuva prire{avawe zada~i;da prepoznava i crta deltoid;da gi iskaùva svojstvata na delto-idot i da gi primenuva pri re{avawezada~i.

TRAPEZI. DELTOID

Trapez; elementi i svojstvaRamnokrak trapezDeltoid

- Deltoid

Trapez i deltoid

Da gi iskaùva formulite i da pre-smetuva perimetar na pravoagolnik,romb, kvadrat i romboid, ramnokrak

trapez i deltoid;da gi koristi formulite za perime-tar na navedenite figuri pri re{a-vawe zada~i od praktikata.

PERIMETAR NA

ÊTIRIAGOLNIK

Perimetar na paralelogramPerimetar na trapez i deltoid

TEMA 5: RABOTA SO PODATOCI (8 ~asa)


U~enikot/u~eni~katase osposobuva:podatocite vo procenti da gi

pretstavuva grafi~ki so stolbesti sektorski dijagram;

da razbira i da presmetuva arit-meti~ka sredina i rang na podatoci;

da razbira i da odreduva medijana i

mod vo niza od podatoci.

Grafi~ko pretstavuvawe napodatociAritmeti~ka sredina. RangMedijana. Mod

Sektorski dijagram-Rang-Medijana-Mod


17/19


18/19

17

6. OCENUVAWE NA POSTIGAWATA NA UÊNICITE

Za da se ocenat postigawata na u~enikot neophodno e:

- da se sogleda inicijalnata sostojba na u~enikot (sogleduvawe na negovite prethodni iskustva, znaewa i ve{tini) pri vlezot vo VIIoddelenie;

- da se razgovara so u~enikot za da se dobijat soznanija za negovoto logi~ko razmisluvawe, razbiraweto na poimi i stepenot narazbirawe pri nivnata primena, osposobenosta za re{avawe zada~i;

- kontinuirano sledewe na odnosot na u~enikot kon rabotata, sorabotkata so vrsnicite, pokaànata inicijativnost, qubopitnost,samostojnost, to~nost vo iskaùvaweto vo istrajnost vo izvr{uvaweto na obvrskite;

- kontinuirano utvrduvawe i proverka na steknatite znaewa, sposobnosti i ve{tini na tematskite celini.U~enikot se ocenuva so broj~ana ocenka.

7. PROSTORNI USLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA PROGRAMA

Programata vo odnos na prostornite uslovi se temeli na Normativot za prostor, oprema i nastavni sredstva zadevetgodi{noto osnovno u~ili{te donesen od strana na ministerot za obrazovanie i nauka so Re{enie br. 07-1830/1 od 28.02.2008godina.

8. NORMATIV ZA NASTAVEN KADAR

Nastavnik vo predmetna nastava, po predmetot matematika, moè da bide lice {to ima:

- zavr{eni studii na dvopredmetna grupa matematika fizika;

- zavr{eni studii po matematika, nastavna nasoka.Na nastavnicite koi zavr{ile pedago{ka akademija ili vi{a pedago{ka {kola - soodvetna grupa i se steknale so zvaweto

nastavnik po predmetot {to go predavaat, ne im prestanuva rabotniot odnos na rabotnoto mesto na koe se angaìrani.


19/19

18

9. KOMISIJA ZA PODGOTOVKA NA NASTAVNATA PROGRAMA

- Goce [opkoski, sovetnik vo BRO - Skopje, koordinator- d-r Naum Celakoski, profesor na Ma{inskiot fakultet - vo penzija

- Biqana ^e{larova, profesor vo OU ,,J. H. Pestaloci " Skopje- Liljana Polenakovi}, profesor vo OU ,,Ko~o Racin " Skopje- Borivoje Miladinovi}, profesor vo SU ,,Mihajlo Pupin" - Skopje

10. RE[ENIE I DATUM NA DONESUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA

Nastavnata programa po matematika za {esto oddelenie na osnovnoto osumgodi{no obrazovanie, odnosno za sedmooddelenie na osnovnoto devetgodi{no obrazovanie ja donese

Minister________________Sulejman Ru{iti na den ___________________

Documents

Nastavni Programi - Matematika VII