262 9. J U LI JA 2 015

NEDELJSKI Datum: 2 8. 7. 2015 Ura: 11.3 Barva: CYMK Stran: 26

PromocijaRABSKO FJERO JE OBISKALO 30.000 TURISTOV

Razkošje v srednjem vekuSrednjeveški festival na Hrvaškem traja tri dni in tri noči – Gostinski obrati so odprti vso noč indo jutranjih ur odmeva glasna glasba

Besedilo in fotografije:Duša Podbevšek - Bedrač

Dovoljeno je bilo vse! Štirimestna vrata so bila karpetnajst dni odprta dan in noč.So pa bila zaprta vrata sodišča

in dolžniki iz okolice so v mestosvobodno vstopali in izstopali iz njegater uživali in se neizmerno veselili. Bilje raj na zemlji!

To se je prvič zgodilo davnega leta 1364 najadranskem otoku Rabu s kar 2470 son-čnimi urami v letu, v mestu Rab. Tako jeodločil mestni svet v čast kralju LjudevituVelikemu, ki je osvobodil Rab izpod Bene-čanov. Tisto leto se je rodila znamenitaRabska fjera.Danes je to največji srednjeveški festival naHrvaškem, ki traja tri dni in tri noči in na ka-terem je še danes dovoljeno (skoraj) vse, tu-di to, da so gostinski obrati odprti vso nočin do jutranjih ur odmeva glasna glasba.Rabska fjera poteka tri dni, vsako leto med25. in 27. julijem, vedno znova podira re-korde obiska in nastopajočih, tudi na letoš-nji je bilo tako, saj jo je obiskalo več kot30.000 turistov od blizu in daleč, med njimištevilni iz Slovenije. »Težko vam povem na-tančno število, saj vstopnine ne pobiramo,niti za slovesno odprtje, na katerem nasto-pa več kot 700 domačinov, oblečenih v ra-zlična srednjeveška oblačila,« nam poveNedeljko Miketić, direktor Rabske fjere.Otvoritveno slovesnost si je ogledala tudipredsednica Hrvaške Kolinda Grabar Ki-tarović. In kot se za srednjeveški festival,na katerem imajo glavno vlogo rabski sa-mostrelci, spodobi, se začne s strelom iz to-pa na osrednjem mestnem trgu sv. Kristo-fora. Počilo je, da se je menda slišalo nakopno do Stinice in še dlje. Pa bi topničarjiustrelili še glasneje, če iz protokola predse-dnice ne bi zahtevali zmanjšanega slavno-stnega poka.

Felix ArbaPo poku se lahko odpre široko okno v sred-njeveški vek. V starih kamnitih uličicah, natrgih in dvoriščih ob morju zaživijo srednje-veške delavnice in stojnice, na katerih sepredstavljajo ponosni Rabčani in gosti izdrugih držav, tudi Slovenije, natančneje izKočevja in Sežane, mest, s katerima je Rabpobraten. Peki, slaščičarji, čebelarji, vinarji,slikarji, glagoljaši, keramiki, lončarji, kam-noseki, kovači, mizarji, vrvarji, oljarji, pride-lovalci zdravilnih rastlin ponujajo mimoido-čim svoje dobrote in pripovedujejo legende.Še posebno hudomušna sta Slavica inMatija Kobolja iz Kočevja, ki izdelujetamajhne figurice najmočnejše evropske zveri– rjavega medveda. In delita nadobudnimradovednežem na leseni ploščici izrezljansonček za srečo. Malce niže ob morju An -tonio peče na oglju pred nekaj urami ulo-vljene skuše, Marina pa sardele. Ante točivino, Mara sok za najmlajše. V etno vasi sepomenkujejo o življenju vaških družin ne-koč, ovčarji predelujejo ovčji sir in volno,zraven kuhajo žganje, pletejo vrše in mreže,ribiči lovijo ob svečah in baklah, ladijski te-sarji urejajo barke. Mlade lepe domačinkemimoidočim turistkam na lase pripnejovenček iz lovorja, rožmarina in otoških cve-tlic, da so vsaj malce podobne njim, dekle-tom in ženam iz srednjega veka. Razkošjese začne in rabski župan Nikola Grgurićodpre Rabsko fjero popolnoma upravičenoz besedama »felix Arba« (srečen Rab). Pa siteh besed ni izmislil on, temveč imata zgo-dovinski pomen – rimski cesar Oktavijan

Slavica in Matija Kobolja iz Kočevja

Nedeljko Miketić z muzikantoma iz pobratenega San Marina

Josip Brna z znamenito rabsko torto

Eden najboljših samostrelcev Ivan Kačanski

Luka Perčinić, odet v gosposko srednjeveško obleko

Nasmejana predsednica Kolinda Grabar Kitarović

Avgust je dodelil Rabu samostojnost inmu dal častni pridevek felix, saj so že takratprebivalci uživali v razkošju urejenih uličic,templjev, gledališč, kopališč in tekoče vode.Mimo pride tudi na Hrvaškem zelo prilju-bljena pevka Colonia, a kljub širokemunasmehu in očitno prešerni volji je njenioboževalci ne smejo fotografirati, saj takozaukaže njen spremljevalec. Pa to nikogarne gane, saj se že naslednjo sekundo pojavidruga hrvaška zvezda.

Rabski rambiRabska fjera doseže vrhunec tretji dan napraznik sv. Kristofora, svojega zaščitnika, zatraktivnim viteškim turnirjem in strelja-njem s srednjeveškimi obrambnimi trd-njavskimi samostreli. Strelci so močni, pos-tavni domačini, samo dvajset je rambov,kot jih kličejo navdušeni turisti. Ne presene-ča, da so takšni silaki, saj samostrel iz hras-ta tehta 25, iz češnjevega lesa pa 18 kilo-gramov! »Strelci moramo imeti sokoljeoči,« nam v šali pove Ivan Kačanski, edennajboljših med njimi. Samostrele so izdelalipo originalih iz San Marina, kar ni naključje.Mesto Rab je pobrateno s San Marinom.Zakaj? Ker je bil ustanovitelj istoimenskerepublike v Italiji kamnosek Marin doma zotoka Raba – Loparja. Zaradi njegovih go-vorov so ga preganjali in zatekel se je v hri-bovje Monte Titan, kjer je nekaj let predsmrtjo (umrl je leta 395) ustanovil samos-tan. In to je bil začetek republike San Mari-

no. »Društvo samostrelcev smo ustanovilileta 1995 in oživili viteške turnirje. Na letopriredimo štiri v domačem Rabu, zadnjega15. avgusta. Smo prepoznavni po Evropi,saj nastopamo na največjih turističnih sej-mih,« pravi Luka Perčinić, tajnik Društvasamostrelcev in vodja marketinga Hrvašketuristične skupnosti mesta Rab.

Zgodba o uspehuŠe starejša od Rabske fjere je slastna rab-ska torta. Prvi zapisi jo omenjajo že leta1177. »Takrat je priplul na Rab papež Alek -sander III. in sestre benediktinke so mu pri-pravile dišečo slaščico z okusi Sredozemlja,imenovale so jo preprosto – rabska torta,«pripoveduje domačin Josip Brna, lastnikHiše rabska torta. Sila redke Rabčanke sopoznale originalen recept z najmanjšimiskrivnostmi in skopuško so ga prenašalenaslednjemu rodu. A zanj je izvedela Josi-pova prababica, potem pa še babica inmama Vilma. Slednja jo je ponudila tudituristom, bili so navdušeni in tako se je ro-dila ideja o Hiši rabske torte. »Danes ima-mo 50 zaposlenih, našo rabsko torto jemogoče kupiti v več kot stotih prodajalnahpo vsej Hrvaški in v nekaterih večjih evrop-skih mestih, med drugim v Londonu inMünchnu,« pove Josip. Recepta nam po-drobno ne izda, zaupa nam mešanico glav-nih sestavin za nadev, ki ga sestavljajomandlji, kristalni sladkor, pomarančna in li-monina lupina, maslo, maraskino ... Ker je

rabska torta postala prava turistična zna-menitost, je Josip v starem mestnem jedruodprl Hišo rabske torte, kjer spretne slašči -čarke vsak večer radovednim turistom pri-pravljajo opojno slaščico. »Nadeva nikoli nenaredijo pred turisti, saj je to strogo varova-na skrivnost,« prida Josip in izrazi upanje,

da bodo na otoku Rabu spet sadili man-dljevce, kot so jih nekoč, še preden so jih vminulih dveh desetletjih spodrinile oljke zveliko donosnejšim sadežem in oljem. In odkod torej mandlji za rabsko torto? »Iz okoli-ce Šibenika.«

TURIZEM