Priloga 6

NAVODILA ZA PISANJE SEMINARSKE. DIPLOMSKE, MAGISTRSKE NALOGE

Končna ocena pisnih del vključuje poleg kakovostno obdelane vsebine in predstavitve le-te tudi sistematično obliko zapisa. V nadaljevanju zato predstavljamo poenoten zapis postopkov pri pripravljenih strokovnih delih, ki jim boste ob nastajanju naloge sledili.

Brez »muje« se še čevelj ne obuje… (ljudska modrost)

Zapisani misli boste pritrdili vsi, ki ste že, ali boste pripravljali seminarske naloge ter jih na koncu študija poglobili z izbrano diplomsko in pozneje morda tudi z magistrsko nalogo.Vaši zapisi omenjenih del bodo vsem, ki jih bodo prebirali tudi vaše ogledalo in predstavitev vas samih, čeprav vas bralci morda osebno ne poznajo.Da bo vaša predstavitev objektivna, strokovna in privlačna, potrebna »muja« pa kakovostna, sledite, prosimo nadaljnjim navodilom. Želimo vam zanimivo in ustvarjalno druženje z izbranimi vsebinami, zanimivimi novimi spoznanji in njihovi uporabnosti v praksi.

1

Priloga 6

I. DEFINICIJA IN BISTVO POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV

1. Seminarska nalogaPredstavlja strokovno delo, vezano na izbrano tematiko po dokončno izbrani temi in sprejetem dogovoru z mentorjem, nosilcem predmeta.Nastaja ob poglabljanju študenta v izbrano tematiko in dokončni izdelek potrjuje sposobnost avtorja za povezovanje usvojenih teoretičnih znanj s proučevanjem domače in tuje literature ter vključevanjem prakse.Uspešno izoblikovan in vsebinsko aktualen zapis potrjuje tudi avtorjeve spretnosti, veščine in postopke, ki jih bo potreboval in uspešno uporabil tudi za pripravo diplomske naloge.Seminarsko nalogo napiše posameznik, v izjemnem primeru skupina, in pri večjem obsegu vsebine, mora biti jasno razviden prispevek vsakega vključenega posameznika.Ocena seminarske naloge vključuje nivo kakovostno obravnavane vsebine, obliko zapisa in način predstavitve.

2. Diplomska nalogaPripravi jo vedno vsak sam; po vsebinskem, metodološkem, jezikovnem in oblikovnem pogledu mora ustrezati zahtevam študijskega programa.Študent se v dogovoru z mentorjem in so - mentorjem odloči za temo diplomske naloge.S pripravljeno vsebino naloge študent potrdi sposobnost integracije usvojenega znanja v celotnem študijskem obdobju s poglabljanjem v aktualno domačo in tujo literaturo ter v bibliografske baze. Logično zna povezovati bistvena spoznanja ter dokaze pri opredeljevanju raziskovalnega problema in pomembnih zaključkov.Na osnovi ugotovljenega nakaže tudi predloge in usmeritve za pozitivne spremembe in kakovostnejše praktično delo v lastni ustanovi in tudi širše.Pri odločitvi za raziskovalno nalogo mora dokazati tudi sposobnost

2

Priloga 6

uporabe raziskovalnih in statističnih metod, in sicer; aritmetične sredine, mediane, modusa …, s katerimi bo razrešil raziskovalni problem (Sagadin 1987)Obseg diplomske naloge je odvisen od števila kreditnih točk, določenih v učnem načrtu študijskega programa.

Jedro besedila obsega od dveh avtorskih pol (60 000 znakov,

10 000 besed – cca 32 strani) do treh in pol avtorskih pol ali ( 105 000 znakov, 17 500 besed - cca 56 strani).

Končna ocena diplomske naloge vključuje kakovostni vsebinski nivo naloge, samostojnost študenta pri nastajanju le-te, nivo njegove kritičnosti, ustvarjalnosti do kakovostne predstavitve ter prepričljivih strokovnih odgovorov na zastavljena vprašanja mentorja, študentov.

3. Magistrsko deloV magistrski nalogi kandidat potrdi sposobnost poglobljenega in samostojnega strokovnega znanja, povezanega z najaktualnejšo domačo in tujo literaturo ter z literaturo bibliografskih baz. Stališča različnih avtorjev podkrepi tudi z ugotovitvami in rezultati že opravljenih raziskav, vezanih na izbrano temo. V magistrski nalogi avtor praviloma pripravi in predstavi do tedaj še ne obdelano temo.Nove pomembne ugotovitve odkriva z različnimi statističnimi in raziskovalnimi metodami, kot so: standardna deviacija, regresija, faktorska analiza, analiza variance, HI-kvadrat itd. (Sagadin 1987)

Jedro besedila obsega od pet avtorskih pol (150 000 znakov, 25 000 besed - cca 80 strani) do osem avtorskih pol (240 000 znakov, 40 000 besed - cca 128 strani).

Končno besedilo jedra naloge obsega naslednje tri obsežne vsebinske sklope: predstavitev dosedanjih spoznanj reševanje raziskovalnega problema ter dokazovanje postavljenih

3

Priloga 6

hipotez predstavitev sistematično strnjenih informacij. spoznanj, stališč; pri

analitično-eksperimentalni nalogi pa tudi obširno obrazložitev s potrditvijo ali zavrnitvijo opredeljenih hipotez v uvodu naloge.

Naslovnica, kazala, izjave in morebitne priloge ne sodijo v obseg naloge.Ocena naloge temelji na vsebinski, jezikovni in oblikovni izvedbi ter na kakovosti predstavitve, ustvarjalnega zagovora utemeljenih odgovorov na zastavljena vprašanja prisotnih udeležencev na zagovoru.

4

Priloga 6

ZUNANJA STRAN IZDELKA(velja za diplomsko in magistrsko nalogo)

IME VISOKE ŠOLE ALI FAKULTETEKRAJ

Arial ali Tahoma, 18 točk(sredinska poravnava, brez presledkov med vrsticami)

VRSTA PISNEGA IZDELKA (10 cm od zgornjega roba)Arial ali Tahoma, 20 točk

NASLOV PISNEGA IZDELKAŠTUDIJSKI PROGRAM(12 cm od gornjega roba)

Arial ali Tahoma, 24 točk, krepko

Mentor: Študent: Ime in priimek Ime in priimek Vpisna številka:Arial Arial, ali Tahoma, 14 točk ali Tahoma 14 točk (7 cm od (7 cm od spodnjega roba) spodnjega roba)

Kraj, mesec. leto:

Arial ali Tahoma, 14 točk(3 cm od spodnjega roba)

5

Priloga 6

PRVA STRAN (notranja)(velja za vse pisne izdelke)

IME VISOKE ŠOLE ALI FAKULTETE

Arial ali Tahoma, 18 točk(sredinska poravnava, brez presledkov med vrsticami)

VRSTA PISNEGA IZDELKA (10 cm od zgornjega roba)Arial ali Tahoma, 24 točk krepko

NASLOV PISNEGA IZDELKA (12 cm od gornjega roba)Arial ali Tahoma, 24 točk, krepko

IME IN PRIIMEK: Arial ali Tahoma ( 3 cm od spodnjega roba)

6

Priloga 6

HRBET PLATNICE (pri diplomski/ magistrski nalogi)

PRIIMEK, IME DIPLOMSKA NALOGA

PRIIMEK, IME MAGISTRSKA NALOGA

Zapis imena in priimka se začne 3 cm od spodnjega roba platnice.

Zapis PRIIMEK, IME in DIPLOMSKA NALOGA/ MAGISTRSKO DELO je zapisan v obliki črk kot na Platnici v velikosti 11 točk in krepko.

7

Priloga 6

IZJAVA O AVTORSTVU

Seminarskega dela

Spodaj podpisani/-a ____________________študent/-ka Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika, z vpisno številko________________, avtor/-ica pisnega seminarskega dela:______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________, izjavljam, da je seminarska naloga rezultat samostojnega dela pod mentorstvom (naziv, ime in priimek). Potrjujem, da je elektronska oblika naloge identična s tiskano obliko dela. Lastnoročni podpis študenta:

Pri diplomski / magistrski nalogi: Spodaj podpisani/-a ____________________študent/-ka Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika, z vpisno številko _________________, avtor/-ica pisnega zaključnega dela študija z naslovom: ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________, IZJAVLJAM, 1. da je pisno zaključno delo študija rezultat mojega samostojnega dela; 2. da je tiskana oblika pisnega zaključnega dela študija istovetna elektronski obliki pisnega zaključnega dela študija; 3. da sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v pisnem zaključnem delu študija in jih v pisnem

8

Priloga 6

zaključnem delu študija jasno označil/-a; 4. da sem pri pripravi pisnega zaključnega dela študija ravnal/-a v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo pridobil/-a soglasje etične komisije; 5. da soglašam z uporabo elektronske oblike pisnega zaključnega dela študija za preverjanje podobnosti vsebine z drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim informacijskim sistemom; 6. da na VZF neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico shranitve avtorskega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja pisnega zaključnega dela študija na voljo javnosti na svetovnem spletu preko repozitorija; 7. da dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v pisnem zaključnem delu študija in tej izjavi, skupaj z objavo pisnega zaključnega dela študija; 8. da dovoljujem uporabo mojega rojstnega datuma v zapisu COBISS.

Lastnoročni podpis študenta

POVZETEK (diplomska/magistrska naloga)Na začetku povzetka v tujem jeziku je zapisan tudi naslov dela.Pišemo ga v slovenskem in angleškem jeziku. Obseg povzetka je največ 250 besed z naslednjimi izhodišči:

utemeljitev raziskovalnega namena in razlogov za pripravo pisnega dela (cca 50 besed)

opredelitev metodološkega pristopa raziskovanja (cca 50 besed); katere metode bodo v pisnem delu uporabljene; predvideni dosežen nivo opredeljenih ciljev

ugotovitve v okviru analize in rezultatov (cca 50 besed) možnosti praktičnih, aplikativnih sprememb v praksi, delovnem

okolju, ekonomski učinki Na koncu povzetka napišemo 3 – 5 ključnih besed, ki natančneje opredeljujejo vsebino diplomske/magistrske naloge in niso opredeljene v

9

Priloga 6

naslovih.

SUMMARY

Kraj, navedba datuma oddaje dela:

Podpis avtorja:

Naslovnica, kazala, izjave in morebitne priloge ne sodijo v obseg naloge.

I. VSEBINSKI SKLOPI POSAMEZNIH PISNIH IZDELKOV

1. Seminarska naloga

NASLOVNA STRAN KAZALO (vsebuje konkretne naslove poglavij z velikimi tiskanimi črkami in podpoglavja z malimi tiskanimi črkami in oznakami npr.1; 1.1; 1.2; 1.3: 1.3.1, 2; 2,1: 2,2 ... … ter z navedbo strani. Poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi številkami (za zadnjo številko ne postavimo pike). Zapisane številke strani omogočijo bralcu hitro iskanje delov in poddelov vsebine. IZJAVA O AVTORSTVU

UVOD (namen seminarske naloge, opredelitev problema, ciljev, ki jih želimo z nalogo uresničiti, metode dela)TEORETIČNI DEL (razdeljen na poglavja in podpoglavja s predstavitvijo problematike s teoretičnega vidika, navajanjem mnenj različnih avtorjev; lahko vključuje tudi tabele in slike)

ZAKLJUČEK (predlog sprememb in izboljšav)

10

Priloga 6

LITERATURA (zajema vso literaturo, ki jo je študent navajal v tekstu)

VIRI (zajema vse vire, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, priročnike, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna)

PRILOGE (fotografije, kopije dokumentacije, kopije različnih grafičnih prikazov)

KAZALA TABEL IN SLIK so ločena od vsebinskega kazala in jih razporedimo na novo stran takoj za vsebinskim delom. npr.:

Tabela 1 (zapis z malimi tiskanimi črkami): Preglednica zadovoljstva pacientov (male tiskane črke ………str. 20)

. . .

Kazalo slik Slika 1 (male tiskane črke): Prenovljeni fizioterapevtski blok (male tiskane črke) . .

2. diplomska naloga/magistrsko delo

PLATNICA (enako kot pri seminarski nalogi)NASLOVNA STRAN (enako kot pri seminarski nalogi)IZJAVA O AVTORSTVU POVZETEK KAZALO

- kazalo slik v obsegu 5% celotne naloge- kazalo tabel/grafov- seznam uporabljenih kratic in okrajšav- slovar slovenskih prevodov tujih izrazov

11

Priloga 6

UVOD TEORETIČNI DEL EMPIRIČNI / RAZISKOVALNI DEL RAZPRAVA ZAKLJUČEK pišemo ga v 1. osebi ednine v sedanjem času in obsega 10% celotne naloge LITERATURA vključuje pri diplomski nalogi najmanj 10 enot,

od tega vsaj 1.v tujem jeziku; pri magistrskem delu pa 50 enot in ena petina od teh v tujem jeziku.Z literaturo označujemo vsa uporabljena dela znanih avtorjev (fizične, pravne osebe, svetovni splet)

VIRI (označeni pravni akti in spletne strani, če avtor ni znan) ZAHVALA PRILOGE

KAZALO vključuje konkretne naslove poglavij in podpoglavjih

z navedbo strani. Poglavja in podpoglavja številčimo z arabskimi številkami (za zadnjo številko ne postavimo pike). Zapisane številke strani omogočijo bralcu hitro iskanje poglavij in podpoglavij obravnavane vsebine.Kazalo slik, tabele, skice, sheme, zemljevide ..., ki so vključene v zapisu, prikažemo po vrstnem redu v besedilu.Kratice, okrajšave, prevodi tujih izrazov zapišemo vsako posebej v tabelarični obliki.

UVOD je nujna sestavina pripravljene naloge in zajema cca 5% celotnega dela. V njem uvedemo bralca v področje obravnavane tematike, ga informiramo s predmetom raziskovanja postavljenimi hipotezami, cilji, znanstvenimi metodami, s strukturo diplomskega /magistrskega dela. Ob končnem oblikovanju uvoda uporabimo pretekli čas, v obrazložitvi prijave dela pa prihodnji čas.

TEORETIČNI DEL pomeni uvod v raziskovalni problem, je

12

Priloga 6

sestavljen iz poglavij in podpoglavji ter vključuje: * namen in cilji izbrane naloge * kaj smo proučili v razpoložljivi literaturi (domači in tuji) * kaj bomo raziskali * kolikšen bo pomen naših spoznanj za kakovostnejši razvoj določene dejavnosti EMPIRIČNI RAZISKOVALNI DEL

Diplomska naloga vključuje osnovni zahtevnostni nivo raziskovanja, magistrsko delo pa višji nivo aplikativnega in razvojnega raziskovanja z ugotavljanjem novih dejstev in spoznanj za napredek stroke.

Povzetek raziskovalne diplomske naloge je napisan po IMRAD shemi (izhodišče, metode, rezultati in razprava)

- Izhodišče ( navedemo glavni problem, namen raziskave, raziskovalna vprašanja)

Metode so sklopi različnih postopkov, ki določajo proučevanje in odkrivanje znanstvenih spoznanj in resnice. (Pšunder, Fošnarič, Ladič 2008).

- Deskriptivna metoda (proučujemo na nivoju opisovanja stanja in iskanja odgovorov na vprašanja KAKŠNO je nekaj - brez vzročnega razlaganja)

- Kavzalno –ne eksperimentalna metoda (proučujemo na nivoju vzročnega razlaganja in iskanje odgovorov na vprašanja ZAKAJ – kar pomeni, da vzročna razlaga temelji na empiričnem preverjanju odvisnih zvez med pojavi)

- Eksperimentalna metoda (proučujemo na nivoju vzročnega razlaganja učinkov namernega vnašanja enega ali več eksperimentalnih dejavnikov v raziskovalno okoliščino)

Želene odgovore, vezane na pridobivanje potrebnih informacij,

13

Priloga 6

pridobimo z izbranimi Tehnikami zbiranja podatkov

- kvantitativne tehnike (anketa z vprašanji zaprtega tipa, standardiziran intervju z vprašanji zaprtega tipa, strukturirano opazovanje, lestvice stališč, preizkusi znanja, analiza dokumentov)

- kvalitativne tehnike (anketa z vprašanji odprtega tipa, ne standardizirani intervju, nestrukturirano opazovanje, analiza dokumentov).

Podatke pridobivamo največkrat z vprašalnikom, ki ga sami sestavimo na osnovi teoretičnih izhodišč in pregleda literature. V primeru, da uporabimo že obstoječi vprašalnik, navedemo vir. Rezultati so pridobljeni po opisanih tehnikah in predstavljeni besedno ali z ilustracijami, ki jih smemo izbrati v največ treh barvah (tabele, grafi, risbe, zemljevidi, sheme …)

RAZPRAVAV razpravi posredujemo podrobno analizo podatkov, njihovo primerjanje, povezovanje in s tem celovit vpogled v raziskovalni problem. Rezultate vzročno razlagamo in kritično ovrednotimo. Primerjamo jih z ugotovitvami v literaturi. Pri razlagi tabel ne navajamo ponovno številk iz tabele, nanje se le sklicujemo.Dobljeni rezultati omogočajo utemeljene odgovore na raziskovalna vprašanja, ki so v nalogi opredeljena in hipoteze potrdimo ali pa zavrnemo. Pozorni smo tudi na nujna dejstva in zaključke oblikujemo le na osnovi reprezentativnega vzorca.

ZAKLJUČEK Obsega približno 5% pripravljenega dela. V njem izpostavimo vsa najpomembnejša spoznanja in pomembna ugotovljena dejstva. Nakažemo tudi predloge za izboljšanje oziroma za

14

Priloga 6

razrešitev problema v praksi, lahko pa tudi predlog zanadaljnje raziskovanje.

LITERATURA Označuje vsa uporabljena dela znanih avtorjev (fizične, pravne osebe, svetovni splet). Pri navajanju se poslužujemo harvardskega sistema – APA načina (American Psychological Association – 5. verzija standardov), ki je namenjen tako psihološkim kot tudi drugim družboslovnim, humanističnim, znanostim in je najbolj razširjena oblika navajanja literature. Primeri citiranja, ki niso navedeni v nadaljevanju, glej APA standarde (www.apastyle.org)

VIRI (vsi viri, ki jih je študent navajal: statistične publikacije, priročnike, interna gradiva in druga gradiva, ki niso javno dostopna)

PRILOGE (fotografije, kopije dokumentacije, kopije različnih grafičnih prikazov).

II. CITIRANJE MED BESEDILOM

Citiramo takrat, ko od besede do besede navajamo misli, izjave, znanstvena dejstva ali ugotovitve drugih avtorjev in pri tem zaščitimo njihove avtorske pravice. Ne citiramo pa tistega, kar je postalo del splošnega znanja. Avtorje med besedilom citiramo tako, da vedno navedemo, čigava je misel in od kje je vzeta.Pri interpretaciji daljšega besedila moramo vedno navesti vir, iz katerega je interpretirano sicer je to intelektualna kraja.

Primeri:

npr. En avtor:Walker (2000) je primerjal odzivne čase …

15

Priloga 6

V študiji o odzivnih časih … (Walker, 2000) primerja …

Dva avtorjaNavajamo vedno oba tako, da med njunima priimkoma postavimo veznik »in«npr.Walker in Saleh (2000) ali (Walker in Saleh, 2000)

Tri do vključno pet avtorjevPri prvem navajanju zapišemo vse avtorje in pred zadnjim zapišemo veznik »in«; pri naslednjem navajanju istih avtorjev pa po prvem uporabimo okrajšavo idr.Možni načini navajanja:1 a).Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock (1994) so ugotovili …1 b).(Wasserstein, Zappulla, Rosen, Gerstman in Rock, 1994) so ugotovili …V primeru, da ponovno citiramo isti vir, zapišemo v oklepaju le priimek prvega in dodamo idr.(Wasserstein idr. , 1994) so ugotovili …

Šest ali več avtorjevTudi ob prvem navajanju citiramo le prvega in dodamo «idr.« Kossely idr. (1998) ali (Kossely idr.,1998)

Ko citiramo več virov, ki imajo na začetku iste avtorje, moramo navajati vse avtorje do vključno prvega različneganpr.Kosslyn, Koening, Barrett, Cave, Tang in Gabrieli (1996) …Kosslyn, Koening, Gabrieli, Tang, Marsolek in Daly (1996) …

Med besedilom citiramo prve tri avtorje:Kosslyn, Koening, Barrett idr. (1996)Kosslyn, Koening, Gabrieli idr. (1996)V primeru, da isti zaključek, idejo poda več avtorjev in želimo navesti

16

Priloga 6

vse, med njimi pišemo podpičje. Uredimo jih po abecednem redu.npr:(Kosslyn, 1996; Koening, 1999; Walker in Saleh, 2000)

Če v istem letu avtor ali skupina njih izda več del, jim pri navajanju po vrsti dodamo male črke a, b … in jih tako tudi navajamo. Isto velja tudi v seznamu virov na koncu prispevka.npr: Walker (2000 a in 2000 b) ali (Walker, 2000 a, 2000 b)

Pri drugem in vseh nadaljnjih navajanjih istega vira v istem odstavku, navajamo le ime avtorja brez letnicenpr: Wasserstein idr. so ugotovili …

V primeru dobesednega citiranja postavimo citat med navednice in ga ne smemo spreminjati; navedemo tudi stran dobesednega navedkanpr:» Placebo učinek ne deluje« (Jaeger, 1995, str. 17). ali Jaeger (1995) je ugotovil, da: »placebo učinek ne deluje« (str. 17).Če uporabimo le del navedka, manjkajoči del nadomestimo s …

Pri navajanju vsebine neznanega avtorja, namesto priimka napišemo le naslov vsebine.npr:Zakon o društvih družbenega pomena (1995)Pomembno je, da vsebino citiramo vedno iz originalnega vira.V primeru, da ta ni dostopen in ga je citiral že nekdo drugi, zapišemo tako:npr:Chelladurai (1995, v Walker, 2000) ali (Chelladurai, 1995, v Walker, 2000)

Uporabljeni vir je lahko tudi osebna komunikacija (pogovori, e-pošta, pisma …). V tem primeru ob avtorju zapišemo tudi čimbolj natančen

17

Priloga 6

datum. Ta vrsta citiranja je možna le med besedilom.npr.I. M. Zdravstvene novice (osebna komunikacija, 17.6.2010) ali (I.M. Zdravstvene novice, osebna dokumentacija, junij 2010)

Še ne natisnjen vir, navajamo kot ostale vire, namesto letnice pa napišemo med navednico »še v tisku« npr:»Nanut (v tisku) je ugotovil … »Enako tak vir v tisku zapišemo tudi v končnem seznamu virov.Vsi citirani viri, razen osebne komunikacije, morajo biti v zapisani v seznamu citiranih virov in obratno – kar najdemo v seznamu referenc, mora biti tudi nekje v besedilu.

Načini citiranja knjigVse naslove avtorjevih del, člankov pišemo zaradi preglednosti vedno s poševnem zapisu.

En avtor:Priimek, začetnica imena. (leto). Naslov knjige. Kraj: Založba.npr:Čelik, P. (2014). Ohranimo možgane FIT. Ljubljana: Etiketa d.d.

Dva do šest avtorjevPrvič navedemo v oklepaju vse priimke avtorjev in jih ločimo med seboj z vejicami. Med predzadnjim in zadnjim priimkom pa zapišemo vezni »in« ter ločeno z vejico in letnico izdaje.npr:(Torkar, Verčkovnik in Divjak, 2002)V primeru, da ponovno citiramo isti vir, zapišemo v oklepaju le priimek prvega in dodamo idr. Z vejico ločimo letnico izdaje (Torkar idr., 2002)

Več kot šest avtorjevLehar, B., Radovec, N., Piškur, G., Sredenšek, R., Kralj, F., Lahovec, Š. idr. (2005). Prekrški na slovenskih cestah. Ljubljana: Založba za varnost

18

Priloga 6

na cestah.

Knjiga, katere avtor ni znan:V oklepaju naslov dela, ki ga ločimo z vejico in letom izdaje.

(Publication Manual of the American Psychological Association (5th Ed.). (2006). Washington, DC: American Psychological Association.

Knjiga z urednikom:Gibbs, J.T. (ur.). (1991). Children of color: psychological interventions with minorityyouth. San Francisco: Jossey-Bass.

Diplomsko, magistrsko deloPriimek, začetnica imena. (leto). Naslov naloge. Kraj: Založba.Krančan, P. (2013). Vrednote v različnih razvojnih obdobjih in medgeneracijski prenos vrednot. Diplomsko delo. Ljubljana. Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta.

Raziskovalno poročiloPriimek, začetnica imena. (leto). Naslov (raziskovalno poročilo). Kraj; Založnik.npr:Cenčič, M., Devjak, T. in Polak, A. (2005). Model izpopolnjevanja oziroma stalnega strokovnega spopolnjevanja kot oblike vseživljenjskega učenja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (Raziskovalno poročilo). Ljubljana; Pedagoška fakulteta.Poglavje v knjigiPriimek, začetnica imena. (leto). Naslov poglavja. V začetnica imena urednika. Priimek urednika (ur). Naslov knjige (str. stran poglavja – zadnja stran poglavja). Kraj: Založnik.npr:Zgaga, P. (2001). Znanje je moč, je (lahko) tudi stvar demokracije? V K. Majerhold (ur). Ali se univerza vrti v krogu svoje moči? (str. 9 -26).

19

Priloga 6

Ljubljana. Študentska organizacija Univerze v Ljubljani.

Neobjavljeno delo ali delo z omejeno dostopnostjoPriimek, začetnica imena. (leto). Naslov. Neobjavljeno delo.npr:Kremžar, B. (1985). Motorika predšolskega otroka: študijsko gradivo. Neobjavljeno delo.Članek v revijiPriimek, začetnica imena. (leto). Naslov članka. Ime revije, letnik (številka), prva stran članka – zadnja stran članka.npr:Jerišek, H. (2001). Mladostnikovo samovrednotenje in znamenja zasvojenosti z internetom. Sodobna pedagogika, 52 (4), str. 1228 – 145. Članek iz časopisaPriimek, začetnica imena. (datum).Naslov članka. Ime publikacije, številka, str. prva stran – zadnja stran članka.npr:Prijatelj, D. (22.6.2002). Srednješolci poučujejo. Šolski razgledi, 53, str. 8.Prispevek v zborniku s simpozija, konference ali kongresa; velja tudi za enciklopedijoPriimek, začetnica imena. (leto). Naslov. V naslov zbornika (str. prva stran članka – zadnja stran članka). Kraj: Založnik.npr:Valenčič – Zuljan, M. (2004). Pojmovanje učiteljeve in učenčeve vloge pri pouku kot del učiteljeve profesionalne opreme. V Marentič- Požarnik, B. (ur.). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev (str. 113 -127). Ljubljana: center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.

Prispevki s spleta (URL naslov)

Znani avtorAvtor, A.A. (2000). Naslov dela. Pridobljeno dan, mesec, leto, s http naslova.

20

Priloga 6

npr: Goon, B. (2005). Effects of excessive drinking on sport partricipation. Pridobljeno 7.8.2006, s http:/ www. Excessive drinking.com

Brez avtorjaNaslov strani. (datum). Kraj: Založnik. Pridobljeno dan, mesec, leto, s http naslov.

npr: Electronic referenceformats recommended bY the American Psychological Association. Pridobljeno 3.5.2000, s http:/ www.apa.org/webref . html.

Spletne revijeAvtor, A.A., avtor, B.B. in avtor , C.C. (točen datum – če je možno sicer samo letnica). Naslov članka. Naslov revije, letnik, prva stran – zadnja stran članka. Pridobljeno dan, mesec, leto, s http naslov (če strani niso navedene, jih v citiranju spustimo).

npr: Zgaga, P. (13.1.2005). Les changements dans l enseignement superieur Slovene: egouvernance, autonomije, admissions et qualite. Enseignemant superieur en Europe, 27, 172 – 181. Pridobljeno 13.1.2005, s http:// www. cepes.ro/publications/pdf/hee fre pdf/3fre 02.pdf.

Izvleček referata, Prispevek na simpoziju … pridobljen s spletne strani univerzenpr: Cutler, L.D., Frolich, B. in Hanrahan, P. (16.1.1997). Twohanded direct manipulation on the responsive workbench. Referat predstavljen leta 1997 na simpoziju Interactive 3D Graphics. Izvleček pridobljen 12.6.2000, s http:// www.graphics.standard . edu/papers/wohanded/

21

Priloga 6

Zapis pripravila Irma Veljić po:

Sagadin, J. (1987). Osnovne statistične metode za pedagoge. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (str .62 -89).Navodila za pisanje diplomskega in magistrskega dela. Priloga Pravilnika o diplomskem in magistrskem delu. (2014). Ljubljana: Objavljeno 29.9. 2014, s http.//www.fu.uni-lj.si/fileadrrVisoka šola za zdravstvo, »b.l« Novo mesto.Priročnik za izdelavo zaključnih del. (2010). Maribor: Univerza Maribor. Filozofska fakulteta, s http. //ff.um.si/datAsset/APA način citiranja in navajanja virov (po 5. verziji standardov), s http.//www.apastyle.org) Druge pomembne informacije Opombe v zapisu vsebine navajamo pod črto. Mesto v besedilu na katerega se nanaša pripomba, označimo as številko.Zapišemo jih, če jih je v celotnem delu več kot 10 in z njimi bralec dobi dodatne pomembne informacije.Številčimo jih od 1 dalje.Seznam ponazoritevPosamezne istovrstne ponazoritve navajamo zaporedno, po vrstnem redu v besedilu (posebej grafikoni, posebej slike …)Vsako ponazoritev številčno označimo (naslov ponazoritve, številka strani)Uporabljene kratice in okrajšaveRazvrstimo jih po abecednem zaporedju-npr.:KM Kadrovski menedžmentSL Statistični letopis.Seznam tujih izrazov prevedenih v slovenski jezikNajprej zapišemo tuj izraz in ob njem slovenski prevod (prevod izrazov, ki v slovenskem jeziku niso še v splošni rabi).npr.:

22

Priloga 6

Knowledge tekst test znanja..VezavaDiplomsko delo je vezano v temno rdeče platno ali temu podoben material (trda vezava).Magistrsko delo je vezano v temno modro platno ali podoben material (trda vezava).

Naslovna stranNapisi na naslovni strani so v pozlačenih črkah.PapirBel, A 4.Format straniPokončen.TiskOd povzetka dalje je obojestranski.Robovizgoraj, spodaj, zunanji – 2,5 cmnotranji – 2,5 cm + rob za vezavo (gutter) 0,5 cm (3 cm).Velikost znakov v besedilu – 11pt pokončno (11 points regular).Razmak vrstic – 1,2 vrstic (lines spacing).Oštevilčenje strani Na notranji naslovni strani dela ne številčimoDruge strani oštevilčimo spodaj na sredini zaporedno od prve do zadnje.Prvi del dela - izjava in vse do uvoda oštevilčimo z malimi rimskimi številkami (iii, iv, v, …).Drugi del dela – od uvoda dalje oštevilčimo z arabskimi številkami (1, 2 3 ………)Uvod je vedno na desni strani.Prazne strani nimajo številke.

23