Upload
others
View
0
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
NAVODILA – POUK NA DALJAVO
Spoštovani starši in učenci,
tu so navodila za delo na daljavo TRETJI teden. Dala sem van to osnovno v word dokument
(navodila računalničarja). Vse je skrajšano na tisto minimalno, kar bi bilo dobro, da učenci
naredijo, vadijo.
Na dnu dokumenta je DODATNA PONUDBA, za tiste, ki bi radi še dodatne vsebine.
PONAVLJAM, GRE ZA DODATNE VSEBINE, KI JIH LAHKO OBDELATE SAMO, ČE
ŽELITE.
O vsebinah se predvsem pogovarjajte, razmišljajte z otroki. Predlagana so vprašanja, ki vam
bodo v pomoč, kaj naj bi otrok vedel. Ni pa potrebno se dobesedno držati vprašanj, so le
kažipot, smer, kam gremo. Ne se obremenjevat, če morda niste prepričani, ali ste vse pravilno
izpeljali. Trudimo se po naših najboljših močeh. Ko se vrnemo spet v šolo, bo potekalo
utrjevanje in preverjanje pomembnejših snovi. Tiste vsebine, ki jih moram ocenjevati, bomo
prednostno utrdili, preverili in nato ocenili. Če imate kakšno vprašanje, mi lahko pišete na
mail, in bomo skupaj poskušali odgovoriti na nejasnost.
Kar je za narediti v zvezek, bo večinoma potrebno (zaenkrat) predvsem prepisati in rešiti.
Povabljeni ste tudi, da občasno učenci spremljajo poučne vsebine (za otroke) na RTV SLO v
dopoldanskem času.
Upoštevajte preventivne ukrepe v času izrednega stanja. Pomembno je, da ostanemo zdravi. Iz
situacije, kjer smo ta hip, je dobro, da pridemo potem okrepljeni, "močnejši". Na nas je, da
najdemo najprimernejši način za vsakega izmed nas.
Hvala vnaprej za sodelovanje in želim vse dobro,
Mateja Barbarič, razredničarka 1. r
Pri spoznavanju okolja učenci, s pomočjo staršev preberejo navodilo, rešijo nalogo na
delovnem listu ali se pogovarjajo o sliki. Odgovorijo na podana vprašanja ipd.
Pri matematiki rešujejo naloge na delovnem listu, v delovnem zvezku in nekatere prepišejo v
zvezek rumena pika ter jih nato rešijo.
Pri slovenščini preberejo določeno delo in ustno odgovorijo na vprašanja. Prepise napišejo v
rdečo piko za črke, ilustracijo in poustvarjanje glede prebranega pa v rdečo/zeleno piko.
TABELA JE RAZDELJENA PO DNEVIH IN URAH, DELO JE PA SKRAJŠANO.
PONEDELJEK, 23. 3.
2020
MAT PREDHODNIK IN NASLEDNIK DO 15
MAT ŠTEVILA OD 15 DO 20
SLJ POSLUŠAM IN RIŠEM/PIŠEM ZNAČILNOSTI PRAVLJICE
(PRED-PRIPRAVA NA IZDELEK, KI BO V PRIHODNJE ZA
OCENJEVANJE)
ŠPO /
TJA V DOKUMENTU NA KONCU
TOREK, 24. 3. 2020
SPO POMLAD – SEJEM, SADIM
SLJ PREBERI ZGODBICO PO IZBIRI IN JO OBNOVI PO
MISELNEM VZORCU ZNAČILNOSTI PRAVLJICE
SLJ PREBERI ZGODBICO PO IZBIRI IN JO OBNOVI
TJA V DOKUMENTU NA KONCU
GUM /
SREDA, 25. 3. 2020
SLJ »KJE JE MAČKA?« - PREDLOGI
MAT ŠTEVILA OD 15 DO 20, 2. URA
LUM IZDELOVANJE METULJJA »BODI ZDRAV, OSTANI DOMA«
LUM IZDELOVANJE METULJJA »BODI ZDRAV, OSTANI DOMA«
ČETRTEK, 26. 3. 2020
SLJ VAJE BRANJA IN PISANJA
SPO KAKO RASTE FIŽOL?!
SPO PRIPRAVA PISNEGA IZDELKA - ODDAJA ČEZ DVA
TEDNA
ŠPO /
PETEK, 27. 3. 2020
ŠPORTNI DAN POHOD
POMEMBNO JE VSAKODNEVNO BRANJE, BRALNI LIST!
NAVODILA PO PREDMETIH/URAH
Pri izvajanju učnega procesa, upoštevajmo, da naredimo več odmorov (gibanje, ples,
razmigovanje telesa, vizualno potovanje, ko ob pripovedovanju potujemo z mislimi v nek kraj,
ki smo ga obiskali ali je namišljen). Priredite glede na zmožnosti koncentracije učenca. Ponekod v besedilu se naslavljam na učence kot skupino in ne samo na posameznika, naj vas to ne zmoti.
URE SAMI RAZPOREDITE, LAHKO PO DNEVIH NAREDITE RAZLIČNE PREDMETE ALI SE
POSVETITE SAMO ENEMU. PO IZBIRI.
PONEDELJEK
MAT – PRVA URA, SPODAJ
ŠTEVILO, PREDHODNIK, NASLEDNIK
1. Pripravijo RAVNILO S ŠTEVILI DO 15 OZ. DO 20.
POLJUBNO IZBEREMO število in njegov naslednik. POLJUBNO IZBEREMO število in njegov
predhodnik. POLJUBNO IZBEREMO število, njegov predhodnik in naslednik.
2. S POMOČJO RAVNILA PRERIŠEJO TABELO V ZVEZEK IN S POMOČJO RAVNILA
REŠIJO…
PREDHODNIK
-1
ŠTEVILO NASLEDNIK
+1
10
12
11
14
8
13
11
9
11
12
15
NARAVNA ŠTEVILA DO 15
1. VPIŠI MANJKAJOČA ŠTEVILA. (SPODNJI DL LAHKO TUDI PREPIŠEJO, BREZ
TISKANJA.)
2. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI.
3. VPIŠI, KAR MANJKA.
MAT - DRUGA URA ŠTEVILA OD 15 DO 20
POSTAVIMO ŠKATLO ZA JAJCA IN VANJO POLOŽIMO 10 PLASTIČNIH
JAJČK/PAPIRNATIH KROGLIC. VPRAŠAMO: KOLIKO JAJČK JE V ŠKATLI?
VZAMEMO NOVO ŠKATLO IN JO POSTAVIMO OB POLNO ŠKATLO. V DRUGO ŠKATLO
POLOŽIMO 5 JAJC/PAPIRNATIH KROGLIC. VPRAŠAMO: KOLIKO JAJČK/KROGLIC JE V
OBEH ŠKATLAH?
V DRUGI ŠKATLI DODAMO 1 JAJCE/KROGLICO. JAJCA PREŠTEJEMO IN OB ŠKATLI
POSTAVIMO KARTONČEK Z ZAPISANIM ŠTEVILOM 16. TAKO ZA VSAKO NASLEDNJO
ŠTEVILO, DO 20.
D. N. NAPIŠEJO NASLOV V ZVEZEK »ŠTEVILA OD 16 DO 20«.
- Zapis števil od 16 do 20 vadijo v zvezek:
DVE VRSTICI VSAKEGA ŠTEVILA, SPUSTIMO EN KVADRATEK VMES-
NAREDIMO PIKICO KOT SMO NAVAJENI.
16
16
17
17
18
18
19
19
20
20
ŠTEVILSKI TRAK
NA TRŠI PAPIR Z RAVNILOM NARIŠEJO KROGE GOSENICE IN ZAPOLNIJO S
ŠTEVILI OD 1 DO 20. SI IZREŽEJO IN DAJO V PLATNICO ZVEZKA.
ŠTEVILA OD 15 DO 20
PRERIŠI V ZVEZEK IN POBARVAJ, KAR MANJKA!
16
17
18
19
20
MAT - TRETJA URA- ČE UTEGNEŠ, LAHKO ŠE KAKŠNO VAJO IZ DODATNE
PONUDBE, NI PA OBVEZNO.
TOREK
SPO – PRVA URA
VODIMO POGOVOR O OPAZOVALNEM SPREHODU, KI SMO GA IZPELJALI.
PREDLOG VPRAŠANJ, KATERE VEČINO ODGOVOROV NAJDETE V SPODNJIH DNEH
MISELNIH VZORCIH:
• KATERE ŽIVLJENJSKA OKOLJA (MLAKA, SADOVNJAK, TRAVNIK IPD.) SMO
OPAZOVALI?
• KAJ SMO OPAZILI PRI RASTLINAH? KATERI SO ZNANILCI POMLADI?
• KATERE ŽIVALI SMO OPAZILI?
• KATERE ŽIVALI SO SE PREBUDILE IZ ZIMSKEGA SPANJA?
• KATERE SO SE VRNILE IZ JUŽNIH KRAJEV?
• S ČIM SE HRANIJO ŽIVALI? (ŽIVALI SE HRANIJO Z ŽIVALMI IN RASTLINAMI,
RASTLINE SI HRANO DELAJO SAME).
• KAJ DELAJO LJUDJE NA VRTU, NA POLJU?
NA PODLAGI POGOVORA PREPIŠEMO SPODNJA MISELNA VZORCA V ZVEZEK,
POTEGNEJO PUŠČICE DO VSAKEGA NAPISA IN POD VSAKIM BESEDILOM NEKAJ
NARIŠEJO – KAJ BESEDILO POMENI (NA PREPROST NAČIN, NI VAM POTREBNO
FOTOKOPIRATI). ZVEZEK LAHKO/JE PRIPOROČLJIVO, DA POSTAVIMO PREČNO,
LEŽEČE.
DNEVI SE DALJŠAJO, NOČI PA KRAJŠAJO
DREVESA IN CVETLICE CVETIJO.
SEJEMO IN SADIMO
ZIMSKI ZASPANCI SE PREBUJAJO
PTICE SELIVKE PRIHAJAJO NAZAJ V NAŠE KRAJE
SPO -DRUGA URA: SEJEMO, SADIMO
1. PREBEREMO NASLOV IN SE POGOVORIMO, KAJ SEJEMO IN KAJ SADIMO. UČENCI
PRIPOVEDUJEJO IZ IZKUŠENJ!
2. VODIMO POGOVOR, NPR. ZAKAJ SADIMO RASTLINE? KAKO SKRBIMO ZA
RASTLINE? ZAKAJ SKRBIMO ZA NJIH? SPODBUDIMO UČENCE, NAJ POVEDO,
KAKO SAMI SKRBIJO ZA OKOLJE IN KAKO VARUJEJO NARAVO. REŠIJO SPODNJI
DELOVI LIST.
SPO- TRETJA URA NALOGA DO PETKA, 17. 4. 2020
ZA TRETJO URO SPO NAJ UČENCI NAREDIJO PREDSTAVITEV V OBLIKI PREPROSTEGA
MISELNEGA VZORCA Z RISANJEM IN PISANJEM O ZDRAVJU. NA IZDELKU NAJ BO
PISANA BESEDA, NE SME PA BITI BREZ RISBE.
MISELNI VZOREC NAJ NAREDIJO NA A4 ALI KDOR IMA MOŽNOST NA RISALNEM
LISTU.
IZDELEK, PROSIM, SLIKAJTE IN POŠLJETE DO PETKA, 17. 4. 2020, NA MOJ MAIL ALI V
MOREBITNO MAPO, KI JO BOM PO POTREBI USTVARILA V »OBLAKU«!
V MISELNEM VZORCU PRIKAŽI:
1. KAKO SKRBIŠ ZA SVOJE ZDRAVJE? (6 DEJAVNOTI/AKTIVNOSTI SMO
NAŠTELI V ŠOLI, POIŠČI V ZVEZKU)
2. SESTAVI ZDRAVO MALICO. (NAPIŠI OZ. NARIŠI IZDELKE, KI JIH IMAŠ
RAD/A IN SO ZA TVOJE TELO ZDRAVI.)
SREDA
SLJ – PRVA URA
MISELNI VZOREC »ZNAČILNOSTI PRAVLJICE« POBERETE DOL Z MOJEGA
OBLAKA NA GOOGLE DRIVE IN SI GA NATISNETE. UČENCI POTEGNEJO
PUŠČICE DO GLAVNIH ELEMENTOV, KI JIH DOLOČAMO PRI PRAVLJICI. PREKO
TEH ELEMENTOV/ZNAČILNOSTI SMO DO SEDAJ POSKUŠALI OBDELATI VSAKO
PRAVLJICO. TO JE UVAJALNI MISELNI VZOREC, NA KATEREGA POSTOPOMA
VPELJUJEMO UČENCE K NAŠTEVANJU/OBDELOVANJU PRAVLJIČNIH PRVIN.
LUM – DVE URI
NA POVEZAVI, KI SEM JO DELILA Z VAMI DOBITE NAVODILA ZA IZDELAVO
METULJA, KI NAGOVARJA »BODI ZDRAV, OSTANI DOMA«!
TA IZDELEK BOVA S SODELAVKO OCENILI. ČAS ODDAJE DO PONEDELJKA, 20.
4. 2020.
ČETRTEK
SLJ- DRUGA URA: REŠI USTNO IN PREPIŠI POVEDI V RDEČO PIKO.
VLJUDNOST JE LEPA ČEDNOST
s OZNAČI, KAR JE VLJUDNO.
1. RAVNATELJICO OGOVARJAMO Z GOSPA.
2. KADAR ZAMUDIM POUK, SE OPRAVIČIM.
3. ZJUTRAJ POZDRAVIM LAHKO NOČ.
4. UČENCA 8. RAZREDA TIKAM.
5. SOŠOLKI SE ZAHVALIM ZA POMOČ PRI NALOGI.
6. UČITELJICO TIKAM.
7. KO VSTOPIM V KNJIŽNICO, NE POZDRAVIM.
8. KUHARICO PROSIM ZA ŠE ENO SKODELICO ČAJA.
9. DO SOŠOLCEV POSKUŠAM ŽIVETI ZLATO PRAVILO:
»STORI DRUGEMU TO, KAR ŽELIŠ, DA BI DRUGI STORIL TEBI!«
SLJ - TRETJA URA V, NA, POD, NAD, ZA, PRED, MED, PRI
PETEK ŠPORTNI DAN ☺
PREDLOG POTEKA ŠPORTNEGA DNE:
-ZBIRANJE PRED HIŠO IN PRIPRAVA NA POHOD,
-KRATKA PREDSTAVITEV POTEKA POHODA IN DEJAVNOSTI,
-KRATEK POGOVOR O POSLUŠANJU IN UPOŠTEVANJU NAVODIL IN PRAVIL,
-MALICA,
-ODHOD IZPRED DOMA PO IZBIRI, PRIPOROČENA 9.00
-POHOD PO POTI V SMERI PROTI SMOKVICI,
- MALICA - OPAZOVANJE ŽIVLJENJA V GOZDU, - SEZNANJANJE S PRAVILNIM OBNAŠANJEM V GOZDU,
- SPROSTILNA IGRICA
-HOJA PROTI DOMU,
-PRIHOD DOMOV OB 12.45. OZ. PO IZBIRI STARŠEV (PRIPOROČENO VSAJ 2 URI HOJE)
SREČNO!
POMEMBNO JE VSAKODNEVNO BRANJE-BRALNI LIST!
HVALA ZA SODELOVANJE! VSE DOBRO!
GRADIVO ZA ANGLEŠČINO IN ITLAIJANŠČINO
Delo na daljavo, 1.a : 30.3.2020 - 5.4.2020
Pozdravljeni!
Teden je že naokoli in ponovno sem vam pripravila zanimivo nalogo. Tokrat se boste malo poigrali s
pošastmi.
1. Ponovi pesmico HEAD, SHOULDERS, KNEES AND TOES (vadite a oceno).
2. V zvezek napiši naslov: MY MONSTER.
3. Pod naslov nariši svojo pošast po navodilih iz DZ str. 37, 2. naloga: https://folio.rokus-
klett.si/?credit=MA1DZ&pages=36-37
4. Če rad delaš z računalnikom, lahko poskusiš narediti isto nalogo tudi na računalniku:
Rokuss, Magic adventure 1, interaktivno gradivo, Unit 5, Activiy book (prva slikca
pod Activity book levo).
Po končanem delu mi slikaj zvezek in pošlji. Lahko priložiš tudi sliko pošasti z računalnika ;).
Ostanite zdravi in lp,
učiteljica Maja
Delo na daljavo, za teden od 30.03.do 03. aprila 2020
(TRETJI TEDEN)
Razred : 1.A
Spoštovani starši,
v upanju, da ste se v teh dveh tednih uspeli privaditi na nov način dela in da ni bilo preveč
obremenjujoče, vas vse srčno pozdravljam!
Pred vami je delo za tretji teden. Želim si, da ste vsi uspeli najti zvočno gradivo na you tube.
Tudi v bodoče se nameravam posluževati takšnega načina dela, mislim,da je lažje izvedljivo
za vas, učenci pa se zabavajo in učijo skozi slušne in vidne zaznave.
Zelo bi me veselilo, če bi lahko od vas prejela tudi obratno informacijo, zato vas prosim,če
imate možnost, poslikajte otrokove izdelke in mi jih pošljite na e- mail,ki ga dobite na spletni
strani šole. Tudi,če imate kakšne težave z iskanjem gradiv, se prosim,obrnite name. Hvala!
V tem tednu bodo učenci spoznali imena prstov roke!
1.Najprej naj ponovijo pesem o letnih časih. Če je možno, naj glasno povedo imena vseh
štirih letnih časov.
2. Opis in spletna stran nove enote se nahaja na you tube : Elisa Pooli - Dove sono le dita della
mano ? | | Tratto dall'Album CantaAScuola
https://www.youtube.com/watch?v=Tf_Hp0jR5Bw
Če se vam stran ne odpira, vpišite zgornje podatke na you tube.
Pesem naj poslušajo večkrat in ob tem kažejo prste, ki so poimenovani v pesmi.
Pesem poslušajo tolikokrat, da lahko določene besede tudi zapojejo, vsaj imena prstov,
(pollice, indice, medio, anullare,mignolo).
3. V zvezke napišejo naslov LE DITA
Narišejo svojo razprto roko in na vsak prst napišejo samo začetno črko: Pollice, Indice,…
Učenci, ki jim to ni pretežko, lahko zapišejo celo besedo. Sami presodite.
Svetujem, da si delo razdelite preko celega tedna, primer, ponedeljek 2x poslušajo, torek
2x poslušajo in ponavljajo, sreda ponovno poslušajo in narišejo, četrtek poslušajo,
pojejo, pokažejo imena narisanih prstov in napišejo začetno črko, petek ponovno
poslušajo, pokažejo na narisane prstke in jih poimenujejo.
To bo za ta teden dovolj. Hvala za vaš trud in sodelovanje!
Bodite dobro, pozdravite vaše malčke in ostanite vsi zdravi!
Učiteljica italijanskega jezika
Tamara
DODATNA PONUDBA - PO IZBIRI, NEOBVEZNO
MATEMATIKA
1. VPIŠI MANJKAJOČA ŠTEVILA.
7 8 11 12 15
13 11 10 5
2 6 8 12 14
2. NAJVEČJE ŠTEVILO OBKROŽI Z RDEČO BARVO, NAJMANJŠE Z
MODRO.
5 6 7 15
11
8 13
12
12
0
13 4 0 13
3. VPIŠI PREDHODNIKE IN NASLEDNIKE DANIM ŠTEVILOM.
P Š N P Š N
13 15
11 11
10 7
14 13
8 5
0 3
4. PREŠTEJ IN ZAPIŠI ŠTEVILO.
________________
___________
5. NAPOLNI, DA BO TOLIKO LIKOV, KOT KAŽE ŠTEVILKA V
OBLAČKU.
13
15
6. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJMANJŠIM
ŠTEVILOM.
7. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJVEČJIM
ŠTEVILOM.
12
14
11, 13, 8, 6, 10
___________________
________________
15, 14, 12, 0, 7
_____________________
14, 3, 1, 15, 9, 6
__________________
_______
11, 12,7, 1, 0, 14
__________________
8. PREŠTEJ PREDMETE IN V OKENCA VPIŠI ŠTEVILO.
ALI POZNAM ŠTEVILA DO 20?
1. ZAPIŠI ŠTEVILA PO NAREKU
____________________________________________________________
2. UGOTOVI ZAPOREDJE ŠTEVIL IN GA NADALJUJ!
0 1 8
19 18
3 7 15
6 8 18
13 12
16 14
3. PRIMERJAJ ŠTEVILA PO VELIKOSTI IN VSTAVI ZNAKE >, <, =
7 ___ 17 15 ___ 1 6 ___ 0 9 ___ 9
2 ___ 20 9 ___ 6 4 ___ 4 18 ___ 3
8 ___ 8 10 ___ 11 13 ___ 12 14 ___ 16
4. ŠTEVILA UREDI PO VELIKOSTI OD NAJVEČJEGA DO NAJMANJŠEGA!
13, 16, 9, 5, 20
__________________________________________________________
5. ŠTEVILA UREDI PO VELIKOSTI OD NAJMANJŠEGA DO NAJVEČJEGA!
18, 1, 11, 0, 17
6. ŠTEVILA, VEČJA OD 11, POBARVAJ RDEČE, MANJŠA OD 11 PA RUMENO.
17 13 9 1
12 8 0 10
19 4 7 15
7. DOPOLNI S ŠTEVILI, KI MANJKAJO S PREDHODNIKOM, NASLEDNIKOM,
GLAVNIM ŠTEVILOM.
3
17
10
1
4
13
14
3
18
8. PREPOZNAJ ŠTEVILA, KI SO ZAPISANA! (ustna naloga)
1, 11, 20, 2, 15, 6, 16, 9, 19, 0, 10, 4, 7, 13, 3, 5, 18, 12
5
7
11
2
9
17
16
8
19
UČIM SE ŠTEVILA DO 20 – VAJA 1. DOPONI.
2. UREDI PO VELIKOSTI.
20, _________________ 2, __________________ 0, __________________
0, _________________ 3, _________________ 18, _________________
1
1
1
5
1
9
12 18
1
6
1
3
8
20 17
20 15 7
9 12
14 20 5
3 0
13 18
19 2 6
15 0 5
17 19 9
3 8 12
20 18
15 18
10 5 2
3. VSTAVI ZNAK >, <, =.
-
5 7 8 10 15 10
12 3 9 1 0 14
2 11 4 7 11 12
13 10 15 13 14 6
4. VSTAVI ZNAK <, >, =
5. . PREŠTEJ KROGLICE IN V KVADRAT ZAPIŠI ŠTEVILO.
14 4 11 11 2 2
16 12 10 2 1 10
2 13 13 18 18 5
14
6. NADALJUJ ZAPOREDJE:
16 15 14
20 19 18
7. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJMANJŠIM:
13, 6, 8, 10, 20, 11, 2, 14, 17
8. UREDI ŠTEVILA PO VELIKOSTI. ZAČNI Z NAJVEČJIM:
15, 7, 9, 16, 20, 12, 2, 14, 18
SPO- DODATEK PO IZBIRI
POSKUS: OPAZUJEM RAST KREŠE (LAHKO VZAMETE PŠENICO ALI KAR IMATE
DOMA NA ZALOGI)
PREBEREMO NAVODILA ZA VSE NALOGE, SI OGLEDAMO SLIKE IN POVEMO,
KAJ POMENIJO.
1. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO POSKUSA? KAJ BOMO UGOTAVLJALI? KAJ POMENIJO ZNAKI? 2. POSEJEMO VRTNO KREŠO IN LONČKE POSTAVIMO NA USTREZNA MESTA V UČILNICI: DVA
LONČKA NA OKENSKO POLICO, TRETJEGA POKRIJEMO S ŠKATLO ALI PA GA POSTAVIMO V OMARO.
3. NA LONČKE Z VODOODPORNIMI FLOMASTRI NARIŠEMO ZNAKE ALI NA MAJHNE LISTKE, KI JIH PRILEPIMO NA LONČEK, DA JIH MED SEBOJ NE ZAMENJAMO.
4. UČENCI NAJ NAPOVEDO, KAJ SE BO ZGODILO Z RASTLINAMI, KI BODO NA SVETLOBI IN JIH BOMO REDNO ZALIVALI; KAJ Z RASTLINAMI, KI BODO NA SVETLOBI IN JIH NE BOMO ZALIVALI TER S TISTIMI, KI NE BODO NA SVETLOBI, PA JIH BOMO REDNO ZALIVALI.
5. PO TREH DNEH NARIŠEJO STANJE V VSEH TREH LONČKIH IN GA PRIMERJAJO S SVOJO NAPOVEDJO.PO ENEM TEDNU PONOVIJO OPAZOVANJE IN SPET NARIŠEJO STANJE.
UČENCI, PREKO POSKUSA, UGOTAVLJAJO, KAJ POTREBUJEJO RASTLINE ZA
RAST!
OBREZOVANJE SADJA
LOPATENJE
SAJENJE SEJANJE
KAKO RASTE FIŽOL
1. V ŠOLI SMO Z NEKATERIMI ŽE IZPELJALI DEMONSTRACIJO SAJENJE FIŽOLA, Z
NEKATERIMI NE. KDOR LAHKO, SI PRIPRAVI LONČEK, ZEMLJO, SEME FIŽOLA IN
IZVEDE POSTOPEK S POMOČJO STARŠEV.
UČENCI DOBIJO SEME FIŽOLA, KI GA NATANČNO OPAZUJEJO. POVEDO, KAKŠNE
BARVE JE, KAKŠNE OBLIKE JE, KAJ VIDIJO NA SREDINI SEMENA.
2. DL SPODAJ: NAPIŠEJO ZGORNJI NASLOV V ZVEZEK RDEČA/ZELENA PIKA »
KAKO RASTE FIŽOL«.
OGLEDAJO SI SLIČICE. PREDVIDEVAJO, KAKO BI RAZVRSTILI SLIČICE, KI
PRIKAZUJEJO RAST FIŽOLA. PREVERITE REŠENO IN ZALEPIJO V ZVEZEK.
KNJIŽEVNOST
JURI MURI V AFRIKI
Tone Pavček
https://www.youtube.com/watch?v=lFtgonp5FW4
DEJAVNOSTI
➢ POSLUŠAMO PRAVLJICO.
➢ USTNO ODGOVORIMO NA
VPRAŠANJA:
• Kdo nastopa v pravljici?
• Kje se dogaja pravljica?
• Kdo je glavni junak?
• Zakaj se je Juri odpravil v Afriko?
• Kako je prišel tja?
• Kaj vse je Juri doživel v Afriki?
Pripovedujte.
• Zakaj se je odločil, da se vrne
domov?
• Ste kdaj podobni Juriju Muriju?
Kdaj?
KAJ LAHKO ŠE POČNEM?
➢ V ZVEZEK ZAPIŠEMO NASLOV KNJIGE, AVTORJA IN
NARIŠEMO PRIZOR IZ PRAVLJICE, KAKO ŽIVALI
POMAGAJO JURIJU MURIJU
KNJIŽEVNOST
JURI MURI DRUGIČ V AFRIKI
Tone Pavček
https://youtu.be/powenNu5WGs
DEJAVNOSTI
➢ POSLUŠAMO PRAVLJICO.
➢ USTNO ODGOVORIMO NA
VPRAŠANJA (KVIZ):
• Kako je Juri šel v Afriko?
• Kako je bilo, ko je prišel v Afriko?
Pripovedujte.
• Kdo je Jurija spremljal na potovanju po
Afriki? Sta postala prijatelja?
• Kaj vse sta Juri in Bongo doživela v
Afriki? Pripovedujte.
• Zakaj se je Juri odločil, da se bo vrnil
domov? Kdo je šel z njim?
• S čim sta potovala domov?
• Kako je bilo, ko sta prišla domov?
• Kaj jima je rekla mama?
KAJ LAHKO ŠE POČNEM?
➢ V ZVEZEK ZA
➢ PIŠEMO NASLOV KNJIGE, AVTORJA IN NARIŠEMO
PRIZOR IZ PRAVLJICE, KAKO JURIJ MURI POTUJE
DOMOV.
➢ S TARŠI SE IGRAMO KVIZ IN TAKO ODGOVARJAMO
NA ZGORNJA VPRAŠANJA
KNJIŽEVNOST
ZMAJ DIRENDAJ
Kajetan Kovič
DEJAVNOSTI
➢ PREBEREMO PRAVLJICO.
➢ PRIPOVEDUJEMO: ➢ Katere so književne osebe ➢ Ste si zapomnili, kaj je znal Zmaj Direndaj po francosko? Izgovorimo
»ževuzhonprrii« in jih vprašamo, če so slišali kak poseben glas. Povemo, da je to
francoski r in jih povabimo, da se ga naučijo izgovarjati. ➢ Pripovedujemo še o drugih književnih osebah: o novem županu, žalostnem Berniju
in kuharici Juli.
KAJ LAHKO ŠE POČNEM?
➢ V ZVEZEK ZAPIŠEMO NASLOV
KNJIGE, AVTORJA IN
NARIŠEMO PRIZOR IZ
PRAVLJICE: NARIŠEMO ZMAJA
DIRENDAJA IN V OBLAČEK
NAPIŠEMO, KAJ JE REKEL
NAJPOGOSTEJE. (POMAGAMO
JIM PRI PISANJU.) ➢ PREBEREMO BESEDILO, KI JE
NAPISANO NA PLAKATU. ➢ NAUČIMO SE BESEDILO. ➢ POVEMO, KAKŠNO ZAMISEL
JE DOBIL DIRENDAJ, KO JE
PREBRAL PLAKAT. ➢ SPODBUDIMO OTROKE, DA
PRIPOVEDUJEJO, KAJ SE JE
ZGODILO POTEM.
Nekoč je živel zmaj. Pravzaprav ni bil zmaj, ampak zmajček.
Imel je debele oči, zmajski rilček, šilasta ušesa in dolg rep,
ki je bil tudi zašiljen. Potepal se je po mestu in po deželi in
je bil nasploh zelo radoveden. Še posebej rad je imel
zmešnjave. Zato so ga klicali Zmaj Direndaj. Če je srečal
kakšnega kosmatega mačka ali kakšno drugo žival, je takoj
rekel: »Prosim vas.« To ni pomenilo, da ga v resnici za kaj
prosi. Slišalo se je tako, kot bi hotel reči: »Kaj pa vi
tukaj?« Ali: «Kaj pa si mislite!« Ali: »Kako si upate biti na
svetu?!« Ali kratko malo: »Zakaj tudi vi niste zmaj?« Mački
se za takšna vprašanja niso menili in so šli svojo pot. Zmaj Direndaj pa je znal »prosim
vas« povedati tudi po francosko. Malo je ponosljal in malo pogrknil in je rekel:
»Ževuzhonorrriii.« Zato so ga hodili gledat mnogi tujci, ki so obiskali zmajsko mesto. Nosili
so mu lizike in so se hoteli z njim pogovarjati. Ampak zmajček ni znal nobene francoske besede.
Tujce je samo gledal, lizal lizike in včasih rekel: »Ževuzhonprrriii.« Tako so se tujci odpravili
naprej, zmajček pa je preštel lizike, si jih nekaj spravil za slabe čase in se šel potepat po mestu.
Toda celo življenje ni mogoče lizati lizik. Zmajček je odrasel in v mestu so dobili novega
župana. Ta je rekel, da zmaji niso na svetu zato, da bi nagovarjali mačke in tujce, ampak da
morajo tudi delati in je dal vse brezposelne zmaje poloviti. Tako so v županovo pisarno
pripeljali tudi Zmaja Direndaja. Od jeze je pihal kot trije hudi angorski mački. Na pol užaljeno,
na pol jezno je rekel: »Prosim vas!« To naj bi pomenilo: »Kdo pa sploh ste vi ?!« Ali: »Kaj
vam pride na pamet?« Ali celo: »Tristo zelenih zmajev!« Župan pa je le zamahnil z roko in
rekel: »Nič ni treba prositi. Postal boš stražnik na mostu.« Tako je Zmaj Direndaj dobil službo.
Sprva mu je bilo kar všeč. Na mostu so razen njega čepeli še trije zmaji. Eden od njih je bil
njegov bratranec in tudi druga dva sta bila prijazna. Mimo njih so hodili na bližnji trg zmaji in
zmajklje. Ko je Zmaj Direndaj nekoč požvižgal luštni zmajčici, mu je njena mama pripeljala
eno okrog rilca. Potem nekaj dni ni mogel žvižgati. Zato je odtlej raje gledal po reki in čakal,
kdaj po priplavala pisana ladja. Ko je bil še majhen mu je mama za uspavanko pela: Po vodi
plava, po vodi plava ena ladja pisana. Zdaj pa ladje ni bilo od nikoder, ne pisane, ne bele. Zato
je povprašal bratranca, kako je tukaj z mornarico. Ta je rekel: »Tukaj se vozijo samo
podmornice.« »To je pa res dolgčas,« je rekel Zmaj Direndaj. Potem je sklenil, da bo svojim
otrokom, če jih bo kdaj imel, pel drugačno uspavanko: Pod vodo plava, pod vodo plava ena
plava podmornica. Ker podmornic ni mogel videti, si je spet začel ogledovati mimoidoče zmaje.
Bili so debeli in suhi, lepi in grdi, majhni in veliki. Mnoge zmajkle so imele po dva podbradka,
zmajčice pa so se valile čez most kot frnikule. Vsak dan je videl iste obraze in čez mesec dni
jih je znal na pamet. Začel se je dolgočasiti. Pomišljal je, kako bi si življenje malo podirendajil.
Nekega jutra se prebudil zelo dobre volje. Sanjalo se mu je, da je bil na tekmovanju
sladkosnedih zmajev. Dobil je prvo nagrado, ker je v eni uri pojedel eno večjo in dve manjši
tovarni čokolade. Zato je v kopalnici tako čofotal in škropil, da je bilo kmalu več vode na tleh
kakor v banji. Potem je začel žvižgati in nazadnje rekel: »Ne grem v službo.« Ko je slišal te
besede, se je malo začudil. Pogledal je po sobi, če ni kje še kakšen zmaj, ki pravi, da ne gre v
službo. Toda nobenega ni bilo ne levo ne desno, ne pod posteljo in ne v omari. Zmaj Direndaj
se je malo popraskal po debelem tilniku in rekel: »Prosim vas.« To naj bi pomenilo: »Torej sem
jaz tisti, ki ne gre v službo.« To ga je zelo razveselilo. Zaklenil je vežna vrata in odšel proti
mestu. Stražnemu mostu je od daleč pokazal osle in zavil proti trgu. Ker se mu je sanjalo o
čokoladi, je bil že navsezgodaj lačen. Hodil je med stojnicami in cedil sline. Potem si je kupil
lubenico. Bila je velika kot hlebec. Stisnil jo je pod pazduho in korakal mimo tržnic ob reki.
Mislil je, kako lepo bi bilo, če bi imel sedem glav kakor zmaji v starih pravljicah. Zadovoljno
si je zabrundal: Sedem glav in vsaka hrusta, kar ji pade v lačna usta. Medtem je po drugi strani
reke stopal Žalostni Berni in ni bil čisto nič dobre volje. Tega je bil kriv zmajski župan, ki je
zjutraj obiskal gasilce in si ogledal novo šolo. Ko je stopal čez stražni most, se mu je zazdelo,
da je nekaj narobe. Najprej je pomislil, da most visi. Potem je začel šteti zmaje. Naj je štel od
spredaj ali od zadaj, od leve ali od desne, zmeraj je naštel samo tri. »Tako torej,« je rekel jezno.
»Se že spet potepajo.« Takoj je dal poklicati Žalostnega Bernija. Žalostni Beni je bil
bernardinec in glavni stražnik v zmajskem mestu. Služil je že pod sedmimi župani. Ko je bil še
mlad in postaven, so ga klicali Lepi Berni. Toda pod vskaim novim županom je postal malo
manj lep in malo bolj otožen. Zato se ga je z leti prijelo ime Žalostni Berni. Zdaj je stal pred
županom kot precej velik kup nesreče. Hotel je salutirati, pa se mu ni najbolj posrečilo. »Kaj je
s tabo?« je rekel župan.«Si že navsezgodaj pijan? Kaj?« »Ne,« je z vročo sapo odgovoril Berni.
»Naduha,naduha.« »To, kar prihaja od tebe ni naduha,« je rekel župan, »ampak duh po rumu.
Če si zares bolan boš šel v zdravilišče. Ampak še prej boš poiskal Zmaja Direndaja. Ga bom že
naučil kozjih molitvic, pa tudi tebe, če ga ne najdeš. Razumeš? Kaj?« »Razumem,« je rekel
Berni skoz zobe. Potem je salutiral in odkorakal. Ni vedel, ali naj bo jezen, žalosten ali hud, ker
ga je župan že navsezgodaj tako okregal. Zato se je za prvim vogalom ustavil. Kot pravi
bernardinec je nosil pod vratom na ovratnico pripet sodček ruma. Zdaj je iz njega pošteno
potegnil. Po tem kravjem požirku se je odločil, da bo hud. Zapel si je pesmico: Zgodaj zjutraj
pasja dlaka Berni-pes na lov koraka. Hudo bevska, strašno laja, Išče Zmaja Direndaja. Seveda
pa Žalostni Berni sploh ni bil hud, ampak se je hudega samo delal. Ko je pretekel že sedem ulic,
dva podvoza in štiri trge, je nesrečnega zmaja zagledal na največjem mostu. Naslanjal se je na
ograjo in jedel veliko rdečo lubenico. »Sto mačkov!« je rekel Berni. »Tako torej: tukaj si!«
»Prosim vas,« je rekel Zmaj Direndaj. »Tukaj sem.« »Zakaj nisi v službi?« je vprašal Berni
uradno in ga s taco potrkal po trebuhu. »Kar tako,« je rekel Zmaj Direndaj in pljunil peško čez
ograjo. »A kar tako,« ga je oponašal Berni. »Pa v reko pljuvaš tudi kar tako, a ne?« »Kje pa,« je
rekel Zmaj Direndaj. »Peške učim plavati.« »Ti bom že dal peške!« je rekel Berni. »Me
veseli,« je rekel Zmaj Direndaj. »Najraje imam bučnice.« »Dvesto mačkov!« se je razjezil
Berni. »Ti se kar norčuj! Ampak jaz te bom odpeljal k županu!« »Odlično,« je rekel Zmaj
Direndaj. »Prav rad bi ga spet videl po dolgem času.« Vrgel je olupek lubenice v reko in nato
sta odkorakala proti županovi pisarni: Zmaj Direndaj spredaj, Berni pa za njim. Ko sta prišla
do gostilne PRI ZLATI PURI, je Zmaj Direndaj bil že spet lačen. »Kaj ko bi šla na malico?« je
rekel. »Marš naprej,« je zarenčal Berni. Nekaj časa sta hodila molče, pred gostilno PRI
ŽEJNEM ZMAJU pa je Direndaj spet poskusil: »Kaj ko bi šla na čaj?« »Naprej,« je ukazal
Berni. Iz tretje gostilne je zadišalo po klobasah. Na vratih se je svetil napis PRI PASJI
RADOSTI. Tokrat se Berni vabilu ni mogel upreti. Vstopila sta in sedla za veliko mizo. Berni
si je naročil pasjo radost z gorčico, Zmaj Direndaj pa tri hrenovke. Ker so mu teknile, si je dal
prinesti še tri kranjske klobase. Potem je bil še bolj lačen. Takoj je zahteval štiri naravne in pet
dunajskih zrezkov. Zraven je pospravil šest škafov solate, sedem gajbic krompirja in osem
različnih prikuh, vmes pa je spil devet litrov ribezovega soka. Berni je medtem komaj pojedel
pasjo radost. Gledal je zmaja in od začudenja je imel oči velike kot mlinske kamne. Zmaj
Direndaj pa je imel oči zmeraj manjše, zato pa trebuh napet kot vojaški boben. Vendar je za
posladek pospravil še kolobar sira, čokoladno torto, orehovo potico, dvanajst palačink in tri
pohorske omlete. Potem si je globoko oddahnil in rekel: »Prosim vas.« To naj bi pomenilo:
»Zdaj sem za silo sit.« »Upam,« je rekel Berni. Plačala sta in odzibala k vratom. Tam pa se je
ustavilo. Zmaj Direndaj je bil tako širok, da ni mogel skoz. »Počakati morava, da se malica
uleže,« je rekel. »Malica,« je prestrašeno rekel Berni. »Vsak čas bo kosilo in potem boš spet
lačen in potem bo še slabše. Raje te bom potisnil.« Berni je napel vse moči in Zmaja Direndaja
zagozdil med vrata, tako da ni mogel ne naprej ne nazaj. Pritekel je gostilničar, pritekli so gostje,
potiskali so in potiskali, a zaman. Gostilničar je zato poklical Debelo Julo, kuharico, ki je
spadala v težko kategorijo. Ta je s širokim zamahom odrinila potiskače, se prijela z rokami na
podboje in nastavila nogo na zmajev zadek. Potem je rekla: »Horuk!« in porinila s tako silo, da
je Zmaj Direndaj odletel čez strehe kot topovska krogla in je pristal šele v bližnji mestni okolici.
Najprej se mu je v glavi tako vrtelo, da je namesto »prosim vas« rekel:
»Ževuzhonprrriii.« Potem je videl, da ni padel med francoze, ampak na travnik. Čisto blizu je
tekel potok, malo naprej pa je bil gozd. Zmaju Direndaju je kraj ugajal. Začel se je klatiti in
potem se je klatil kar tri dni. Jedel je koruzo in gobe ter spal prvi dan pod hrastom, drugi dan
pod gabrom in tretji dan pod jelšo. Potem se je klatenja naveličal in se je vrnil v mesto. Tam se
je medtem marsikaj zgodilo. Najprej je hotel Žalostni Berni zapreti Debelo Julo. »Ti si
kriva,« je rekel strogo in jo s taco potrkal po trebuhu, »da je Zmaj Direndaj ušel.« Debela Jula
je Bernija prijazno počehljala za ušesih. »Poslušaj, Fifi,« je rekla, »ali hočeš da tudi iz tebe
napravim leteči krožnik?« Berni tega ni maral in je užaljen odšel. Ko je bil zunaj pa je postal
zelo hud. Rekel je: »Tristo mačkov!« in: »Jula – mula!« in še druge take stvari. Vendar ga nihče
ni poslušal. Potem je odkorakal v svojo pisarno. Tam se je napil ruma in še isti dan razposlal
tiralico za Zmajem Direndajem. Ko se je ta čez tri dni vrnil v mesto, je na zidovih zagledal
živobarvne plakate. Ustavil se je in bral: Iščemo ZMAJ DIRENDAJA, ki županu nagaja, ki nič
ne dela in samo je kdor ga vidi, naj brž pove! Za nagrado dobi zaboj s čokolado. Zmaj Direndaj
se je med branjem kar topil od zadovoljstva. Trikrat zaporedoma je rekel »prosim vas«, kar naj
bi pomenilo prvič: »To je res imenitno!«, drugič: »Takšnega zmaja pa še ne!« in tretjič kratko
malo: »Slava meni!« Seveda se ni ustavil samo pri prvem, ampak tudi drugem in tretjem in
četrtem plakatu in je vsakega posebej prebral. Pri petem je postal lačen, pri šestemu mu je prišlo
nekaj na misel, in ko je prebral še sedmega, je odločno odkorakal proti mestni hiši. Župan in
Žalostni Berni sta sedela v pisarni in župan je ravno hotel prilepiti znamko na pismo. Poslinil
jo je, a ko je pri vratih zagledal Zmaja Direndaja, je le malo manjkalo, da je ni požrl. »Prosim
vas,« je rekel Zmaj Direndaj, »prišel sem po čokolado.« Berni je skočil kvišku in rekel: »V
imenu postave…« »Mir!« je rekel župan in si pulil znamko iz jezika. »Pripeljal sem mene,« je
rekel Zmaj Direndaj, »in bi rad nagrado.« »Nagrado,« je ponovil župan, ki si je končno odtrgal
znamko z jezika in jo prilepil na pismo. »Dobil jo boš. Samo drugačno. Pravi se ji kruh in voda
in pogled skozi rešetke. Si že slišal za to? Kaj?« »Ne vem, kaj imate v mislih,« je rekel Zmaj
Direndaj in napravil nedolžen obraz. »Zakaj nisi na mostu?« je zagrmel župan. »Na mostu je
dolgčas,« je rekel prijazno Zmaj Direndaj. »Dolgčas,« je rekel župan posmehljivo. »Meni pa ni
dolgčas? Kaj? Nekaj je trebe delati. Ti bi pa samo jedel. Kaj?« »Čokolado,« je rekel Zmaj
Direndaj. »Ojoj,« je rekel župan in se je prijel za glavo. »Temu pa ni pomoči. Kaj naj napravim
z njim?« »Dajte mu drugo službo,« je predlagal Berni. »Kakšno pa?« je rekel župan. »saj nič
ne zna. Zato smo ga dali stražnika. Je sploh kdaj kaj delal? Lizal je lizike. Je to kakšno delo?
Kaj?« »Lahko lepi znamke,« je rekel Berni. »Znamke,« je rekel župan in se podrgnil po jeziku,
kot da bi tam še zmeraj imel znamko. »Mogoče pa res. Meni vzame to preveč časa. On pa ima
dolg moker jezik.« Tako je Zmaj Direndaj postal glavni znamkolepilec zmajskega mesta. Pred
magistratom si je postavil leseno hišico in v njej je lepil znamke za župana in za vse druge, ki
so to želeli. Da mu ni bilo dolgčas, je vsako deseto znamko prilepil narobe, vsako stoto pa požrl.
Spet so ga hodili gledat tujci in Zmaj Direndaj je, če ni imel ravno znamke na jeziku, govoril
»prosim vas« in »ževuzhonprrriii«. Nosili so mu lizike, ki jih je lizal v prostem času. Včasih ga
je obiskal tudi Berni, ki se je v zdravilišču iz Žalostnega spremenil v Veselega Bernija. Na
njegovo pismo je Zmaj Direndaj prilepil najlepšo znamko, potem pa sta skupaj odšla v gostilno
PRI PASJI RADOSTI. Iz previdnosti in za vsak primer sta zmeraj sedela na vrtu.
Pridobljeno iz Wikivira, dne: 25.3.20
GLASBENA UMETNOST
ŠUŠTARPOLKA
Kratko besedilo se ponavlja:
»VLEICI, VLEICI DRETO PA KLINCO ZABIJ«.
DEJAVNOSTI
➢ PREBEREMO PESEM IN SI POSKUŠAMO RAZLOŽITI O ČEM
GOVORI BESEDILO. RAZLOŽIMO BESEDE: ŠUŠTAR (čevljar), POLKA
(ples), ŠUŠTARPOLKA, DRETA (močna nit za šivanje usnja), KLINCA
➢ VEČKRAT SI PREDVAJAMO POSNETEK IN POSKUSIMO ZRAVEN
ZAPETI IN ZAPLESATI.
• Z gibi ponazarjamo delo šuštarja – vlečenje niti in zabijanje žebljev.
• Otroke naučimo pesem ob podajanju krajših glasbenih fraz. Ponavljajo in
hkrati izvajajo gibe.
• Ples: Šuštarpolka
• Otrok in starš (brat, sestra) se postavijo drug proti drugemu. Pokleknejo na
desno koleno, na levo naslonijo pest. Z desno roko ob melodiji »šivajo in
zabijajo«, pri medigri vstanejo, se primejo za pas in ramena zaplešejo
»polko«.
Posnetka pesmi:
https://youtu.be/VV8Sg5STsWY
https://youtu.be/omx9Pc1hFDo
GLASBENA UMETNOST
POTOČEK
Janez Bitenc
POTOČEK
Potoček postoj in poglej,
kje domek je tvoj mi povej!
Moj domek je tam pod goro,
kjer ptički veselo pojo.
Zakaj pa nemirno hitiš,
od doma in ptičkov bežiš?
Spet vrnem se spet pod goro,
ko dežek namoči zemljo.
DEJAVNOSTI
➢ PREBEREMO PESEM IN SI POSKUŠAMO RAZLOŽITI O ČEM
GOVORI BESEDILO.
➢ VEČKRAT SI PREDVAJAMO POSNETEK IN POSKUSIMO ZRAVEN
ZAPETI.
Posnetka pesmi:
https://youtu.be/kJGqlstSeAs
ŠPORT
DRUŽINSKI ŠPORTNI IZZIV
ENA, DVE, TRI,…RAZGIBAJMO SE, OHRANIMO ZDRAVO TELO IN NASMEŠEK
NA OBRAZU.
KAKO? VSAK TEDEN VAM BOMO PRIPRAVILI ŠPORTNI IZZIV.
KDO OPRAVLJA IZZIV? NAJBOLJE CELA DRUŽINA SKUPAJ, LAHKO SAMO
STARŠ IN OTROK ALI SESTRE, BRATI IN OTROK ALI PA SAM OTROK…
KAKO OPRAVIMO IZZIV? IZZIV JE USPEŠNO OPRAVLJEN, KO V TABELI
ZBEREMO 10 KLJUKIC. KLJUKICE PA NAPIŠEMO, KO USPEŠNO OPRAVIMO
NALOGO.
ČE ŽELIŠ, MI LAHKO POŠLJEŠ KAKŠNO SLIKICO, PREDLOG ZA IZZIV,…
VADBA PON TOR SRE ČET PET
NAREDIMO GIMNASTIČNE
VAJE, DA RAZGIBAMO
CELO TELO
15 MIN VADIMO POSKOKE
S KOLEBNICO
SPREHOD V NARAVO Z
VMESNIMI INTERVALI
TEKA
ŠE ENA POVEZAVA…
Razgibaj se skupaj s svojo najljubšo plišasto igračo.
https://www.youtube.com/watch?v=7VAEIkGmXno
Pa še…
PRISRČEN POZDRAV VSEM. BODITE DOBRO IN SKRBITE ZA VAŠE
ZDRAVJE IN ZDRAVJE VSEH. VEM, DA ZAGOTOVO POGREŠATE
TUDI PRIJATELJE, VENDAR BOLJ DOSLEDNO SE BOMO VSI SKUPAJ
DRŽALI OMEJITEV PREJ BO VSE SKUPAJ MINILO IN MANJ BO
POSLEDIC.
RADA VAS IMAM IN VAS POGREŠAM! KOMAJ ČAKAM, DA SE
VIDIMO. POZDRAVČEK IN OBJEMČEK.
Katja