Aleks Horvat

Sovjetski Hollywood, Andrej Tarkovski?

Diplomsko delo

Maribor, avgust 2012

Sovjetski Hollywood, Andrej Tarkovski?

Diplomsko delo

Študent(ka): Aleks Horvat

Študijski program: dodiplomski (1. stopnja) – univerzitetni

Medijske komunikacije

Smer: Medijska produkcija

Mentor(ica): doc. dr. ZAJC MELITA, univ. dipl. novinar

ii

Sovjetski Hollywood, Andrej Tarkovski?

Ključne besede: Tarkovski, Spielberg, Hollywood, film, sovjetski film UDK: xxxxxx

Povzetek

Tarkovski in Spielberg sta odlična režiserja, ki sta delovala v istem času, vendar na

različnih celinah, njuni filmi so popolnoma različni. V delih se razlikujeta po tematiki,

razmišljanju, pristopu, opremi, financah, prostoru delovanja in publiki. Tarkovski je snemal

art filme, Spielberg pa je skozi vso svojo kariero deloval v mainstream filmih. Za vzrok

takšne različnosti lahko navedemo politično naravnanost in stanje v državah, v katerih sta

režirala. Pomembno pa je poudariti, da filmov dveh tako različnih režiserjev in posledično

zvrsti ne smemo metati v isti koš in jih gledati na enak način.

iii

Soviet Hollywood, Andrey Tarkovsky?

Key words: Tarkovsky, Spielberg, Hollywood, film, Soviet cinema UDK: xxxxxx

Abstract

Tarkovsky and Spielberg are both excellent directors, who worked in the same time, but on

different continents. Their motion pictures are completely different. In their work they

distinguish in theme, thinking, approach, equipment, finances, area of action and

audience. Tarkovsky filmed art movies, and Spielberg worked in mainstream films

thorough whole career. Political set at countries they have been directing in could be

pointed out as the main reason for their diversity. Yet it is important to emphasise that

films of two completely different directors, and consecutively genres, should never be

equated and looked at in the same way.

iv

KAZALO

1 UVOD ........................................................................................................................................ 1

2 FILM SKOZI ČAS .................................................................................................................... 2

3 SOVJETSKI FILM ................................................................................................................... 3

3.1 Andrej Tarkovski in drugi ustvarjalci filma ...................................................................................... 4

4 HOLLYWOOD ......................................................................................................................... 7

4.1 Režiserji .......................................................................................................................................... 8

5 IZBOR NAJBOLJ SLAVNIH FILMOV............................................................................... 10

6 VRSTE FILMOV ................................................................................................................... 15

6.1 Umetniški film .............................................................................................................................. 16

6.2 Komercialni film ........................................................................................................................... 17

6.3 Razlike med komercialnim in umetniškim filmom ........................................................................ 18

7 SNEMANJE FILMOV ........................................................................................................... 18

7.1 Hollywood .................................................................................................................................... 19

7.1.1 Produkcija ...................................................................................................................................... 20

7.1.2 Postprodukcija v Hollywoodu ........................................................................................................ 20

7.2 Andrej Tarkovski .......................................................................................................................... 21

7.2.1 Produkcija ...................................................................................................................................... 21

7.2.2 Postprodukcija ............................................................................................................................... 23

8 PODOBNOSTI HOLLYWOODSKIH FILMOV IN FILMOV ANDREJA

TARKOVSKEGA .......................................................................................................................... 23

v

8.1 Časovna umestitev ....................................................................................................................... 24

8.2 Gledalci ter kritiki ......................................................................................................................... 24

8.3 Stil režije ...................................................................................................................................... 26

8.4 Tehnične značilnosti ..................................................................................................................... 27

8.4.1 Oprema .......................................................................................................................................... 27

8.4.2 Prostor ........................................................................................................................................... 29

8.5 Budget .......................................................................................................................................... 29

9 SKLEP .................................................................................................................................... 30

10 LITERATURA .................................................................................................................. 31

1

1 UVOD

Art film je že od nekdaj skrivnost za marsikaterega gledalca. Gledalca lahko pusti

negotovega, presenečenega, zmedenega, srečnega, žalostnega, razočaranega, jeznega. Po

ogledu art filma se zagotovo v vsakem učenem ali laičnem gledalcu vzbudijo čustva, ki se

lahko pri različnih gledalcih ob ogledu istega filma močno razlikujejo. Tisto, kar ta čustva

vzbudi, je običajno nenavadnost ogledanega. Zanimivo je, da se ob zaključku filma

nekateri tudi ujezijo in so prepričani, da se je avtor filma ponorčeval iz njih. Nekateri

gledalci v filmu ne vidijo globjega pomena ter ne zaznajo zgodbe, ki se velikokrat odvija

zavita v tančico skrivnostnosti. Pomembno se je tudi zavedati, da je art film delo umetnika,

ki želi svoja čustva in občutke prikazati. Tako kot slikar slika barve na platno, tako režiser

sliko na film. Art film se izlije iz njegovih občutkov, vizualizacije, osebnostne preteklosti,

ki zahtevajo od gledalca, da se v vseh teh mešanih čustvih poistovetiti z njimi.

V tem diplomskem delu se bom osredotočil na ruskega filmskega avtorja, ki je deloval v

Sovijetski zvezi ter kasneje v nekaterih evropskih državah. Ta avtor je Andrej Tarkovski.

Tarkovski velja za enega največjih ustvarjalcev art filma, za čigar ustvarjanje je izumil svoj

filmski jezik, ki zajame sliko kot refleksijo življenja ter sanj.

Tarkovski je želel z različnimi vrstami občinstva vedno znova izraziti popolno in izčrpno

stališče svojega filma. Te gledalce je vedno znova zanimalo, kako in zakaj film, ter

njegovo delo, deluje nanje. Nanj so se obračali z vprašanji, s katerimi so skušali najti svoj

imenovalec za svoje naključne in nepovezane misli o filmu in njegovi umetnosti.

Tarkovski se je lotil dramatičnosti v svojih filmih s sliko in tekst je uporabljal le zelo skopo

in marginalno. Zatekal se je tudi k nekim ustaljenim simbolom, ki jih je prvič uporabil že v

filmu Valjar in violina (Katok i skripka, 1961), ki je njegov prvi daljši film posnet med

študijem. Naprimer jabolko kot ljubezenski znak, voda, dež, ogledala, selekcionirane barve

ter svetloba.

Dandanes smo ljudje navajeni gledati filme, kjer je dogajanje hitro, dinamično, razločno in

preprosto za razumevanje. Za takšne filme poskrbi Hollywood. Hollywoodski filmi so

2

tisti, ki že leta in leta pobirajo največ domačih in mednarodnih filmskih nagrad. Vendar,

kaj je takšnemu trendu krivo in zakaj so hollywoodski filmi tako popularni? Znotraj

območja popularnega filma, hollywoodski film zasede tako dobro področje ravno zaradi

financ, ki omogočajo odlično distribucijo in razpršenost po celotni zemeljski obli.

Vsekakor pa so morale finance prignati k precej različnemu nastajanju filmskih del. Art

film in komercialni film se razlikujeta že od same ideje naprej. Nato je tukaj uporabljena

snemalna oprema, produkcijska ekipa, postprodukcija in vse do končnega izdelka, ki je

tudi namenjen različnim ciljnim skupinam.

Ali lahko rečemo, da so filmi, ki jih je posnel Tarkovski, filmi sovjetskega Hollywooda?

2 FILM SKOZI ČAS

V 19. stoletju so odkrili, da ima človeško oko lastnost, da zamuja z zaznavo svetlobnega

signala in da si svetlobne dražljaje zapomni še nekaj časa, ko teh ni več. To odkritje so

najprej uporabljali za izdelavo igrač thaumatrop, mutaskop, zootrop. Francoz Emile

Reynaud je izumil napravo z imenom praksinoskop, ki se je filmu že močno približala,

toda osnovni pogoji za nastanek filma so se izpolnili šele dvajset let kasneje, ko odkrijejo

kolodijske mokre plošče, ki omogočijo kratke osvetlitve. Suhe želatinaste plošče nam prvič

omogočijo raziskovanje gibanj zaporednih si fotografij (kronofotografija). To pa je že

neposredni predhodnik filma, dokler ne izumijo celuloida, ki prvič zapolni vse lastnosti

potrebne za fotografsko podlago. Te lastnosti so dolžina, vzdržati mora velike napetosti,

elastičnost in debelina (v tem primeru mora biti material čim tanjši). Tako so do leta 1890

odkrili vse komponente današnje kinematografije. Nato sta Thomas A. Edison in sodelavec

W. K. L. Dickson leta 1891 postavila standard za obliko filmskega traku 35mm, ki ostane

vse do danes. Prvo napravo za zajem premikajoče slike, njeno kopiranje in projeciranje sta

skonstruirala brata Lumière. Istega leta sta v Parizu posnela film prihajajočega vlaka na

železniško postajo. Zanimivo je, da so ljudje med projekcijo filma zbežali iz dvorane, saj

so se bali, da bo vlak zapeljal s platna in ogrozil njihova življenja. Naslednji kratek

posnetek, ki sta ga naredila, je bil odhod delavcev iz tovarne. S filmom se kmalu začne

ukvarjati vse več ljudi. Georges Melies nastopi kot prvi kreativni filmski umetnik. Njegovi

filmi so sestavljeni iz več povezanih kadrov, kjer že uporablja rez, zatemnitev, odtemnitev

ter dvojno osvetlitev. Njegova kamera je statična. V začetku 20. stoletja film doživlja

3

najhitrejši razvoj v Ameriki. V montaži filmov iz tega časa se začne uporabljati vzporedna

montaža ter vzporedni in vodoravni zasuk. David W. Griffith je prvi, ki v filme uvede

bližnje plane in premike kamere z razlogom, da bi v film uvedel dramaturolgijo. S tem

začne krčiti prostor in čas ter odstranjevati nepotrebne vezne kadre. Po končani prvi

svetovni vojni se film začne seliti tudi v Evropo, kjer doživi izreden vzpon. V prvih letih

po vojni je tudi v Sovjetski zvezi že cela vrsta ustvarjalcev kot so Vertov, Kulešev,

Eisenstein, Dovženko, ki raziskujejo pomen montaže. V obdobju med 1919 in 1925 je

razvoj filma zelo hiter tudi v Nemčiji. Tamkajšnji ustvarjalci filma veliko uporabljajo zelo

gibljivo kamero. Po vzponu Nacizma večina največjih ustvarjalcev zapusti Nemčijo in

odide v Hollywood, nemški film pa takrat doživi velik padec. Skozi vsa leta gibljive slike,

film doživlja tudi zelo hiter tehnični razvoj: umetna svetloba, razvoj kamer in projektorjev,

emulzij. Največji prestop je bil, ko so filmu prvič dodali tudi zvok. To so si prizadevali že

od začetka nastanka prvih kinematografov, uspelo pa jim je šele v drugi polovici dvajsetih

let 20. stoletja, ko so tehnične izboljšave omogočale dokaj kakovostno reprodukcijo. Po

končani drugi svetovni vojni film doživi pravi svetovni razcvet in postane vodilni med

mediji. Vzporedno pa doživi tudi napredek po tehnični plati, saj se prvič pojavi v barvah.

Izboljša se tudi kakovost slike, pojavljajo se tehnične izboljšave kamer in projektorjev.

Prvič je uporabljen stereo zvok in filmu se dodajajo tudi zvočni učinki. (Mrak, 2006)

3 SOVJETSKI FILM

V sovjetski zvezi je od leta 1928 vladal Josif Visarijonovič Stalin. Stalin je bil za

obvarovanje svoje oblasti neizprosen in ni izbiral sredstev, kako nekoga odstraniti. Z

montiranimi procesi so odstranili tiste, ki bi lahko ogrozili njegovo vodilno mesto.

Posluževati so se začeli različnih zakonov, ki so na veliko omejevali svobodo govora in

razmišljanja. (Josip Visarijonovič Džugašvili, 2012) Na svoji koži so te pritiske občutili

tudi umetniki, ki veljajo za najbolj svobodomiselne. Socialistični realizem (krajše

socrealizem) je postal na kongresu sovjetskih filmskih delavcev leta 1935 temeljna in

obvezna smer socialistične umetnosti. Po oktobrski revoluciji so na njegov nastanek

vplivali politični in književni spori na levici. Glavna načela so bile preproste, iz življenja

vzete teme, ideološka izrazitost, poudarek na pozitivnih junakih in tipičnosti. Pogosta je

bila črno-bela karakterizacija literarnih oseb in patetika v govoru. V tem času je obstajal

4

zapleten cenzorski aparat, kjer so scenarije znova in zvona pregledovali, preden so dobili

dovoljenje za snemanje filma. Priprave na filmski projekt so se lahko zaradi manjših

nestrinjanj ali ideoloških razhajanj vlekle tudi več let. Najbolj znan primer takšnega

vmešavanja se je zgodil z Eisensteinovim prvim zvočnim filmom Bežin log. Boris

Zakharovich Shumyatsky je v upanju, da bo pospešil produkcijo in ustvaril ljudski film,

želel zgraditi sovjetski hollywood. Ta velik projekt je leta 1937 dobil nekaj zagona, vendar

ni bil nikoli dokončan. Shumyatsky stopnje produkcije, ki jo je določala prva zastavljena

petletka, ni nikoli dosegel. V povprečju je bilo na leto posnetih 45 filmov.

Leta 1938 so Shumyatskyga obtožili, da naj bi sodeloval s filmskimi saboterji, in ga s

strelnim vodom usmrtili. Postal je najbolj znana žrtev Stalinovih čistk v filmskem svetu.

(Socialistični realizem, 2012)

3.1 Andrej Tarkovski in drugi ustvarjalci filma

Prvi film, ki ga je režiral Tarkovski, je nosil naslov Morilci (Ubiytsy), posnet po kratki

zgodbi Ernesta Hemingwaya. Režiral ga je med študijem leta 1956. Prvi celovečerni film

Tarkovskega je bil Ivanovo otroštvo (Ivanovo Detstvo). Posneli so ga leta 1962. Film je

Tarkovski podedoval od režiserja Eduarda Abalova, ki je moral projekt opustili. Film si je

prislužil mednarodno hvalo in je osvojil zlatega leva na beneškem filmskem festivalu leta

1962. (Ivan's Childhood, (na(a))

Leta 1965 je režiral film z naslovom Andrej Rubljov (Andrey Rublyov), ki govori o enem

izmed največjih Ruskih slikarjev ikon iz 15. stoletja Andreju Rubljovu. Film Andrej

Rubljov je imel kar nekaj težev s sovjetskimi oblastmi in ni bil takoj predvajan. Zato je

Tarkovski moral večkrat popravljati montažo filma, tako je ustvari različne verzije filma,

ki so bile različnih dolžin. Prva različica filma je bila predstavljen na filmskem festivalu v

Cannesu leta 1969 in je osvojila nagrado FIPRESCI. Film je bil uradno predvajan v

Sovjetski zvezi leta 1971, v obrezani verziji. (Andrei Rublev, (na(a))

Leta 1972 je končal adaptacijo scenarija za film Solaris, po noveli Solaris pisatelja

Stanisława Lema. Na tem projektu je delal skupaj s scenaristom Fridrikhom

Gorenshteinom že od leta 1968. Film je bil premierno predvajan na filmskem festivalu v

Cannesu in prejel Grand Prix Special du Jury in nagrado FIPRESCI. Nominiran je bil tudi

5

za zlato palmo (Palme d'Or). Od leta 1973 do 1974 je posnel film Ogledalo (Zrkalo), zelo

avtobiografski film, ki se opira na njegovo otroštvo in vključuje nekatere pesmi njegovega

očeta. Tarkovski je delal na tem scenariju od leta1967. Zaradi vsebine elitistične narave je

bil film slabo sprejet s strani sovjetskih oblasti. Film so uvrstile v "tretjo kategorijo", kar je

pomenilo stroge omejitve za distribucijo, katere filmu omogočajo, da se prikazuje samo v

kinematografih tretjih razredov in delavskih klubih. Tretja filmska kategorija je pomenila,

da je avtor lahko obtožen zapravljanja javnega denarja. Takšna obtožba je imela lahko za

avtorja filma katastrofalne posledice, ki bi se lahko najbolj poznale pri nadalnjih možnostih

za delo. Domneva se, da so te težave Tarkovskemu dale idejo, da bi bilo filme boljše in

lažje snemati zunaj Sovjetske zveze ter njihove filmske industrije. (Andrei Tarkovsky ,

1991)

V letu 1975 je Tarkovski delal tudi na scenariju Hoffmanniana, o nemškem pisatelju in

pesniku E. T. A. Hoffmannu. Ki naj bi bilo kostumsko zasnovano delo, do realizacije

katerega pa žal ni prišlo. Decembra leta 1976 je režiral Hamleta in to je njegova edina

gledališka predstava, ki je igrala v gledališču Lenkom v Moskvi. Glavno vlogo je odigral

Anatolija Solonitsyn, ki je prav tako igral v številnih filmih, ki jih je posnel Tarkovski.

Zadnji film, ki ga Tarkovski posname v Sovjetski zvezi, je film Stalker, ki temelji na

romanu Piknik ob cesti (Piknik na obochine), napisala sta ga brata Arkadij in Boris

Strugatski. Tarkovski se je prvič srečal z bratoma leta 1971 in je bil z njima v stiku vse do

svoje smrti leta 1986. Sprva je želel posneti film, ki temelji na romanu Hotel mrtvih

alpinistov (Hukkunud alpinisti hotell), zato je razvil surov scenarij. Po pogovoru z

Arkadijem Strugatskim je spremenil svoj načrt in začel delati na scenariju po romanu

Piknik ob cesti. Film je začel snemati leta 1976. Produkcija je bila neprestano v težavah.

Nepravilno razvijanje negativov je uničilo vse posnetke, ki so bili posneti v exterierih.

Film je bil dokončan leta 1979 in je osvojil nagrado ekumenske žirije na filmskem

festivalu v Cannesu. Istega leta je začel nastajati film Prvi dan (Pervyj Dyen). Film temelji

na scenariju, ki ga je napisal njegov prijatelj in dolgoletni sodelavec Andrej Končalovski.

Zgodba filma se je odvijala v Rusiji 18. stoletja v času vladavine Petra Velikega. V filmu

sta glavni vlogi igrala Natalija Bondarčuk in Anatolij Papanov. Da bi dobili projekt, ki ga

je odobril cenzor Goskino, je Tarkovski predložil scenarij, ki je bil nekoliko drugačen od

prvotnega scenarija, pri čemer pa je izpustil nekaj prizorov, ki so bili kritični do uradnega

6

ateizma v Sovjetski zvezi. Po končanem snemanju približno polovice filma, pa je projekt

ustavil Goskino, takrat ko je postalo razvidno, da se film razlikuje od scenarija, ki so ga

obdelali cenzorji. Tarkovski naj bi pobesnel ob tej prekinitvi ter uničili večino filma.

(Andrei Tarkovsky, 2012)

(Andrei Tarkovsky, 2012) V časovnem obodbju dvajsetih let je Tarkovski v Sovjetski

zvezi posnel in dokončal pet filmov. Ta številka za tako samosvojega in ambicioznega

avtorja ni bila dovolj vzpodbudna in takrat se je odločil (Habič, 1988, str. 23), da bo njegov

naslednji film posnet v tujini. Ne samo zaradi števila filmov, ki jih je posnel, ampak tudi

zaradi odnosa in obravnave, ki so je bili deležni v domovini. To je bil povod za prvo delo

in kasneje tudi življenje v tujini. Tako je leta 1983 v Italiji končal prvi v tujini sneman film

z naslovom Nostalgija (Nostalghia) za producenta RAI-R 2 in Opera Film.

Zadnji film, ki je posnel na Švedskem v domovini velikana filma, Ingmarja Bergmana, je

dobil naslov Žrtvovanje (Offret). V filmu je nastopil Bergmanov najljubši igralec Erland

Josephson, posnel pa ga je njegov najljubši snemalec Sven Nykvist. Najverjetneje zaradi

počasnega ritma filma, ki je obema režiserjema precej soroden. Lahko bi rekli, da film

spominja na Bergmanove filme. Bergman je ob ogledu filma izrazil precejšnje navdušenje.

(Andrei Tarkovsky, 2012)

Iz tega lahko povzamemo, da se je Sovjetski film razvijal na zelo omejen način s točno

začrtanimi smernicami. V tej državi so lahko hitro zavrgli ali odstranili film, kljub njegovi

neizmerni kvaliteti in artistični vrednosti, samo za zadovoljitev ali preprečitev nekih

ideoloških prepričanj, ki bi jih lahko film vzpodbudil v gledalcu. Zato se je tudi tako velik

umetnik kot je Tarkovski, ne glede na njegovo navezanost na domovino, odločil za

delovanje v tujini, ki mu je omogočala neomejeno uporabljanje lastnih artističnih

pogledov na dogajanje v njem in okoli njega.

7

4 HOLLYWOOD

Hollywood lahko opredelimo kot središče celotne kulturne industrije, ker se trudi kar se da

hitro in preprosto prilagajati družbenim dogajanjem. S tem vzpodbujajo globalizacijo

njihovih končnih izdelkov. Ob koncu dvajsetega stoletja je mogoče opaziti drastične

spremembe pri vseh področjih ustvarjanja filma. Očitna je prisotnost hollywoodskega

filma na vseh filmskih trgih sveta. Seveda pa Hollywoodu ostaja temeljni cilj še vedno

ustvarjanje največjega možnega dobička. (Beck v Urška Čimžar, 2004)

Med prvimi igranimi filmi v Hollywoodu so bile zgodovinske romance in priredbe

romanov ter odrskih uspešnic. Kmalu po tem so začeli nastajati filmi, ki jih lahko

razvrstimo v značilne filmske zvrsti. Vesterni s poudarkom na akciji so bili idealni za prve

neme filme. Številni igralci so se specializirali za igranje kavbojev v vesternih, njihove

vloge pa so bile jasno razdeljene na dobre in zle karakterje. Kasneje, po prvi svetovni vojni

je ta ločnica precej zbledela in tradicionalne junake so zamenjali bolj zapleteni liki.Veliko

organiziranega kriminala je pritegnilo tudi hollywoodske ustvarjalce in posledica tega so

gangsterski filmi. Eden takšnih je bil na primer nemi film Podzemlje (Underworld) Josefa

von Sternberga, posnet leta 1927. Zgodbe teh so velikokrat temeljile na prepoznavnih in

resničnih osebah, ki so se ukvarjale z organiziranim kriminalom. Toda šele po prihodu

zvoka in ameriško izkušnjo s prohibicijo so gangsterski filmi postali resnično priljubljeni.

(Hollywood slo, 2012 )

Po uveljavitvi zvoka so postali priljubljeni tudi musicali oziroma glasbeni filmi. Po

uveljavitvi teh so glasbeniki in plesalci postali ena največjih dragocenosti Hollywooda.

Med druge značilne filme iz Hollywooda spadajo tudi srhljivke, detektivke, filmi

katastrofe, vojni filmi, akcijski filmi, ljubezenski filmi, zgodovinske in socialne drame,

komedije. Vse te zvrsti in prizadevanje, da bi ugajali vsakemu gledalcu oziroma

največjemu možnemu številu gledalcev, pa je bilo le iskanje in želja po čim večjem

dobičku. V tem se hollywoodski in sovjetski film najmočneje razlikujeta. Eden je

namenjen preprostemu gledalcu, od katerega želijo pridobiti le čim večjo količino denarja,

medtem ko je drugi namenjen ponavadi bolj zahtevnemu gledalcu, kateremu pa pod

8

nobenim pogojem niso smeli pustiti, da bi razmišljal izven začrtanih ideoloških pogledov

Sovjetske zveze in komunističnega sistema. (Hollywood, 2012)

4.1 Režiserji

Dober nasprotni primer Andreju Tarkovskemu je Hollywoodski režiser Steven Spilberg,

saj je med njima le nekaj let starostne razlike. Steven Allan Spielberg je bil rojen 18.

Decembra 1946 in še živi ter ustvarja. Velja za enega največjih in najuspešnejših ter

najbolj priljubljenih hollywoodskih ustvarjalcev filma. Njegova kariera traja že več kot

štiri desetljetja. Zajel je najrazličnejše zvrsti in tematike filmov. Zgodnji filmi znanstveno

fantastičnega žanra, ki jih je posnel, veljajo za osnovo današnjih hollywoodskih filmov.

Spielberg je dobil nagrado oskar za najboljšega režiserja za Šindlerjev seznam (Schindler's

List, 1993), Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan, 1998), Žrelo (Jaws, 1975), E.T.

(E.T. the Extra-Terrestrial, 1982), in Jurski park (Jurassic Park, 1993).

Ob svoji prvi kratki zaposlitvi je posnel en del serije Nočna galerija (Night Gallery, 1969-

1973). Kmalu za tem je dobil nalogo, da posname serijo Ime igre "L.A. 2017" (The Name

of the Game called "L.A. 2017", 1971). Ta znanstveno fantastična serija je tako navdušila

Universal Studios, da so z njim podpisali kratko pogodbo. Nato je naredil še eno epizodo

Nočne galerije (Night Gallery) in šove kot so Owen Marshall: Counselor at Law in The

Psychiatrist, preden je posnel prvo epizodo serije Kolumbo (Columbo, 1971-2003) .

Na podlagi kvalitete njegovega dela so mu Universal Studios ponudili, da bi posnel štiri

televizijske filme. (Joseph Mcbride, 1999, str. 223)

Kmalu po tem, ko je končal svoje prve štiri filme, je od producentov Richarda D. Zanucka

in Davida Browna dobil novo ponudbo. Spielbergu sta ponudil stolček režiserja za film

Žrelo (Jaws), ki temelji na romanu Petra Benchleya o ogromnih morskih psih morilcih.

Vendar pri tem filmu nikakor ni šlo vse po načrtih, saj so se ubadali z veliko zamudami ter

presežki načrtovanega budgeta. Film je bil nadvse uspešen. Spielbergu je celo prinesel

njegove prve filmske nagrade. Ta film mu je omogočil preboj med največje Hollywoodske

režiserje. (Joseph Mcbride, 1999, str. 248)

9

Po zavrnitvah režiranja filmov kot so Žrelo 2 (Jaws 2), King Kong (1976) in Superman

(1978) se je Spielberg odločil za režiranje filma Bližnja srečanja tretje vrste (Close

Encounters of the Third Kind, 1977), enega redkih, kjer je sam napisal tudi scenarij.

Njegov naslednji film 1941 (1979) s tematiko druge svetovne vojne pa je doživel rahlo

razočaranje, saj se je producentom zaslužek, ki ga je prinesel film, zdel absolutno

premajhen. Nato je sledil krajši premor, kjer je Spielberg sodeloval pri drugih projektih in

se ukvarjal z nekaj manj znanimi filmi. Po premoru prične režirati nov film, s katerim se

režiser ponovno vrne v znanstveno fantastične vode. To je film E.T. Ta film je postal

najbolj prodajan film v takratni filmski zgodovini. E.T. je bil nominiran za devet nagrad

ameriške filmske Akademije (oskar), vključno za najboljši film in najboljšega režiserja.

Med letoma 1982 in 1985 je Spielberg produciral tri visoko proračunske filme : Poltergeist

(za katerega je sodelovala pri pisanju scenarija), Zona somraka (The Twilight Zone, 1983)

(za katerega je režiral odseke "kick Can") in Guniji (Goonies, 1985) (Spielberg je izvršni

producent, prav tako je napisal zgodbo na kateri temelji scenarij).

Leta 1987 je Kitajska začela z odpiranjem kapitalskih naložb zahodnim državam in

Spielberg je tako posnel prvi ameriški film Imperij sonca (Empire of the Sun), ki je bil

posnet v Šanghaju po letu 1930. (Steven Spielberg, 2012)

Njegova naslednja uspešnica je postal leta 1993 režiran Jurski Park (Jurassic Park).

Kasneje je režiral še Šindlerjev seznam (Schindler's List, 1993). Zgodba filma je temeljila

na resnični zgodbi Oskarja Schindlerja, človeka, ki tvegal svoje življenje, da reši 1100

Judov pred holokavstom. Ta film je Spielbergu prislužil oskarja za najboljšega režiserja.

Leta 1997 ga je ameriški filmski inštitut uvrstil med 10 najboljših ameriških filmov vseh

časov. (Steven Spielberg, 2012)

Leta 1998 je Spielberg posnel vojni film Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan), o

skupini ameriških vojakov, ki jo vodi stotnik Miller, da bi rešili in poslali domov padalca,

katerega starejši trije bratje so bili ubiti v zadnjem dnevu vojaških operacij v Franciji med

drugo svetovno vojno. Leta 2002 je Spielberga posnel film Catch Me If You Can (Ujemi

me, če me moreš), o drznih dogodivščinah mladostnika. Slednji si je prislužil nominacijo

za oskarja za najboljšo moško vlogo. (Steven Spielberg, 2012)

10

Kasneje je Spielberg režiral še nekaj zelo znanih in priznanih filmov kot so : Vojna svetov

(War of the Worlds, 2005), Indiana Jones in kraljestvo kristalne lobanje (Indiana Jones

and the Kingdom of the Crystal Skull, 2008), Tintin in njegove pustolovščine (The

Adventures of Tintin, 2011). (Steven Spielberg, 2012)

Lahko rečemo, da je pot režiserja, ki jo ima za seboj Spielberg, precej pestra in se le s

težavo primerja z Tarkovskim. Spielberg je na svoji režijski poti doživljal večinoma le

vzpone, ki so bili podkovani z veliko denarja ter slavo, medtem ko je Tarkovski deloval z

veliko manjšimi proračuni ter pod stalnim nadzorom aparata Sovjetske zveze. Vsak izmed

režiserjev je zgodba zase. Čeprav lahko oba označimo za velika umetnika filma, se njuni

filmi in pogoji dela močno razlikujejo.

5 IZBOR NAJBOLJ SLAVNIH FILMOV

Tarkovski in Spielberg sta režirala nekaj najkvalitetnejših filmov vseh časov. Res je, da

vsak v svojem žanru in s precej različnim namenom. Prvi zaradi svoje potrebe po

ustvarjanju in delanju presežkov na področju art filma. Sam nikoli ni želel biti del filmske

industrije, zabave in denarja. Drugi je imel cilj zastavljen drugačen, pravzaprav so njegove

cilje narekovale produkcijske hiše, ki so si želele izključno čim večjega zaslužka. Vendar

dobro zaslužiti tudi ni mogoče brez ustvarjanja presežkov, katerih je Spilberg nanizal kar

precej.

Tarkovski je s svojim prvim filmom Valjar in violina (Katok i skripka, 1961) dokazal,

kako nadarjen je. Film je vsekakor mladostno in naivno delo, ki predvsem vsebuje močno

ikonografijo socialističnega realizma. Valjar in violina je pripoved o prijateljstvu, ki

vzklije med dečkom violinistom, ki ga vsi podcenjujejo in mu nagajajo, ter močnim,

samozavestnim delavcem, voznikom cestnega valjarja. (Habič, 1988, str. 4)

Njegov naslednji film Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo, 1962) je bil film, ki so ga z

navdušenjem podprli tudi kritiki izven Sovjetske zveze. Deček Ivan je nepreklicno,

tragična žrtev krutih in nehumanih razmer v drugi svetovni vojni, za katerega ni bodočnosti

in pade kot vojna žrtev pri koncu filma. Na liku ni zgrajen naš svetli optimistični pogled,

11

kot bi pričakovali, saj naj bi bil pojem otroštva svetel in optimističen. Film predstavlja

junaka v najbolj kruti resničnosti vojne. Nesmisel vojne postane preko otroka še bolj

nesmiseln, absurden in ciničen. (Habič, 1988, str. 5)

Film Andrej Rubljov (Andrey Rublyov, 1966), ki ga je posnel kot naslednjega, velja za

enega najbolj popularnih filmov Tarkovskega. Andrej Rubljov je nenavadna mogočna

ikona, ki je ni mogoče primerjati z drugimi epskimi ikonami, ki jih pozna zgodovina filma.

Zgodba govori o Andreju Rubljovu , ki je eden največjih ruskih slikarjev ikon. Zgodba

filma je nepovezana in kompleksna, v grobih obrisih pa prikazuje življensko pot Andreja

Rubljova. (Habič, 1988, str. 8)

Žanrsko opredeljen znanstevno fantastični film Solaris (Solyaris, 1972), ki je nastal po

ekranizaciji Lemovega romana Solaris, ima svojo žanrsko opredelitev le kot okvir. Žanr je

izbran le zato, da bi prišlo razlikovanje med notranjim in zunanjim človeka bolj do izraza.

Vse, kar je znanstveno fantastičnega v tem filmu, se dogaja v notranjosti znanstvenikov, ki

nastopijo v filmu. Zgodba govori o sociopsihologu, ki je poslan na orbitralno postajo

planeta Solaris, da razišče nenavadno dogajanje na postaji, kjer prebivajo trije znanstveniki

v stiku z neznano inteligenco, z nekakšno gigantsko gmoto mislečega oceana. (Habič,

1988, str. 13)

Ogledalo (Zerkalo, 1975) je najljubši film Tarkovskega. Je njegova intimna pripoved o

njegovem življenju in razmišlanju. V filmu naj ne bi bilo enega kadra, ki ne bi imel

podlage iz resničnega življenja. Film je bil dokončan šele po devetnajstih različicah

montaže. Film je popolnoma avtobiografski, in je nostalgična avtorefleksija režiserjevega

otroštva ter mladosti. Tarkovski je za ta film dejal, da so najboljši gledalci otroci in da je

film potrebno gledati kot pokrajino iz hitečega vlaka. (Habič, 1988, str. 16)

Film z naslovom Stalker (Stalker, 1979) je zadnji film, ki ga je Tarkovski posnel v

Sovjetski zvezi. Film je zanimiv zato, ker naj bi bil zastavljen žanrsko in opredeljen kot

znanstveno fantastičen film. Vendar je v njem skoraj nemogoče najti znanstveno

fantastične žanrske posebnosti. S tem je Tarkovski pokazal svoj avtorski prisop in

12

nezanimanje za žanr. Tarkovski meni, da je žanr nekaj, kar so si izmislili masovni mediji in

komercializacija. Stalker je oseba, ki živi v revščini in je neke vrste mutant ter žrtev Zone

ob kateri živi. Zona je prostor, ki obstaja v času x in v prostoru x. V njej je nekoč živelo

nekaj nenavadnega v zvezi z meteoritom. Od takrat se v zoni dogajajo nenavadne stvari in

oblasti so strogo prepovedale pristop. Stalkerji so osebe, ki delujejo kot nekakšni vodiči po

Zoni in vodijo ljudi v prepovedano območje. (Habič, 1988, str. 23-25)

Leta 1983 je posnel prvi film v tujini. Natančneje v Italiji. Film z naslovom Nostalgija

(Nostalghia, 1983) govori o tem, kako se lahko ljudje, ki živijo skupaj, ne poznajo med

seboj in o problemih, ki nastajajo iz nujnosti, da bi se med seboj spoznali. Preprosto je

spoznati ljudi, mnogo težje je prodreti v notranjost neke osebe. Nostalgija je film o želji po

spominjanju, o bolezni in o strašni bolečini, ki peša vitalne sile osebe. (Habič, 1988, str.

28)

Film z naslovom Žrtvovanje (Offret, 1986) je zadnji film, ki ga je posnel Tarkovski. Film

zajema dogajanje enega dneva. Glavna oseba je Aleksander, ki je intelektualec in živi

odmaknjeno življenje v hiši ob Severnem morju. Ob njem živi njegova družina in nekaj

služabnic. Zgodba govori in se ukvarja z odnosi med očetom in sinom, ki vsak zase nosita

svojo usodo, izkušnje, ki so neprenosljive. Tarkovski postavlja upanje v otroka, saj je otrok

edina prihodnost, ki ostaja v tem absurdnem svetu. Kompozicijsko je film zelo natančno

zastavljen. Notranji prostori imajo nekaj barvnih odtenkov, vendar vseeno dajejo vtis črno-

belega, medtem, ko zunanjost deluje ravno nasprotno, z blago nordijsko svetlobo in

spontanostjo narave. (Habič, 1988, str. 32-33)

Spielbergovih filmov je precej več, kot filmov Tarkovskega, zato bom predstavil samo

nekaj najkvalitetnejših.

Prvi film, ki ga je vsekakor potrebno omeniti, je film z naslovom Žrelo (Jaws). Posnet je

bil leta 1975. Žrelo je bil nekakšen začetek novega Hollywooda. (Adam Zanzie, 2010) Je

shrljivka, ki je postavila nove mejnike v dobičkonostnosti Hollywoodskih filmov. Film

13

temelji na romanu Petra Benchleya z istim naslovom. V zgodbi je velikanski, človeku

nevaren beli morski pes, ki napade letovišče na otoku z imenom Amity. Šef lokalne

policije poskuša uloviti morskega psa s pomočjo morskega biologa in poklicnega lovca na

morske pse. (Adam Zanzie, 2010)

(Steven Spielberg, 2012) Film Bližnja srečanja tretje vrste (Close Encounters of the Third

Kind) je bil posnet leta 1977. Je znanstveno fantastičnega žanra. Scenarij za film je napisal

sam Spielberg. Nato je film tudi režiral. Film pripoveduje zgodbo o Royu Nearyu, ki mu v

Indiani življenje močno spremeni srečanje z neznanim letečim predmetom (NLP).Vladi

Združenih držav Amerike in mednarodni ekipi znanstvenih raziskovalcev pa je seveda

jasno, kaj se na zemlji dogaja v zvezi z NLP-ji. (Steven Spielberg, 2012)

Film E.T. je bil posnel leta 1982. Je ameriški znanstveno fantastični film v koprodukciji in

režiji Stevena Spielberga. Scenarij je napisala Melissa Mathison. Film pripoveduje zgodbo

o Elliottu , osamljenemu dečku, ki se spoprijatelji z nezemeljskim bitjem, poimenovanim

"ET", ki je obtičal na Zemlji. Elliott, njegovi bratje ter sestre pomagajo nezemeljskeemu

bitju, da se lahko vrne domov, hkrati pa ga poskušajo skriti pred svojo materjo in vladnimi

službami. (Steven Spielberg, 2012)

Film Indiana Jones in tempelj usode (Indiana Jones and the Temple of Doom) je

avanturistični film posnet leta 1984. To je drugi (kronološko prvi) film v franšizi Indiana

Jones in predzgodba za film Iskanje izgubljenega zaklada (Raiders of the Lost Ark, 1981).

Po prihodu v Indijo, Indiana Jones išče hudo vas, kjer se naj bi nahajal skrivnostni kamen.

V iskanju kamna se postavi po robu Kali, kultu, kjer zasužnjujejo otroke, se ukvarjajo s

črno magijo in obredno žrtvujejo ljudi. (Steven Spielberg, 2012)

Film Imperij sonca (Empire of the Sun) je bil posnet leta 1987. Film deljno temelji na

avtobiografskem romanu J. G. Ballarda z istim naslovom. Film je zgodba o Jamieju "Jimu"

Grahamu, mlademu fantu, ki iz življenja v premožni britanski družini v Šanghaju postane

vojni ujetnik v japonskem koncentracijskem taborišču med drugo svetovno vojno. Harold

Becker in David Lean sta bila prvotno mišljena kot režiserja slednjega filma, vendar se je

zraven vmešal Spielberg, sprva kot producent za Lean-a. Spielbergu je bila nato zaupana

14

režija zaradi osebnega poznanstva z Lean-om in obvaldanja filmov s tematiko druge

svetovne vojne. Spielberg sam meni, da je ta film njegovo najbolj globoko delo. Film je

prejel pohvale kritikov, vendar ni bil uspešen v končenm zaslužku, saj je film v ZDA

zaslužil le 22.238.696 USD, vendar na koncu več kot le povrnil svoj proračun na tujih

trgih. (Steven Spielberg, 2012)

Film Jurski park (Jurassic Park) je bil posnet leta 1993 kot ameriška znanstveno

fantastična pustolovščina. Temelji na istoimenskem romanu pisatelja Michaela Crichtona.

Film se osredotoča na izmišljen otok Nublar blizu Kostarike v državah Srednje Amerike ob

pacifiški obali, kjer je milijarder in človekoljub z majhno ekipo znanstvenikov, ki se

ukvarjajo z genetiko, ustvaril zabaviščni park kloniranih dinozavrov. Film Jurassic Park

velja za mejnik v uporabi računalniško ustvarjenih podob ( računalniške animacije). Prejel

je mnoge pozitivne ocene od večine kritikov. Zaslužil je več kot 900 milijonov USD po

vsem svetu in postal najbolj dobičkonosen film tistega časa (presegel je tudi ET-ja). Še

danes pa je to film z največjim dobičkom, ki ga je kdajkoli produciral Universal in režiral

Spielberg. Osvojil je oskarja za najboljši zvok, najboljše zvočne efekte in najboljše

vizualne učinke. (Steven Spielberg, 2012)

Film Schindlerjev seznam (Schindler's List) je bil posnet leta 1993. Zgodba filma govori o

Oskarju Schindlerju, nemškemu poslovnežu, ki je rešil življenje več kot tisoč, večinoma

poljsko-judovskih beguncev in jih zaposlil v svojih tovarnah. Film je nastal na podlagi

novele Schindlerjev seznam avstralskega romanopisca Thomasa Keneally.

Film je ogromno zaslužil in je dobitnik sedmih oskarjev, vključno z nagrado za najboljši

film in najboljšega režiserja ter tudi številne druge nagrade. Leta 2007 ga je ameriški

filmski inštitut uvrstil na 8. mesto seznama 100tih najboljših ameriških filmov vseh časov.

Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan, 1998) je ameriški epski vojni film. Dogaja

se med invazijo v Normandiji, v drugi svetovni vojni. Scenarij za film je napisal Robert

Rodat, ki je znan po realističnih prikazih vojne. Film je še posebej znan po intenzivnosti

dogajanja v začetku filma, ki traja 27 minut. Pričetek prikazuje izkrcanje na Omaha Beach,

6. junija 1944. Rodat je dobil idejo za filmsko zgodbo leta 1994, ko je zagledal spomenik

osmih bratov in sester ubitih v ameriški državljanski vojni. Zamislil si je podobno

15

sorodstveno pripoved, ki je časovno postavljena v drugo svetovno vojno. Film Reševanje

vojaka Ryana je bil med občinstovm dobro sprejet, kljub temu pa je požel tudi precej

kritike. Film je po svetu zaslužil čez 480 milijonov USD in je bil ameriški film z največjim

dobičkom leta 1998. Ameriška filmska Akademija je film nominirala za enajst oskarjev, s

tem filmom je Spielberg dobil drugega oskarja za najboljšega režiserja.

(Steven Spielberg, 2012)

Že iz samih zgodb, ki jih predstavljajo filmi Tarkovskega in filmi Spielberga lahko

razločimo, da so filmi namenjeni popolnoma različnim gledalcem. Vidimo lahko tudi, da

se je Tarkovski večkrat odločil za pisanje scenarija. V primeru, da scenarija ni napisal sam,

pa je vsekakor sodeloval pri pisanju, kjer so morali upoštevati njegove ideje. Spilberg je

deloval ravno nasprotno. Njegovi filmi se vsi bohotijo z gromozanskimi zaslužki in

mnogimi nagradami. Filmi so delani izključno za publiko, svojo režijo je naravnal

popolnoma komercialno, s čemer je hotel delati presežke v številu ogledov svojih del.

6 VRSTE FILMOV

Film je umetnost gibljivih slik. Lahko ga označimo kot popularno umetnost, ki najbolj

posega napodročje zabave. Združuje besedno, likovno, glasbeno, plesno in gledališko

umetnost. Film je vsekakor ena najbolj prepričljivih in kreativnih umetnosti, saj lahko

prikazuje realnost ali domišljijo.

Film lahko ločimo na dve vrsti: prva je mainstream film, ki ga lahko žanrsko preprosto

razdelimo na vesterne, gangsterske filme, srhljivke, detektivke, filme katastrofe, filme o

vojni, akcijske filme, ljubezenske filme, zgodovinske in socialne drame, komedije in

podobno. Tem filmom je skupno, da vsi stremijo za istim ciljem. Cilj je, zadovoljiti čim

širši krog gledalcev in s tem posledično zaslužiti čim večjo količino denarja.

Druga vrsta filma so art filmi. Res je, da vsak film razumemo kot vrsto umetnosti, vendar

vseeno lahko določene filme označimo za art filme. V art filmu so žanri velikokrat

zamegljeni in le slabo vidni. Njihov cilj ni denar, si pa želijo prikazati neko zgodbo s čim

večjo globino, ki nam na koncu poda neko sporočilo, o katerem mora gledalec razmislit.

Takšni filmi se veliko več ukvarjajo s simboliko in estetiko same slike. (Film, 2012)

16

6.1 Umetniški film

Art film, znan tudi kot umetniški film je rezultat snemanja filma, ki je običajno neodvisen

film, namenjen manjšemu občinstvu in ne množičnemu trgu. Filmski kritiki in filmski

strokovnjaki so tisti, ki označijo nek film kot art film. Vsi ti filmi imajo enake

zaznamujoče lastnosti, ki so drugačne kot v mainstream hollywoodskih filmih. Takšni

filmi vsebujejo elemente in sloge je socialni realizem. Poudarek imajo na sami

ekspresivnosti režiserja in se osredotočajo na misli ter sanje likov, ki nastopajo v filmu.

Zgodbe niso jasno in ciljno usmerjene. (Art film, 2012)

Producenti art filma ponavadi predstavljajo svoje filme na filmskih festivalih ali v manjših

kinodvoranah, ponavadi namenjenim predvajanju art filma. Izraz art film se veliko

pogosteje uporablja v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji kot v Evropi, kjer se

za takšne filme uporabljajo drugi izrazi. Art filmi so namenjeni majhnim občinstvom na

filmskem trgu, kar na žalost pomeni, da lahko le redko dobijo finančno podporo, ki bi

takšnim filmom omogočili veliko proračunsko produkcijo, uporabo dragih posebnih

učinkov, slavne igralce in velike oglaševalske kampanje, kot se uporabljajo v mainstream

produkciji filmov. Režiserji art filmov nadoknadijo te omejitve, ki jih ustvarja drugačen tip

filma, z uporabo manj znanih filmskih igralcev (ali celo amaterskih igralcev). V filmih se

zato veliko bolj osredotočijo na razvoj ideje in razvoj novih filmskih pripovednih tehnik.

Da gledalec lahko ceni takšne filme, mora imeti določeno stopnjo izkušenj in znanja.

Ogled art filma bi lahko označili za "v veliki meri možgansko izkušnjo", ki jo uživaš zaradi

znanja, ki ga imaš o filmu. To je ravno v nasprotju z mainstream "blockbuster" filmi, ki so

usmerjeni bolj v smer, čiste zabave in zaslužka. Za promocijo se art filmi zanašajo na

reklamo, ki nastane iz recenzij filmskih kritikov in razprav o filmu, katere ustvarjajo

blogerji, ki se ukvarjajo s filmsko umetnostjo. Kot zadnje orožje promocije art filma pa

lahko upoštevamo prenos dobre besede iz ust do ust s strani občinstva. Art filmi imajo

manjše začetne naložbene stroške in to jim omogoča, da čeprav delujejo za manjši del

občinstva, vseeno ostanejo finančno izvedljivi. (Arnheim, 2000: 13-26)

17

6.2 Komercialni film

Komercialni ali mainstream film v večini prihaja iz Hollywooda iz velikih filmskih

studiev, kjer takšne filme producirajo že od 20tih let dvajsetega stoletja. V tujini je takrat

takšen film redno ustvarjal tretjino vsega zaslužka. Med drugo svetovno vojno so večina

evropskih in daljnovzhodnih držav odrezali od trga Hollywoodskega filma. Da bi velike

Hollywoodske družbe zagotovile ponovno prodrle na tuje trge, so leta 1964 ustanovili

kartel Motion Picture Export Association (MPEA) in si razdelile distribucijo v trinajstih

tujih državah, ki so bile v času vojne zaprte za ameriške filme. Hollywood je svoje dobičke

iz leta v leto višal in se ponovno povzpel na sam vrh mainstream filma.

Mainstream filmi si lahko zaradi boljšega financiranja privoščijo dražje in najkavlitetnejše

igralce. Filmi so namenjeni večjim javnostim in se prodajajo v priljubljenih prodajaln.

Filmi, ki so jih posneli veliki studiji ali podjetja, ki niso v lasti medijskega konglomerata,

se prav tako lahko uvrščajo za mainstream filme in se pogosto omenjajo kot mainstream

proizvodnja neodvisnih filmov. Podjetja, ki so popolnoma neodvisna, kot je naprimer

Lionsgate, tudi producirajo mainstream filme, a s kulturnega vidika. Mainstream filmi so

namenjeni vsem kulturam in občinstvom, vendar imajo vedno določeno prevladujočo

kulturo in občinstvo, pri čemer je zmeraj glavni poudarek na marketingu. Mainstream filmi

pogosto zaposlujejo sodelavce, ki so se izkazali ter dokazali v manjših produkcijskih

okoljih.

Komercialni oz mainstream film je preprosto predmet poslovanja usmerjenega k množici

ljudi. Večina filmov, ki si jih je mogoče ogledati v kinu ali kupiti na DVD-jih v velikih

trgovinah, so komercialni filmi.

Lahko bi rekli, da ima tudi komercialni film svoj vidik umetnosti, torej, zakaj ga ni mogoče

uvrstiti med art filme? Ideja je, da ko umetnost postane tržno blago, nima več svoje

ekskluzivnosti. Lastnost art filma je edinstvenost, celo ekskluzivnost, nekonvencionalnost

in poseben podpis režiserja oziroma njegovega tima. (Mainstream, 2012)

18

6.3 Razlike med komercialnim in umetniškim filmom

Razlika med umetnostjo in komercialnim filmom obstaja, vendar ni takšna, kot si

prestavlja splošno občinstvo. Tukaj je več kot zgolj blagovne znamke in označevanje

filmov. Ideja, kako ločiti art film in komercialni film izhaja iz "opazovanja" samega filma.

Art film je nekaj, kar je osebno režiserju, nekaj, česar je režiser lastnik. Ni pomembo, da

film doseže slavo. Ni pomemben dejavniki kot je rast osebnih prihodkov. Z drugimi

besedami, režiser izraža svoje misli na najbolj naraven način s pomočjo filma.

Dolgi in počasni kadri nikakor niso tisti, ki bi lahko nek film označili za art film.

Resnična umetnost je tista, ki jo režiser ustvari kot vzdušje, ki odraža njegova notranja

čustva, v najčistejši obliki, ne glede na to, kakšen je izid. Ko je to storjeno, filmu ni

potreben počasen tempo. Ali je film veliko zaslužil ali ne, ali je občinstvu všeč ali ne, ni

pomembno. Tudi, če film doseže velike dobičke, to pomeni, da so se gledalci povezali z

njim in jim je všeč njegova sporočilnost. To ne spremeni dejstva, da je to umetniški film in

ne komercialni. Komercialni film je zelo enostaven za razumevanje. Glavni motiv je denar.

Večina njihovih proizvajalcev dela v imenu denarja. Skoraj 95% filmov, ki se predvajajo v

kinu, so polni elementov, ki so statistični in so se izkazali za uspešne pri večjem zaslužku.

Ni inovacij in prostora za umetnost, dokler lahko industrija na takšen način služi ogromne

količine denarja. V današnjih dneh je dinamika trga zelo jasna: če želite zaslužiti, naredite

komercialni film, če pa želite narediti film za sebe in svojo notranjost, pa najverjetneje ne

boste ničesar zaslužili ali pa si boste naredili izgubo. Ni prostora za inovacije. Ni prostora

za nove ideje. (Cook, 2007 : 75-95)

7 SNEMANJE FILMOV

Snemanje filmov (v akademskem kontekstu pogosto imenovano kot filmska produkcija) je

postopek izdelave filma, od začetne zgodbe, ideje, s pomočjo pisanja scenarijev, snemanje,

igranje, urejanje in predstavitev končnega izdeleka pred občinstvom, ki je lahko v kinu ali

na televiziji. Snemanje filmov se odvija po vsem planetu v različnih gospodarskih,

družbenih in političnih kontekstih ter z uporabo različnih tehnologij in filmske tehnike. Pri

19

snemanju navadno sodeluje veliko število ljudi in traja od nekaj tednov do nekaj let,

preden nastane končni produkt.

Nastajanje filma poteka v treh fazah. Prva faza je pred-produkcija: to so predpriprave na

snemanje, ki potekajo tako, da najamejo igralce in filmsko ekipo, izberejo lokacije za

snemanje ter postavijo snemalne kulise. V pred-produkcijo spada tudi pridobivanje

oziroma odkup avtorskih pravic različnih knjig. Pisanje scenarija se odvija že pred pred-

produkcijo.

Druga faza je produkcija: ta je končana, ko so posneti vsi surovi in neobdelani posnetki.

Tretja faza je post produkcija: prične se urejanje oziroma montaža filma, produkcija zvoka

in dialog je urejena sočasno, vendar posebej, skladbe se napišejo in posnamejo. Posnamejo

se zvočni učinki, katere zmontirajo in obdelajo. Ustvari se tudi računalniška grafika. Vsi

vizualni učinki in grafika se nato računalniško dodajo surovim posnetkom. Uredi in

sestavi se tudi zvok in posebni zvočni učinki. Kot zadnje se urejen video zapis združi z

urejenim zvočnim zapisom in konči produkt oziroma film je dokončan.

Vsemu temu sledi le še marketing oziroma distribucija.

V nadaljevanju bom obravnaval po en film iz Hollywooda in en film Tarkovskega in opisal

produkcijo in postprodukcijo. Obravnaval bom samo po en film, saj produkcija in post-

produkcija v Hollywoodu ter pri Tarkovskem potekata po enakem vzorcu. (Filmmaking,

2012)

7.1 Hollywood

Spielbergov film Žrelo (Jaws ) je nastal leta 1974, to je le 5 let pred filmom Stalker, ki ga

bom obravnaval kot primer produkcije in post-produkcije filmov Andreja Tarkovskega. Ta

relativno kratka časovna razlika je bila povod za izbiro tega zelo uspešnega filma Stevena

Spielberga. Razložil bom produkcijo filma Žrelo. Za post-produkcijo bom uporabil splošne

podatke Hollywooda, saj jih za film Žrelo ni mogoče dobiti.

20

7.1.1 Produkcija

Snemanje filma Žrelo se je začelo 2. maja 1974. Spielberg je želel posneti vodne sekvence

relativno od blizu, da bi delovalo kot pogled človeka, ki plava, zato je snemalec Bill Butler

oblikoval novo opremo za lažje snemanje takšnih kadrov in podvodno snemanje. Kamero

so postavili na ploščad, da so jo ohranili stabilno, ne glede na plimovanje. Kamere, ki so

snemale pod vodo, pa so namestili v posebne škatle, iz katerih so snemale. Spielberg je

določil, da se morajo izogibati rdeči barvi v kulisah in oblačilih. To pa zato, da bi rdeča

barva, ki predstavlja kri ob napadih morskih psov, pri gledalcih vzpodbudila še več strahu.

Snemanje na vodi je prineslo ogromno zamud. Velikokrat so jih motile nezaželene

jadrnice, ki so priplule v kader, večkrat se jim je zmočila oprema, slabo vreme in podobno.

Spielberg je kasneje izračunal, da so v 12-urnem dnevnem urniku dela, v povprečju

snemali le štiri ure na dan.

Težave s snemanjem so pripeljale tudi do velike prekoračitve začetnega proračuna. David

Brown je dejal, da je bil začetni proračun štiri milijone ameriških dolarjev, izdatki pa so

se povečali za tri milijone ameriških dolarjev zaradi težav z mehanskimi morskimi psi.

Nezadovljni člani snemalne ekipe so zato nadeli filmu vzdevek Flaws (pomanjkljivosti).

Spielberg pripisuje veliko težav svojemu perfekcionizmu in svoji neizkušenosti. Na vsak

način je vztrajal pri snemanju morskega psa v morju, čeprav bi lahko film posnel v

hollywoodskih bazenih. Zagovarjal se je s tem, da bi film, posnet v bazenu, ne zgledal tako

pristno kot zgleda posnet v naravi. Kasneje je povedal, da je bil mlad in naiven, ker je

zaupal naravi in Atlantskemu oceanu in ne posodi vode v Hollywoodu. (Jaws, 2012)

7.1.2 Postprodukcija v Hollywoodu

Post-produkcija je v resnici veliko različnih procesov združenih pod enim imenom.

Značilno je, da faze po produkciji filma, torej post-produkcija traja dlje od dejanskega

snemanja filma. Lahko traja še nekaj mesecev po tem, ko je film že posnet. Vključuje

popolno urejanje, popravljanje barv in dodajanje glasbe in zvoka. Proces urejanja filma

prav tako velja za drugo režijo, saj je možno preko post-produkcije popolnoma spremeniti

21

začetno idejo filma. Z uporabo barvnega popravljanja, dodajanja glasbe in zvoka, lahko

popolnoma spremenimo atmosfero filma, ki jo zazna občinstvo.

S filmsko montažo so se v poznejših začetkih kinematografije in kasneje v klasičnih

hollywoodskih obdobjih ukvarjali delavci (predvsem delavke), ki so jih bile polne sobe in

so vsak poseg opravile ročno. Pri montaži prvih flmov je šlo za združevanje posameznih

kadrov (ki so jih pogosto posneli sekvenčno) in dodajanje pojasnevalnih napisov.

Uvedba univerzalne montažne mize KEM na začetku 60. let prejšnjega stoletja je v

postopek montaže prinesla več izboljšav in prvič v širšem obsegu omogočila režiserju, da

se je loti sam. To je bila modularna naprava, pri kateri je bilo mogoče na osnovno mizo

namestiti več elementov in se lotiti vseh kombinacij montiranja. Do začetka 70. let so

izdelali različico za video s tremi video kamerami. Z vrtenjem vseh treh filmskih trakov in

elektronskim prehajanjem med videopodobami so lahko vadili montažo, ne da bi dejansko

rezali filmski trak. Montaža z videopomočjo se je širše uveljavila do začetka 80. let.

Glavna ovira je bila nezdružljivost hitrosti prikazovanja sličič, saj film teče s 24 sličicami

na sekundo, video pa s 25 (format PAL) in 30 ( format NTSC). V 80. letih so podjetja na

trgu elektronske montaže razvile dve vrsti elektronske montaže : linearna s poljubnim

dostopom in nelinearna s poljubnim dostopom. Pri linearnem dostopu so si montažne

odločitve sledile druga za drugu, pri nelinearnem lahko montažer v nekaj sekundah najde

točko in naredi željeno montažo. V 90. letih pa smo bili prvič priča tudi obdelovanju slike

in montaže z računalnikom. Kasneje je možno dodajati tudi posebne učinke in animacije,

ki so v celoti narejene z računalnikom. V tem času je proces montaže pridobil na hitrosti,

vendar je postal tudi bolj zapleten. (Cook, 2007: 161)

7.2 Andrej Tarkovski

7.2.1 Produkcija

Za primer produkcije Andreja Tarkovskega sem vzel film Stalker. Stalker je drugi film

Tarkovskega, uvrščen v znanstveno fantastičen žanr.

Osrednji del filma so posneli v nekaj dneh v zapuščeni hidroelektrarni na reki Jegala blizu

Talina v Estoniji. Po vrnitvi filmske ekipe nazaj v Moskvo so ugotovili, da film ni bil

22

pravilno razvit. Za snemanje tega filma so uporabljali preizkusno opremo. Žal pa

laboratoriji v Sovjetski zvezi te opreme niso poznali in prišlo je do nepravilnega razvijanja.

Filmska ekipa je takrat domnevala, da so Sovjetske oblasti namenoma nepravilno ravnale z

opremo. Tarkovski se je uradno razjezil na oblast, ne zaradi politične drže, saj je redkokdaj

govoril o politiki, vendar zato, ker se je film ukvarjal z duhovnostjo in iskanjem boga.

Njegove filme je Sovjetska oblast vedno imele za sumljive in potencialno nevarne, vendar

so bili relativno priljubljeni in zato so mu tudi dovolili, da s snemanjem filmov nadaljuje.

Med snemanjem, še preden so odkrili nepravilnosti s filmskim materialom, je zaradi

slabšanja odnosa s Tarkovskim, snemanje zapustil snemalec Georgij Rerberg. Tarkovski je

zato najel novega snemalca Alexandra Knyazhinskya, ki je bil odslej novi prvi snemalec.

Ko so odkrili napako, je Tarkovski posnel že vse zunanje prizore. Navajali so, da je bil

Tarkovski dejansko srečen, ker se je film pokvaril, saj naj ne bi bil zadovoljen s posnetki,

ki jih je naredil Georgij Rerberg. Druga zgodba navaja, da naj bi bil Tarkovski potrt, in je

hotel nadaljnjo izdelavo filma takoj končati.

Zaradi napake in uničenega filma so sovjetske filmske oblasti hotele prekiniti snemanje in

ga zato tudi uradno preklicale. Vendar se je Tarkovski znašel in našel drugo rešitev. Prosil

je, da bi naredil film v dveh delih, kar je pomenilo več ljudi in še več stroškov. Na koncu je

še enkrat posnel skoraj cel film z novim snemalcem Alexandrom Knyazhinskyom. Film je

oblikoval kot filozofsko metaforo in ne toliko kot znanstveno fantastiko. Med snemanjem

se je Tarkovski večkrat odločal za sprotno spreminjanje scenarija.

Obstaja dokaz, da je na film vplivala nesreča v tovarni predelave jedrskega goriva Majak,

severozahodno od Čeljabinska. Nesreča se bi naj zgodila leta 1957. Zaradi nesreče je

nastalo več kilometrov veliko puščavsko območje. Sedem let kasneje je černobilska

jederska katastrofa zaključila ta krog. Zaposleni za ohranjevanje zapuščene elektrarne se

imenujejo stalkerji, zapščeno območje okoli nje pa zona, torej tako, kot v filmu. (Stalker

(film), 2012)

23

7.2.2 Postprodukcija

Nekaj filmov Tarkovskega je bilo barvnih ali črno-belih, vključno na primer s filmom

Andrej Rubljov, za katerega so značilne barvne verske ikone. Filmi Solaris, Ogledalo in

Stalker, vklučujejo črno-bele in sepia sekvence, sicer pa so v barvah. Leta 1966, kmalu po

končanem filmu Andrej Rubljov, je Tarkovski v intervjuju zavrnil barvni film kot

komercialno prevaro, in rekel, da sodobni filmi nesmiselno uporabljajo barve. Trdil je, da

se v vsakdanjem življenju barv večino časa sploh ne zavedamo. Zato bi morali barve v

filmih uporabljati samo za poudarjanje nekih trenutkov, vendar ne ves čas, ker to moti

gledalca. Zanj so barvni filmi kot premikajoče se slike, ki so prelepe, da bi lahko

upodabljale resnični svet. (Sean, 2005: 46-47)

Kakor drugi filmi Tarkovskega, tudi film Stalker temelji na dolgih prizorih s počasnim,

finim gibanjem kamere. Za 163 minuten film je bilo narejenih zgolj 142 posnetkov. Skoraj

vsi posnetki izven zone so močno kontrastno monokromatsko rjavi. Povprečna dolžina

kadra je več kot ena minuta. Nekaj kadrov pa traja tudi do štiri minute. Na ta način zavrača

običajno uporabo hitre montaže za opis pripovedi ter doseže umetne dramatične vrhunce.

Tako film sicer ohranja nekaj znanstveno fantastičnih primesi iz romana, drugače pa se

največ ukvarja s temami osebne vere, ki so za Tarkovskega najbolj pomembne.

Tarkovski je zagovarjal preprosto linearno montažo, ki ni bila kompleksna ter ni zahtevala

veliko znanja in posnebnega truda, kar pa je značilno za art filme. (Stalker (1979 film), 2012)

8 PODOBNOSTI HOLLYWOODSKIH FILMOV IN FILMOV ANDREJA TARKOVSKEGA

V prejšnjih poglavjih sem navajal podatke o filmih Tarkovskega in hollywoodskih filmih,

kjer sem za ikono vzel Spielberga. Za primerjavo teh dveh režiserjev sem se odločil, ker

sta, kot rečeno, delovala v podobnih letih in oba veljata za ikoni filma v svojih državah in

po svetu. Prav tako sta oba dobitnika velikega števila filmskih nagrad. Vendar se kljub

vsem podobnosti zelo močno razlikujeta. Tarkovski se večinoma ukvarja z umetniškim

filmom, pri katerem mu je pomembno le, da čim bolje izlije svoje mišljenje na filmski trak.

24

Tarkovski pravi, da lahko film upodobi katero koli dejstvo, vzeto iz časa, lahko vzame iz

življenja kar hoče. Spielbergu pa je važen le denar, ki ga pridobi z zelo kvalitetnimi filmi,

ki so ponavadi polni filmskih inovacij. (Tarkovsky, 1997, str. 51)

8.1 Časovna umestitev

Oba režiserja sta pričela z delom v podobnih letih. Vendar se je delo s filmom močno

razlikovalo med Hollywoodom in Sovjetsko zvezo. Spielberg je začel svojo kariero leta

1959 s kratkim filmom Poslednja pištola (The Last Gun). Prvi daljši film Tarkovskega

(posnet kot diploma) pa je bil Valjar in Violina (Katok i skripka). Ta film je bil posnet leta

1961. Filma Žrelo in Stalker, ki sem ju opisal v prejšnjih poglavij, sta filma, ki sta bila

posneta v osemdesetih letih tega stoletja. Oba filma veljata za presežek svojega časa.

Vendar si ta filma nista podobna v ničemer. Res je, da oba filma prikazujeta mračno in

neprijetno vzdušje. Vendar bi pričakovali, da si bosta filma, katera veljata za najboljše

filme tistega časa, podobna vsaj po načinu snemanja, po kadriranju, dolžini kadrov

oziroma po nečem, kar bi lahko imenovali za univerzalno formulo kvalitetnega filma. A to

niti slučajno ni res.

In kaj je razlog za to razlikovanje? Razlog je sam namen, zakaj je bil film posnet. In glede

na namen in način delovanja režiserja lahko ločimo, kateri film je mainstream in kateri je

art.

Oba režiserja sta delovala konstantno brez večjih premorov. Tarkovski je v svoji karieri

nanizal devet daljših filmov in dva krajša filma (med študijem), medtem, ko je Spielberg

do smrti Tarkovskega leta 1986, posnel kar enaindvajset celovečercev in pet krajših

filmov. Tudi te številke nakazujejo, da so bili pogoji za snemanje filmov v teh dveh

največjih državah na svetu popolnoma drugačni. Oba ustvarjalca sta delovala po drugi

svetovni vojni v času hladne vojne med njunima državama.

8.2 Gledalci ter kritiki

(Steven Spielberg, nd) Leta 2005 je revija Empire Magazine označila Stevena Spielberga

za največjega filmskega režiserja vseh časov. Po ogledu filma Žrelo je Alfred Hithcock

pohvalil takrat mladega Spielberga. Povedal je, da je Spielberg prvi mainstream režiser, ki

25

razmišlja izven gledališke vizualne dinamike. Kritiki mainstream filma, kot so Ray Carney

in ameriški umetnik in igralec Crispin Glover trdijo, da Spielbergovim filmom primanjkuje

globine in da si ne upa tvegati.

Režiser francoskega novega vala Jean-Luc Godard je izjavil, da je Spielberg delno

odgovoren za pomanjkanje umetnosti v hollywoodskem filmu. Prav tako je Spielberga

obtožil, da je izkoristil tragedijo družine Schindler v svojo korist in s tem filmom ogromno

zaslužil, medtem, ko je Schindlerjeva žena komaj preživela v Argentini.

Pokojna filmska kritičarka Pauline Kael, ki se je leta 1970 zavzemala za filme Spielberga,

je izrazila razočaranje nad Spilbergovimi kasnejšimi filmi. Dejala je, da je po njenem

mnenju Spielberg postal zelo slab režiser.

Imre Kertész, madžarski judovski pisatelj in preživeli zapornik nacitičnega

koncentracijskega taborišča ter dobitnik Nobelove nagrade za književnost je kritiziral

Spielbergovo upodobitev holokavsta v Schindlerjevem seznamu kot kič.

Stephen Rowley je napisal obsežen esej o Spielbergu in o njegovi karieri. V njej je

obravnaval prednosti Spielberga kot filmskega ustvarjalca. (Steven Spielberg, nd)

(Andrei Tarkovsky, 2012) Tarkovski je posnel le sedem celovečernih filmov, vendar se je

kljub majši zbirki posnetih filmov uveljavil kot najbolj pomemben in znan ruski režiser po

Sergeju Eisensteinu. Njegov ugled je neprestano naraščal, še posebej v Severni Ameriki,

kjer je bila reakcija kritikov: filmi Tarkovskega so boljši od filmov iz Evrope. Njegovo

genialnost je poudaril Jean-Paul Sartre, ki je opazil nadarjenost Tarkovskega po ogledu

filma Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo). Ingmar Bergman je razglasil Tarkovskega za

najboljšega režiserja med vsemi režiserji. Delo Tarkovskega so hvalili priznani režiserji kot

so Ingmar Bergman, Victor Erice, Terry Gilliam, Peter Greenaway, Krzysztof Kieslowski

in Lars von Trier. V anketi o tem, katerih je deset najboljših filmov vseh časov, ki so jo

leta 1982 naredili pri Sight and Sound,so kritiki izglasovali drugo mesto Tarkovskemu in

njegovemu filmu Andrej Rubljov (Andrey Rublyov), kar je resnično izjemen dosežek, saj je

bil film v Veliki Britaniji predvajan šele leta 1973. Filmi Tarkovskega so počasni, kot

sanje, zato ne preseneča, da je bil v času Sovjetske zveze pogosto tarča kritik, ki so mu

očitali, da se ukvarja z misticizmom, in da se znova in znova izogiba predpisanemu

umetniškemu slogu, socialističnem realizmu. A ironično je, da so bili v veliki večini filmi

Tarkovskega narejeni in financirani s strani Sovjetske zveze. (Andrei Tarkovsky, 2012)

26

8.3 Stil režije

Za filme Tarkovskega so značilne metafizične teme, kadri, ki trajajo zelo dolgo in

nepozabne slike, ki so izjemne lepote. Ponavljajoči se motivi so sanje, spomini, otroštvo,

voda ki teče skupaj z ognjem, dež v zaprtih prostorih, odsevi, lebdenje. To so znaki, ki se

ponovno in ponovno pojavljajo v ospredju dolgega panoramskega gibanja kamere.

Tarkovski je vključeval prizore lebdenja v večini svojih filmov, največ predvsem v filmu

Solaris. Takšni prizori so bili za Tarkovskega nekaj posebnega, zaradi velike moči in

posebne fotogenične vrednosti z nekaj misticizma. Voda, oblaki in odsevi mu predstavljajo

subjektivno lepoto in fotogenične vrednosti. Zraven vključuje tudi simboliko kot so valovi,

oblika potokov in tekoča voda. V njegovih filmih se pogosto pojavljajo tudi simboli kot so

zvonovi in sveče.

Tarkovski je razvil teorijo filma, ki jo je imenoval "ujeti čas". S tem je mislil, da je

edinstvena značilnost filma kot medija, da uporabi naše izkušnje časa in jih spremeni. Z

uporabo dolgih kadrov in le nekaj rezi filmov je cilj, da bi gledalec občutil tek časa,

izgubljeni čas in odnos nekega trenutka v času do drugega. Do in vključno s filmom

Ogledalo, je Tarkovski raziskoval prej omenjene teorije. Po filmu Ogledalo je napovedal,

da bo odtlej svoje raziskovanje osredotočil na dramatičnot, kot jo predlaga Aristotel:

koncentrirana akcijska dogajanja na enem mestu, v razponu enega dneva. (Andrei

Tarkovsky, 2012)

Spielberg uporablja močne svetilke v temnih prizorih (Jurski park (Jurassic Park),

Izgubljeni svet: Jurski park (The Lost World: Jurassic Park, 1997) in E. T. (1982)). Oris

žarka je pogosto viden skozi prah ali meglo. Pogosto uporablja glasbo Johna Williamsa.

Igralci ponavadi gledajo v drugo kamero in ne v tisto, s katero so snemani. Pogosto

uporablja slike sonca v filmih kot so Indiana Jones in iskalci izgubljenega zaklada

(Indiana Jones : Raiders of the Lost Ark, 1981), Barva škrlata (Color Purple, 1985),

Cesarstvo sonca (Empire of the Sun, 1987), Reševanje vojaka Ryana (Saving Private

Ryan,, 1998). Njegovili filmi pogosto prikazujejo otroke, ki so v nevarnosti. Pogosto

uporablja klavir kot element v ključnih prizorih (Schindlerjev Seznam, Reševanje vojaka

Ryana, Posebno poročilo (Minority Report, 2002)). Pomembni znaki in osebe so pogosto

27

videti preko vzvratnega ogledala v avtomobilu v filmih kot so Dvoboj (Duel, 1971), ET

(1982), Jurski Park (1993), Schindlerjev seznam (1993), Umetna inteligenca (Artificial

Intelligence, 2001). V njegovih filmih se protagonisti ponavljajo. Najraje sodeluje z igralci

kot so Tom Hanks, Richard Dreyfuss, Harrison Ford, Frank Welker in Tom Cruise.

Njegove filme skoraj vedno montira Michael Kahn.

Znan je po tem, da lahko dela in ob tem prihaja do zamisli zelo hitro. Najboljši primer za to

je bilo snemanje filma Reševanje vojaka Ryana, kjer je Spielberg med snemanjem dobival

ideje za kadre. Najverjetneje se je tega navadil med snemanjem filma Žrelo (Jaws, 1975)

ko je moral med snemanjem zaradi tehničnih težav velikokrat razmišljati, kako bi na hiter

način določene stvari popravili ali spremenili, da so lahko s snemanjem nadaljevali brez

daljših premorov. (Steven Spielberg, nd)

8.4 Tehnične značilnosti

8.4.1 Oprema

V začetku diplomskega dela sem izhajal iz teze, da se hollywoodski filmi in filmi iz

Sovjetske zveze razlikujejo v vseh pogledih. Vendar sem ugotovil, da so imeli tudi režiserji

v Sovjetski zvezi na voljo najboljšo opremo, ki je takrat obstajala. Tako je bila ena izmed

kamer, ki jih je uporabljal Tarkovski, kamera Arriflex 35 BL I, ki je veljala za eno

najboljših profesionalnih filmskih kamer, od leta 1972 pa vse do leta 1975, ko je bila

narejena kamera Arriflex 35 BL II. V teh letih pa sta bila posneta filma Stalker in Žrelo, ki

sem ju opisal v prejšnjih poglavjih. Spielberg oziroma njegova snemalna ekipa je

uporabljala kamero Panavision Panaflex 35mm, ki je prav tako vrhunska kamera tistega

časa.

(Diaz-Amador, 2001) Kamera Arriflex 35 BL II je bila trgu predstavljena leta 1975, po

velikem uspehu kamere Arriflex 35 BL I, ki je na trgu kraljevala od leta 1972. Arriflex 35

BL I je uporabljala 35mm film, prav tako Arriflex 35 BL II. Arriflex 35 BL I je bila trgu

predstavljena med Olimpiskimi igrami v Münchnu. V veliki meri se je uporabljala za

dokumentiranje Olimpijskih iger. Ta kamera je bila takrat edinstvena, saj je bila zelo tiha

in je omogočala visoke hitrosti snemanja, do 100FPS. Kamera je imela 4 snemljive kolute

28

filma, kar je bilo potrebno za snemanje s 100FPSji. Bila je resnično revolucionarna kamera

in zelo uspešna za 35mm kamero, saj jih je bilo prodanih kar 1700. Podjetje ARRI je na

trgu ponudilo tudi dva bajoneta, ki sta omogočala pritrjevanje standardnega objektiva, ki je

bil priložen kameri, to je bil Zeiss Super PRIMES Speed (Mk. T1.4 serije objektivov). Na

voljo so bili tudi bajoneti za objektive Angenieux 25-250mm T3.9 in 20-120mm zoom. BL

je imel analogni merilnik vrtljajev in števec posnetkov (števec kilometrov pretečenega

filma). Shutter kamere je bila 180º v obliki metulja (batterflay shutter). Kamera je za

posnetke nad 50 FPS potrebovala dodatno napajanje preko priloženega električnega

vodnika. V primeru okvar je imela kamera veliko pomanjklivost, saj se vezja ni dalo

odpreti in popravit na kraju snemanja. 35BL-II je bila trgu predstavljena leta 1975 (skupaj

s kamero 16SR). Visoka hitrost kamere 100 FPS je bila upoščasnjena, od takrat naprej je

bila hitrost omejena na 50FPS. Kamera je imela zato le dva snemljiva koluta filma. To je

še dodatno zmanjšalo raven hrupa, ki ga je oddajala kamera. Kamera je bila opremljena z

novejšim motorjem, ki je imel v primerjavi s prejšnjo različico večji navor. Kameri so

dodali nov digitalni merilnik vrtljajev in števec posnetkov. Vezja so bila odprta in jih je

bilo mogoče servisirati in zamenjati na terenu. (Diaz-Amador, 2001)

Kamera Panvision Panaflex Lightweight, ki so jo uporabljali za snemanje Spielbergovega

filma Jaws, je lahka 35mm kamera, ki je omogočala sinhrono snemanje slike in zvoka. Z

njo je dokaj preprosto snemati v kombinaciji s steady camom, saj so iz prejšnje kamere za

to verzijo odstranili iz kamere precej ne najbolj potrebnih komponent.

Filmski trak, na katerega sta bila posneta oba filma, je Eastman Color Internegative II Film

5272 (35 mm). To je film za srednje hitrosti z odlično sliko in možnostjo barvne korekcije.

Film je primeren za tiskanje z osvetlitvjo žarnice z volframovo nitko in ustreznimi filtri v

svetlobni poti. Natisnejen je lahko na film Color KODAK in Eastman EXR film.

Filmski trak so morali skladiščiti pri 13° C ali manj. Obdelan trak je bilo potrebno harniti

na 21 ° C ali manj, pri relativni vlažnosti 40 do 50 odstotkov za kratkoročno skladiščenje.

Za daljše skladiščenje ga je bilo potrebno hraniti pri 2 do 10 ° C, pri 15 do 30 odstotni

vlažnosti. (Intermediate Films, 1998)

29

8.4.2 Prostor

Film Žrelo so začeli snemati 2. maja 1974 na otoku Martha's Vineyard v Massachusettsu.

Ta lokacija je bila izbrana po tem, ko se niso mogli odločit za Long Island. Prav tako je

produkcija rabila počitniško območje nižjega srednjega razreda, da bi delovalo, kot da je

morski pes uničil nekoč krasno poslovanje te turistične lokacije. Martha's Vineyard je bil

izbran tudi zato, ker ima ocean, ki ga obdaja peščeno dno morja, ki ne pade pod 11 m

globine kar 19 km od obale. Kar je omogočalo, da propelerski morski psi delujejo

nemoteno. (Jaws (film), 2012)

Osrednji del filma Stalker so posneli v nekaj dneh v zapuščeni hidroelektrarni, na reki

Jegala, blizu Talina v Estoniji. Po pričevanju ekipe se je blizu snemanja nahajala kemijska

tovarna, ki je spuščala strupene kemične spojine v reko. Snemalna ekipa je imela zato

veliko težav. V enem izmed prizorov v filmu je mogoče celo videti, kako v času poletja

pada sneg, po reki pa teče bela pena, katera naj bi bila smrtonosen strup. Ženske v filmski

ekipi so dobile zaradi vpliva nevarne kemikalije alergijske reakcije po obrazu. Kot vpliv

tega strupa pa se predvideva tudi kasnejša smrt Tarkovskega, ki je umrl zaradi raka.

Kasneje je v Parizu zaradi raka umrla tudi režiserjeva žena Larisa Tarkovski, kar je bil

močan dokaz, da je za bolezen najverjetneje kriv strup, ki je tekel po reki v bližini

snemalne ekipe. (Stalker (film), 2012)

8.5 Budget

Film Stalker je imel začetni budget v višini en miljon ruskih rubljev. Zaradi težav pri

snemanjo so morali budget dvigniz na šest miljonov ruskih rubljev kar je preračunano po

tečajni listi (1.1.1979) v vrednost tri miljone devetsto štirinpetdeset tisoč ameriških

dolarjev. Medtem ko je imel film Žrelo budget osem miljonov ameriških dolarjev.

To pomeni, da je imel ameriški film več kot enkrat večji štartni proračun kot sovjetski film.

Je pa vsekakor res, da je Tarkovski s štirimi miljoni kolikor jih je porabil za snemanje

filma Stalker, porabil relativno veliko denarja. S tem budgetom je posnel umetniški film,

za katerega sem v prejšnjih poglavjih navajal, da ponavadi nastane zelo poceni in s

pomočjo veliko iznajdljivosti. (Jaws(film), 2012 in Stalker(film), 2012)

30

9 SKLEP

Filma resnično ne moremo primerjati le po izrečenih besedah : oba sta odlična, odlično

posneta, sta najboljša. Potrebno se je poglobiti v vsak film in analizirat vse od pisanja

scenarija, predprodukcije, produkcije, postprodukcije, distribucije. Šele potem lahko

primerjamo kvaliteto obeh izdelkov. V nasprotnem primeru lahko zaidemo v situacijo, kjer

primerjamo filma, ki sta popolnoma neprimerljiva. Tako kot film Stalker in Žrelo, ki oba

veljata za vrhunska filma. Vendar za film Stalker nikakor ne moremo reči, da je to film, ki

bi ga lahko umestili v Hollywood. In tudi v Sovjetski zvezi Stalker ne mora veljati za film

Sovjetskega »Hollywooda«, saj je film popolnoma nekovnencionalen in neprimeren za

širši krog gledalcev, kar je Hollywoodov primarni cilj. Hollywoodski filmi in art filmi kot

je Stalker, se tako močno razlikujejo skoraj v vseh pogledih, da art filma ne bi smeli

postavljati med žanre filma, ampak bi ga morali uvrstiti v samo svojo kategorijo, kjer bi

bili žanri popolnoma nepomembni in se ne bi poudarjali. Zanimivo je, da sta oba izmed

obravnavanih režiserjev imela na voljo vrhunsko opremo, ki je v tistem času veljala za

najkvalitetnejšo na trgu. Res je, da je Spilberg imel na voljo več kamer in druge opreme

kot Tarkovski, vendar je vsak imel na voljo opremo, ki jo je potreboval za snemanje svojih

filmov. Vsekakor pa je potrebno poudariti tudi ugotovitev, da sta v tistem času oba s

svojimi snemalnimi ekipami morala eksperimentirati in na novo izumljati potrebne dodatke

za snemanje.

V sami postprodukciji in v njenem najpomembnejšem delu, montaži, sta oba ustvarjalca

pokazala popolnoma svoje poglede na film. Tarkovski se ni veliko oziral na gledalca

oziroma je ciljal na tiste, ki bi lahko razumeli njegov film in tiste, ki lahko uživajo v

njegovih umetniških kadrih ponavadi precejšnje minutaže. Spilberg je želel, da bi njegov

film pritegnil čim širše občinstvo, ki ne bi imelo problemov pri razumevanju zgodbe, zato

se je njegova ekipa trudila zmontirati njegove filme čim bolj dinamično, preprosto in

moderno.

Na osnovi primerjave, ki sem jo zaradi prostorske omejitve osredotočil le na dva

pomembnejša filma iz podobnega filmskega obdobja, sem ugotovil, da filmov

Tarkovskega nikakor ne moremo primerjati s hollywoodskimi filmi in ne morejo veljati za

filme »sovjetskega Hollywooda«, kljub odličnosti, s katero se ponašajo.

31

10 LITERATURA

• Adam Zanzie (2010). Jaws (1975): A New Hollywood Film. Dostopno na :

http://iceboxmovies.blogspot.com/2010/12/jaws-1975-new-hollywood-film.html

(27.7.2012)

• Andrei Tarkovsky (1991). Time Within Time: The Diaries 1970–1986. Seagull

Books, London.

• Andrei Rublev. (na(a)).Dostopno na : http://www.imdb.com/title/tt0060107/

(23.8.2012)

• Andrei Tarkovsky. (29.7.2012).Dostopno na :

http://en.wikipedia.org/wiki/Andrei_Tarkovsky (25.7.2012)

• Arnheim Rudolf (2000). Film kot umetnost. Krtina, Ljubljana.

• Art film. (11.8.2012). Dostopno na : http://en.wikipedia.org/wiki/Art_film

(6.8.2012)

• Brecht Bertold (2010). O filmu. Društvo za širjenje filmske kulture Kino,

Ljubljana.

• Diaz-Amador Jorge (2001). CinemaTechnic Resources | ARRI 35 BL Series.

Dostopno na : http://www.cinematechnic.com/resources/arri_35bl.html

(27.7.2012)

• Film (9.7.2012). Dostopno na : http://sl.wikipedia.org/wiki/Film (26.7.2012)

• Filmmaking (11.7.2012). Dostopno na : http://en.wikipedia.org/wiki/Filmmaking

(26.7.2012)

• Habič Pregl, Barbara (1988). Andrej Tarkovski. Ljubljanski kinematografi,

Dvorana kinoteke, Ljubljana.

• Hollywood (24.6.2012). Dostopno na : http://sl.wikipedia.org/wiki/Hollywood

(7.8.2012)

• Hollywood. (7.8.2012). Dostopno na : http://en.wikipedia.org/wiki/Hollywood

(5.8.2012)

32

• Intermediate Films. (1998). Dostopno na :

http://motion.kodak.com/motion/Products/Lab_And_Post_Production/Intermediate

_Films/h15272.htm (4.8.2012)

• Ivan's Childhood (na(a)). Dostopno na : http://www.imdb.com/title/tt0056111/

(20.8.2012)

• Jaws (film). (13.8.2012). Dostopno na :

http://en.wikipedia.org/wiki/Jaws_%28film%29 (27.7.2012)

• Josip Visarijonovič Džugašvili. (7.8.2012). Dostopno na :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Josip_Visarijonovi%C4%8D_D%C5%BEuga%C5%A

1vili (29.7.2012)

• Mainstream (17.6.2012). Dostopno na : http://en.wikipedia.org/wiki/Mainstream

(4.8.2012)

• Mrak Matjaž (1.7.2006). Kratka zgodovina razvoja filma. Dostopno na :

http://www.mojmikro.si/v_praksi/nauci_se/kratka_zgodovina_razvoja_filma

(4.8.2012)

• Sculpting in Time on life and Art with Andrei Tarkovsky (12. 3. 2011). Dostopno

na: http://matetip.com/2011/12/03/sculpting-in-time/ (5.8.2012)

• Sean Martin (2005). Andrei Tarkovsky. Pocket Essentials, Harpenden.

• Socialistični realizem.(21.7.2012). Dostopno na :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Socialisti%C4%8Dni_realizem (1.8.2012)

• Stalker (film). (25.7.2012). Dostopno na :

http://sl.wikipedia.org/wiki/Stalker_%28film%29 (2.8.2012)

• Stalker (1979 film). (13.8.2012). Dostopno na :

http://en.wikipedia.org/wiki/Stalker_%281979_film%29 (2.8.2012)

• Joseph Mcbride (1999). Steven Spielberg: A Biography. Da Capo Press,

Massachusetts.

• Steven Spielberg (13.8.2012). Dostopno na :

http://en.wikipedia.org/wiki/Steven_Spielberg (30.7.2012)

33

• Steven Spielberg (na(a)). Dostopno na : http://www.imdb.com/name/nm0000229/

(30.7.2012)

• Tarkovski Andrej (1997). Ujeti čas : razmišljanja o filmu. EWO, Ljubljana.

• Urska Čimžar (2004). Globalizacija in Hollywood kot tovarna sanj . Dostopno na:

http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Cimzar-Urska.PDF (5.8.2012)

FILMI:

• Bližnja srečanja tretje vrste (Close Encounters of the Third Kind). (Steven

Spielberg, Columbia Pictures Corporation, EMI Films, Julia Phillips and Michael

Phillips), November 1977.

• Cesarstvo sonca (Empire of the Sun). (Steven Spielberg, Amblin Entertainment,

Warner Bros. Pictures), December 1987.

• Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo). (Andrej Tarkovski, Eduard Abalov, Mosfilm),

June 1963

• Nostalgija (Nostalghia). (Andrej Tarkovski, Opera Film Produzione, Rai Due,

Sovinfilm ), Marec 1983.

• Reševanje vojaka Ryana (Saving Private Ryan). (Steven Spielberg, Mutual Film

Company, Amblin Entertainment, Mark Gordon Productions, Paramount Pictures,

DreamWorks SKG), November 1998.

• Schindlerjev seznam (Schindler's List). (Steven Spielberg, Universal Pictures,

Amblin Entertainment ), December 1993.

• Solaris (Solyaris). (Andrej Tarkovski, Creative Unit of Writers & Cinema Workers,

Mosfilm, Unit Four), March 1972.

• Stalker (Andrej Tarkovski, Mosfilm), April 1979

• Valjar in violina (Katok i skripka). (Andrej Tarkovski, Mosfilm Children's Film

Unit), December 1961

• Zrcalo (Zerkalo). (Andrej Tarkovski, Mosfilm), March 1975.

• Žrelo (Jaws). (Steven Spielberg, Universal Pictures (uncredited),

34

Zanuck/Brown Productions), Junij 1975.

• Žrtvovanje (Offret). (Andrej Tarkovski, Svenska Filminstitutet (SFI), Argos Films,

Film Four International, Josephson & Nykvist HB, Sveriges Television (SVT),

Sandrews ), November 1986.