GLED

ALIŠ

ČEOGLASNA PRILOGA

Fot

o: S

NG D

ram

a

Poleg starih prizorišč, ki ponujajo vedno sveže vsebine, nastajajo tudi povsem nova gledališča, festivali in prizorišča, vseeno pa primanjkuje denarja za programe, osnovna sredstva in naložbe, nekatera slovenska gledališča pa delujejo v res nezavidljivih razmerah.

Število obiskovalcev v teatru vsekakor ne upada

»Moja utopija je, da v Sloveniji po francoskem vzo-ru v Sloveniji omogočimo, da vsak otrok v osnovni

in srednji šoli za simbolično ceno vidi vsaj dve predstavi, dva umetniška filma, obišče dva koncerta in dve razstavi na leto,«

pravi Robert Waltl, direktor in umetniški vodja Mini teatra.

22, 23

21

Gledališče je oglasna priloga časnika Finance.

Urednik priloge: Dušan Matičič, tel.: (01) 30 91 509dusan.maticic@finance.si

Trženje: Polona Koštomaj, tel.: (01) 30 91 532E-pošta: polona.kostomaj@finance.si

Računalniški prelom:Irena Podobnik

Lektoriranje: Julija Klančišar

Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

www.finance.siFINANCE, četrtek, 3. septembra 2009

20 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, četrtek, 3. septembra 2009 GLEDALIŠČE 21www.finance.si

FINANCE, četrtek, 3. septembra 2009

2009/2010

Premierne uprizoritve Gledališča Koper• Jeroen van den Berg Podžig Režiserka Nenni Delmestre• Anton Pavlovič Čehov Tri sestre Režiser Jaka Ivanc• Vito Taufer Da, gospod! Režiser Vito Taufer• Dim Zupan Deklica za ogledalom Režiserka Yulia Roschina• Maja Aduša Vidmar Mali modri

Huhu Režiserka Katja Pegan

Ponovitve• Andrej Jelačin Agencija za ločitve Režiserka Katja Pegan• Desa Muck Selma in Lojzka Režiserka Katja Pegan• Iztok Mlakar (po motivih Molièra)

Duohtar pod mus! V sodelovanju s SNG Nova Gorica Režiser Vito Taufer

• Desa Muck Božični večer Režiserka Katja Pegan• Branislav Nušić Gospa ministrica V sodelovanju s SNG Nova Gorica Režiser Dušan Jovanović• Dušan Jovanović Znamke, nakar

še Emilija Režiser Jaka Ivanc• Ettore Petrolini Chicchignola Režiser Boris Cavazza • Maja Aduša Vidmar Modro Pišče V sodelovanju s SNG Nova Gorica Režiserka Katja Pegan• Zlatko Krilić Jajce Režiser Luka Martin Škof • Po motivih Leopolda Suhodolčana

Naočnik in Očalnik Režiser Jaka Ivanc

Abonma 2009/2010

Vrste abonmajev• Abonma Premiera• Abonma 1• Abonma 2

• Abonma Sobota • Abonma Plus• Abonma Dijaški • Abonma Mavrična ribica I, II (za otroke od 3. do 5. leta)• Abonma Sinji kit (za otroke od 5. do 10. leta)

Abonmajski program poleg predstav Gledališča Koper vsebuje tudi predstave drugih gledališč.

Vpis abonmajev• od 7. do 11. septembra - za stare abonente• od 14. do 18. septembra - za nove abonente

Vpis abonmajev pri blagajni Gledališča Koper ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 10. do 12. ure, ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure.Info: +386 (0)5 663 43 80 www.gledalisce-koper.si

Tel.: +386 (0)5 663 43 80, www.gledalisce-koper.si

Mojca Fatu in Gorazd Žilavec v Petrolinijevi komediji Chicchignola

V gledališču našega časa se zvrsti prepletajo, zato kake žanrske čistosti tudi pri abonmajskih sklopih Cankarjevega doma ni.

A vendar: Igra in Gib sta pre-težno mednarodna. Pri prvem je

v ospredju gledališče, pri drugem sodobni ples. Scena prinaša nove domače uprizoritve tako s po-dročja plesa kot gledališča. Poleg petih že določenih uprizoritev abonmajev Igra in Gib abonenti šesto izberejo iz ponudbe abo-nmaja Scena.

Za podrobnejše informacije o predstavah in vpisnih pogojih so vam v Cankarjevem domu na voljo v informacijskem sredi-šču CD v podhodu Maxija, po telefonu (01) 24 17 299/300 in elektronskem naslovu vstopni-ce@cd-cc.si.

Vpis gledaliških abonmajev Teatra CD

Abonma?

Jure Matičič oglasi@finance.si

UVODNIK

Jesenski začetek sezone vsakič znova zbudi prijetno ščemenje v želodcih ljudi, ki skrbijo za oblikovanje kulturne ponudbe v naših krajih. Celoletno, v neredkih primerih celo večletno načrtovanje, se sestavi v programsko ponudbo, za katero stojijo naša tri nacionalna gledališča, koncertne dvorane, orkestri, obe operni hiši in pa cela vrsta mestnih gledališč, kulturnih domov in neodvisnih organizacij. Vedno na novo ugotavljam, da je mreža kulturnih usta-nov in prireditvenih prostorov spredena res na gosto, kar pomeni, da je negodovanje nad suhoparnim dogajanjem predvsem hvaležna tema naših kafetarskih posedanj in večernih pohajkovanj s prijatelji. V resnici je kulturne ponudbe ogromno, več, kot se je zavedamo, in veliko več, kot je lahko konzumiramo. Ampak to je dobro, konkurenca je zdrava, predstave in koncerti bodo na dolgi rok boljši, s tem pa tudi zaupanje uporabnikov. In prav to zaupanje je na začetku vsake nove sezone najpomembnejše.

Kulturo zlahka izenačimo z vsemi tržni-mi panogami, ki prodajajo svoj izdelek ali storitev in gradijo identiteto svoje blagovne znamke. Verjamem, da se kulturne institucije tega niso zavedele nič kasneje kot podjetja v posttranzicijskem času, njihova vodstva pa k svoji dejavnosti večinoma pristopajo skoraj bolj odgovorno in zagrizeno kot v (kriznem) gospodarskem sektorju … seveda za občutno manjša finančna povračila, a zato v veliko večje osebno zadovoljstvo. Cilji poslovanja obeh panog so si razmeroma podobni. Končni namen je prodati čim več: žemljic, avtomobi-lov, programskih paketov, kvadratnih metrov … in vstopnic. In eden od najbolj razširjenih poslovnih modelov, s katerimi si kulturniki

na začetku sezone zagotovijo omembe vredno finančno injekcijo, je abonma.

Komplet sezonskih vstopnic ni le izkazo-vanje zaupanja instituciji in njenim program-skim snovalcem, ampak vsem, ki skrbijo za odličen potek izbranega dogodka. Tega sesta-vljajo tudi najmanjši dejavniki, kot je recimo prosto parkirno mesto pred gledališčem ali pa prijazen nasmeh biljeterke, ki nas sprejme na vratih dvorane in s tem že doda nekaj točk h končnemu vtisu. Abonma je torej naše prizna-nje instituciji, v kateri se počutimo dobro in bomo vanjo zahajali s takšnim veseljem, kot zahajamo v svojo najljubšo kavarno, kjer že na vratih natančno vedo, kakšno kavo pijemo in kakšen sladoled si običajno privoščimo. Ko-nec koncev s svojo izbiro in okusom marsikaj sporočamo tudi okolici.

Vem, da se je že pred leti z napovedanim iz-umrtjem gledališča predvidevalo tudi izginotje zastarelih in tradicionalnih abonmajev. Pre-vladovala naj bi liberalna ponudba prireditev, ko se odločamo sproti, aktivno spremljamo dogajanje in lovimo »last-minute« ponudbe. Na koncu je gledališče v dobi digitalizirane ponudbe le še utrdilo svoj status, glede upo-rabnikov pa je postalo jasno še nekaj: smo preveč leni in preveč zaposleni za aktivno so-delovanje pri porabi kulturne ponudbe. Laže nam je, če že na začetku vemo, kaj dobimo, kje sedimo in s kom se bomo videvali v mesecih med septembrom in junijem, kolikor običajno traja sezona. Vse je pač stvar zaupanja.

Jure Matičič je koordinator progra-mov v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.

Abonma je torej naše priznanje instituciji, v kateri se počutimo dobro.

V lanski sezoni si je pred-stave Špas teatra ogledalo več kot 166 tisoč obisko-valcev, med katerimi je bil tudi milijonti obiskovalec v vsem času njegovega delovanja. Srečneža, ki je kupil milijonto vstopnico, so v teatru presenetili z dosmrtnim abonmajem za Špasove predstave.

V marcu so v Špas teatru pripravili premiero najbolj pričakovanega tretjega de-la trilogije o žensko-moških odnosih Ženske&moški.com. Predhodnici, 5žensk.com in 5moških.com, sta presegli vse rekorde gledanosti, kar je bila za zaključek trilogije zavidljiva odskočna deska.

Pričakujejo se novi rekordi gledanosti

Zato ni naključje, da je pred-stava v Gallusovi dvorani Can-karjevega doma doživela kar dve predpremieri, ponovitve pa še vedno napolnjujejo dvorane po vsej Sloveniji. Vmes se je od ob-činstva poslovila predstava 5mo-ških.com s poslovilno turnejo po največjih dvoranah v Slove-niji. Pompozni odhod, vrhunec in epilog so igralci uprizorili v veliki dvorani Tivoli v Ljublja-ni. Predstava si je zagotovila nesmrtnost tudi zato, ker je po

številu obiskovalcev podrla vse rekorde slovenske televizijske in filmske produkcije, ogledalo si jo je 191.597 obiskovalcev. Tudi v letošnji sezoni v Špas teatru pričakujejo razprodane dvorane širom po Sloveniji, saj je imela komedija Ženske&moški.com v dobrih treh mesecih skoraj 70 ponovitev.

Tri nove premiere v novi sezoni

V sezoni 2009/10 so v pripra-vi kar tri nove premiere, seveda so se na programu znašle pred-stave, ki bodo znova navdušile množico obiskovalcev. Veliko je tudi povpraševanje po abon-majih v gledališču, abonenti si bodo lahko ogledali osem pred-stav domače produkcije in dru-gih slovenskih gledališč. In kot vedno tudi letos v Špas teatru

zagotavljajo, da bodo na progra-mu najboljše komedije.

Prepoznavna blagovna znamka

Špas teater je v letu 2008 pre-jel prestižno nagrado SUPER-BRANDS, ki sodi med oskarje na področju blagovnih znamk. Zaslužil ga je za ustvarjanje ka-kovostne, učinkovite in prepo-znavne blagovne znamke in se s tem uvrstil med 100 vodilnih znamk v Sloveniji. V ponos 311 predstavam in 166.265 obisko-valcem letošnje sezone in kot spodbuda za nadaljnje delo. »Verjamemo, da vas bomo pre-pričali tudi v sezoni 2009/10. Zaupate nam že 12 let. In ker nas poznate, veste, da tudi jeseni lahko računate na pozitivna pre-senečenja,« je povedala Urška Alič Flajnik iz Špas teatra.

Špasteatrova sezona presežkovŠpas teater po 12 letih delovanja ostaja na piedestalu najbolj obiskanega gledališča v Sloveniji

Končno jo imamo – našo novo dvorano, prijazno in udobno. Vsaj meni se zdi takšna. Je še čisto nedolžna in potrpežljivo čaka, da ji mojstri izdelajo še zadnje podrobnosti. Popolnoma tiho in mirno diha, ko po njej vlečejo svoje kable elektrikarji in monterji zaves ter različnih oblog. Kot da bi tu stala že morje let in se bo vsak hip pogreznila v težko žalost, če vanjo končno ne spustimo ljudi.

Tudi pred njo je vse glad-ko in svetleče. Čistilci s svo-jimi stroji čistijo gladek ka-men in rdeči, udobni stoli v foajeju pričakujejo prijazne obiskovalce, radovedne in klepetave. Naš utrujeni ža-

Nedolžna, nenaseljena, neranljiva večnostUjeti v dramsko pisavo in postavljeni v sodobno odrsko poetiko, se bomo prepoznavali v predstavah

IgraDo 22. septembra lahko vpišete mednarodni dramski abonma 5 + 1.

23. septembra 2009: The Tiger Lillies – Pesmi o skuštranem Petru in drugi krvavi verzi,

28. oktobra 2009: Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki – rekonstrukci-ja, režija Janez Janša,

19. in 20. decembra 2009: Zabava za Borisa, režija Denis Marleau,

20. februarja 2010: Hamlet, režija Oskaras Koršunovas,

24. in 25. aprila 2010: Peržani, režija Dimiter Gotscheff, ter upri-zoritev po vaši izbiri iz abonmaja Scena.

▶

▶

▶

▶

▶

ABONMAJI

GibDo 18. septembra lahko vpišete mednarodni plesno-gledališki abonma 5 + 1.

20. septembra 2009: Sutra, režija in koreografija Sidi Larbi Cherkaoui,

5., 6. in 7. novembra 2009: Srh, koreografija Matjaž Farič,

18. januarja 2010: Lorenza-ccio, koreografija Jochen Ulrich,

26. marca 2010: Sedem ču-tov, režija Vahan Badalyan,

9. in 10. aprila 2010: 32 Rue Vandenbranden, režija Gabriela Carrizo, Franck Chartier, ter uprizoritev po vaši izbiri iz abo-nmaja Scena.

▶

▶

▶

▶

▶

ScenaDo 25. septembra lahko vpišete abonma slovenskih premier.

26., 27., 29., in 30. septembra ter 3. in 4. oktobra 2009: Sence. Misli. Risbe. Takt., avtorica in režiserka Hanna Preuss,

13., 14., 16. in 17. novembra 2009: Par-fum, režija Borut Bučinel,

20., 21., 24., 25. in 26. novembra 2009: Takt, avtorici Uršula Teržan, Klavdija Zupan,

23., 25., 26. februarja in 2., 3. marca 2010: Splet okoliščin, avtorica in izvajalka Irena Tomažin,

25., 27., 28., 30. in 31. marca 2010: Dih slutnje, koreograf in izvajalec Jaka Lah,

21., 22. aprila in 4., 6., 7., 9. maja 2010: Čudež, režiser Boris Ostan.

▶

▶

▶

▶

▶

▶

metni rdeči kavč, prepoln zgodb veselja, pa tudi strahov in hrepe-nenja, sta zamenjala dva nova, pripravljena na nove zgodbe, na novo življenje.

Prazna dvorana je kot kopno

Tako prazna in nenaseljena dvorana in foaje me spominja-ta na kopno, ki sem ga letošnje poletje dolgo opazovala z mor-ja. Kako čudovito je poletje, če ga živiš na morju! In predvsem zato, ker se na morju kopno predstavlja kot nedolžna, ne-naseljena in neranljiva večnost. In tam, na tisti jadrnici, lahko to tudi zares verjameš. Kot da ljudje ne bi postavili vseh teh ogromnih hiš, v katerih živijo svoja hitra življenja, vseh cest, ki jih povezujejo in ločujejo, vseh mest, v katerih so sami in osamljeni, vseh ogromnih na-kupovalnih središč, v katerih so razlike med njimi zabrisane vso

dolgo pot do blagajne. Verjetno smo iz take snovi kot naši stra-hovi, naša upanja in naša hote-nja. Ujeti v dramsko pisavo in postavljeni v sodobno odrsko poetiko, se bomo prepoznavali v predstavah, ki jih bomo letos ustvarili za vas.

Živi primorski odri v KopruV našem gledališču bomo tudi

letos pripravili pet predstav, v abonmaje smo povabili izbrane gostujoče predstave, igrali bomo predstave iz lanske sezone, ki so nastale na različnih primorskih odrih. Tudi naše komedije uspeš-nice si boste lahko spet ogleda-li doma, pa seveda kakovosten program za otroke, gostovanja iz tujine in še mnogo drugega, kar nas bo bogatilo ali zabavalo.

Kultura. Za vse. Verjamem, da to kopno, ki

smo ga naselili, lahko biva bo-lje, če si njegovi obiskovalci (ah,

saj smo tu le na kratkem obi-sku, če se primerjamo s klifom ali zalivom) vzamemo čas zase. Nekaterim ponujamo ta čas mi. Vsem brezposelnim pa brezplač-ne vstopnice, da se ne bi ljudje po nepotrebnem delili na tiste, ki »kulturo« zmorejo, in na tiste, ki k nam trenutno ne morejo, pa si to želijo.

Vsi, ki delamo v našem gleda-lišču, delamo po svojih najbolj-ših močeh in znanju.

Zavedamo se svojih doseda-njih uspehov in nagrad, ki nas zavezujejo k odgovornosti do prostora, v katerem živimo, k povezovanju z drugimi kultur-nimi in umetniškimi centri, šolami, univerzo, predvsem pa k resnemu delu tudi v deveti se-zoni našega gledališča. Ostanite in postanite abonenti Gledališča Koper.

Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper

Naraščanje obiska gleda-lišča in drugih kulturnih prireditev vsakakor kaže, da smo Slovenci kulturen narod, ki zna oceniti kakovost umetniškega dela, pa naj bo to domače ali tuje. In čeprav se zdi že skoraj neverjetno, svoj jezik spoštujemo.

Vendar pa je Damjan Dam-janič, direktor Slovenske fil-harmonije, poudaril tudi, da v zadnjem času opaža, kako se v »strokovnih« krogih delo kul-turnikov prepogosto ocenjuje neobjektivno ali celo nekorek-tno. »Smo bolj papeški od pa-peža in pozabljamo na realnost in naše možnosti! Ne glede na to, kaj posamezniki ali kritiki, ki nas še posebno radi primer-jajo s svetovno elito, pravijo o posameznem delu ali kakovosti naših zavodov, menim, da ve-čina dosega zavidljivo raven in kakovost evropske in svetovne ravni,« pravi Damjanič. Z zaslu-gami za to pa se brez zadrege lahko okitijo slovenski umetniki in vsi drugi kulturni delavci.

V dveh tednih 30 tisoč obiskovalcev

Kristjan Ukmar, direktor, in Juš Otrin, umetniški vodja SNG Opera in balet Ljubljana, sta prepričana, da smo Slovenci nedvomno »operno občinstvo« ter da spoštujemo tako opero in

balet kot seveda tudi mnoge dru-ge kulturne vsebine. O tem priča dobra obiskanost slovenskih in gostujočih glasbeno-gledaliških produkcij. Recimo konkreten podatek, da si je predstavo La-bodje jezero – tokrat … po Pre-šernu, ki so jo v SNG Opera in balet Ljubljana junija uprizori-li na Prešernovem trgu, v dveh tednih ogledalo skoraj 30 tisoč

gledalcev. A kot sta še poudarila sogovornika iz opere, se s tem se-veda ne gre zadovoljiti, temveč si moramo prizadevati za še večjo popularizacijo uprizoritvenih umetnosti na Slovenskem.

Temelj je jezikSlovenci spoštujemo svoj je-

zik, pa čeprav se včasih to ne zdi najbolj verjetno. Kot pravi Katja

Gledališče in mladi

Robert Waltl, direktor in umetniški vodja Mini teatra, o kulturni vzgoji mladih: »Moja utopija je, da v Sloveniji po fran-coskem vzoru omogočimo, da vsak otrok v osnovni in srednji šoli za simbolično ceno vidi vsaj dve predstavi, dva umetniška filma, obišče dva koncerta in dve razstavi na leto. Ta model 2 x 4 se je izkazal za sijajnega tudi v nordijskih državah. Ta obveza bi s časom ustvarila pozitivno ozračje, kritično publiko, mlade pa namesto brezciljnosti in le-narjenja spodbujala h kreativne-mu izkoriščanju časa.«

▶

UTOPIJA

Slovenci smo kulturno občinstvo!Junija si je baletno predstavo na prostem ogledalo 30 tisoč gledalcev v 14 dneh

Pegan, direktorica Gledališča Koper, gledališče povezujemo s svojim jezikom, z izražanjem. »Mi, na Primorskem, pa jezik povezujemo s svobodo, tako da lahko razumemo navezanost ljudi na gledališče. Seveda pa je gledališče tudi zabavno, kot mo-ra biti večkrat naše življenje,« je odnos do gledališča še opisala sogovornica s Primorske.

Gledališče je tudi zabavno, kot mora biti večkrat naše življenje.▶

Fot

o: S

NG D

ram

a

22 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, četrtek, 3. septembra 2009 GLEDALIŠČE 23www.finance.si

FINANCE, četrtek, 3. septembra 2009

Spoštovani obiskovalci Mestnega gledališča ljubljan-skega! Začela bom s frazo. Ker pač ustreza resnici: živimo v divjem, hitrem, nestrpnem času. Stres je naš znani sopotnik, strahovi naši gosti, pehanje (pogosto) naš življenjski stil. Vsega skupaj smo se kar lepo navadili, priznajmo.

Poklic mi omogoča in nare-kuje: branje. Prečesavam mnoga kakovostna, vznemirljiva besedi-la, iz katerih kasneje sestavimo program. Tako me je zdajle kar sram napisati besedo, ki nima ni-kakršne literarne vrednosti, ki je zoprna, a (žal) pogosta: recesija. Gledališki ustvarjalci vemo, da s tem v zvezi obstajata dva popolno-ma različna scenarija. Po prvem (pesimističnem) nas zapustite, od-vržete skupaj z drugimi drobnimi razkošji. Po drugem (optimistič-nem) scenariju ostajate z nami in celo v še večjem številu napolnite gledališke, koncertne, razstavne in druge prostore. Večino velikih kriz v zgodovini sta spremljala vzporedni razcvet umetnosti in rast zanimanja zanjo. Želim si, da bi bilo tudi tokrat tako. Želim si, da bi nas potrebovali.

RetrospektivaObiskanost Mestnega gle-

dališča ljubljanskega v lanski

sezoni je bila razveseljiva. Rekordna! Abonmaje ste na-polnili do zadnjega sedeža in predstave »za izven« so bile razprodane. Prek 100 tisoč gledalcev, več kot 450 odigra-nih predstav. To so številke, ki čvrstijo samozavest in voljo do dela v gledališču.

PerspektivaKaj pa vaše želje? Opazili

smo, da vam ni le do smeha in neobvezujoče zabave. Zani-majo vas novosti, kakovostno uprizorjeni mjuzikli, predvsem pa: zgodbe. Kakršnakoli že pač je zvrst uprizoritve, vedno je ZGODBA tista, ki vleče, veže, armira vašo pozornost.

Pripravljamo devet svežih gledaliških zgodb. Predsta-vam, ki so v preteklem času dosegle največjo priljubljenost med gledalci, se bodo pridruži-le nove, med njimi bo tudi nov mjuzikel.

Umetniški ansambel Me-stnega gledališča ljubljanskega je kakovosten, močan, zanimiv in trdno verjamemo, da se že veselite srečanj z igralci.

Repertoarja seveda nismo na silo prilagajali »recesijskim« okoliščinam. Eno pa je gotovo: človečnost in sočutje sta vodilni temi letošnjega nabora zgodb. V resnem in humornem kontekstu. Govorili bomo o različnostih, o

Nova dvorana Mini teatra v Ljubljani

Informacije:T: 01/425 60 60 G: 041 314 414 E: info@mini-teater.si S: www.mini-teater.si

InformacijeT: 01/425 60G: 041 314 4E: info@minS: www.min

arno

ldvu

ga+

Podprto s subvencijo Islandije, Lihtenštajna in Norveške preko finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma:

Vpis abonmajev v sezoni 09/10Vljudno vabimo k vpisu abonmajev za otroke in odrasle (dosedanji abonenti od 1. do 15. septembra 2009, novi abonenti od 15. septem-bra do 8. oktobra 2009)v pisarniških prostorih Mini teatra na Križevniški 1, vsak delavnik, od 9. do 16. ure.

Predstave Mini teatra si boste v sezoni 09/10 lahko ogledali v novem gledališču na Križevniški 1 v Ljubljani ter na Ljubljanskem gradu.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

oglas_mt_pokonen.ai 9/2/09 9:15:25 AM

Mini teater sta osnovala Robert Waltl in Ivica Buljan leta 1999, nastal pa je iz želje po svobodnem, kreativnem gledališču, kjer bi se spojila ljubezen do lutkovnega in sodobnega dramskega gledališča. Za vzor so služili newyorški teatri, kot je La Mama, odprta mesta, v katerih se igrajo predstave in koncerti, organizirajo večeri poezije, promo-cije kulture, debate, druženja.

Robert Waltl, direktor in umetniški vodja Mini tea-tra, se je za korak k usta-novitvi gledališča odločil, ker ga je dušila institucija, v kateri ni več našel navdi-ha, njegov potencial pa je bil ujet v začaranem krogu. Po desetih letih ustvarjanja se teater lahko pohvali s 57 premiernimi uprizoritvami, skoraj 450 tisoč gledalci in nastopi na 180 mednaro-dnih festivalih.

23. oktobra se odprejo vrata nove dvorane

Najbolj razveseljiva no-vost za Mini teater je prav gotovo odprtje nove dvora-ne v Križevniški ulici 1. »V programu ob tem dogodku

VPIS ABONMAJEV OD 1. 9. DALJE na Trgu francoske revolucije 5 v Ljubljani

ABONMA MLADINSKO

Evropskiambasador kulture

Slovenskomladinskogledališce

slo_mlad_gled_140x61_170.indd 1 02.09.2009 13:01:42 Uhr

Slovensko mladinsko gleda-lišče (SMG) je uveljavljena mednarodna blagovna znam-ka, ki navdušuje gledalce v Ljubljani, po Sloveniji, Evropi in na drugih celinah sveta. Kje tiči skrivnost uspeha, ki je SMG lani pripeljala do naziva »evropski ambasador kulture«?

Leta 1983 je dramaturg Marko Slodnjak med razlogi, zakaj obi-skovati predstave SMG, zapisal: »Da bi ljubili in sovražili, upali in se bali spet z vso močjo. In gleda-lišče je izpolnitev teh pričakovanj in ne more biti alternative!« Moč misli in čustev, s katerimi gledalci še dandanes zapuščajo predstave v poslopju Baragovega semeni-šča na Vilharjevi 11 v Ljubljani, je

razlog za širok krog privržencev Mladinskega.

SMG septembra pripravlja tri premiere

Lepota antičnega kaosa, obup, ljubezen, sovraštvo in jeza ljudi in bogov napolnjujejo Nižino neba, ki jo je po Ovidijevih Metamor-fozah ustvaril dramatik Nebojša Pop Tasić in režiral Jernej Loren-ci. Predstava je bila julija krstno uprizorjena na festivalu v Čeda-du, kjer je kritike osupilo mojstr-stvo igralskega ansambla.

Britanska dramatičarka Sa-rah Kane nam je v svojem po-membnem opusu zapustila tudi dramo Crave (Sla), ki v Sloveniji doslej še ni bila uprizorjena. V ospredju je hlepenje po ljubezni, ki jo človek, da lahko obstaja v

svoji polnosti, potrebuje enako silovito kot zrak. Slo v režiji Vita Tauferja bodo uprizorili igralci Neda R. Bric, Matej Recer, Janja Majzelj in Boris Kos.

Lepota homoerotičnega erosa pa prežema vse pore predstave Amado mio, ki ji je v navdih av-tobiografski roman italijanskega filmskega režiserja Piera Paola Pasolinija. V koprodukciji z gle-dališčem ŠKUC jo režira Ivan Peternelj, ki je skupaj z Blažem Šefom tudi njen protagonist.

Vpis v nove abonmaje bo potekal do 24. oktobra 2009. Za podrobnejše informacije nas lahko obiščete na spletni strani www.mladinsko.com ali v Prodajni galeriji na Trgu francoske revolucije 5 (telefon 01 425 33 12).

Večino velikih kriz v zgodovini sta spremljala vzporedni razcvet umetnosti in tudi rast zanimanja zanjo.

Velike krize sprožijo razcvet umetnosti in zanimanja zanjoVodilni temi letošnjega programa sta človečnost in sočutnje, v resnem in humornem kontekstu

sramežljivostih, o norostih, o prevzetnostih, o ujetostih, o krutostih, o smešnostih, o zaljubljenostih, o slabostih, o tveganostih, o skopostih …

Tragedija – črna komedija – mjuzikel – komedija – drama – komedija

Zgodbe o ljudeh. Trdno verjamem, da je gledališče ena bolj drznih in neposre-dnih oblik umetnosti. Je bolj in bolj in spet in spet tudi priložnost odzivanja na so-časno realnost. In je seveda možnost hipnega dviga nad gladino banalnosti. Je odgo-vor. Je tolažba. Je dramilo.

V tem sta moč in smisel našega početja. Veselimo se srečanj z vami!

Barbara Hieng Samobor, direkto-rica in umetniški vodja MGL

Z gradu v center in nazajMini teater je po desetih letih delovanja prišel do nove dvorane v Križevniški ulici v Ljubljani

bodo nastopili naši stalni so-delavci: Veronika Drolc, Ana Karić iz Zagreba, Ditka Ha-berl, Jurij Souček in Andrej Murenc, Prlja iz reške rock skupine Let 3, Murat in Jose, baletnik Joseph Bunn, pevski zbor iz Trsta, break dancerji iz Zagreba in drugi. Po otvoritvi dvorane in odkritju doprsnega kipa Bernard-Marii Koltèsu pa bomo izvedli še našo uspešnico Macbeth after Shakespeare z Markom Mandićem, Mileno Zupančič, Polono Vetrih in mladimi igralci iz Ljubljane in Zagreba,« je dogajanje ob odprtju 23. oktobra predstavil Waltl.

Štirje abonmaji za otroke, abonma postdramskega gledališča

V novi sezoni imajo v Mini teatru razpisane štiri abonmaje za otroke na ljubljanskem gradu in v Križevniški ulici 1 ter letos prvič abonma Postdramskega gledališča za odrasle, tako da se obeta pestra umetniška sezo-na. Že 28. oktobra režiser Jaka Ivanc pripravlja prvo premiero za mlado občinstvo, Medvedek zleze vase Franeta Puntarja z Nino Ivanišin in Primožem Pir-natom, 18. novembra pa Ivica Buljan premiero Noč čisto na robu gozdov Bernard-Marie Koltèsa. Janez Pipan bo v novi sezoni režiral Persono Ingmarja Bergmana.

V okviru velikega evropskega projekta Puppet Nomad Acade-my, ki ga vodi Mini teater, bosta dva beloruska režiserja, Aleksej Leljavski in Irina Jurjeva, nare-dila dve lutkovni predstavi za najmlajše.

Glasba, gostovanja, galerijaKoncertni dogodki v novi

dvorani bodo prinesli nastope priznane operne dive Dunje Vejzović z Gershwinom, rock skupine Let 3 z Reke, TBF iz Splita, violinista Matjaža Bo-gataja, skupine Mildreds in številne druge.

Kot je še poudaril Waltl, bo-do v programu tudi vse njiho-ve stare uspešnice za otroke in odrasle ter gostovanja drugih gledališč, med drugim Zagreb-škega gledališča mladih, Drame SNG Ljubljana, Drame SNG Maribor in Hotel Bulić teatra iz Zagreba.

»V Mini teatru pa v okto-bru odpiramo tudi galerijo so-dobnih vizualnih umetnosti z Ivanom Kožarićem, SON:do, Vadimom Fiškinom, Benom Cainom, Slavenom Toljem, Sinišo Ilićem, Markom Jakše-tom, Tino Gverović, Laetitio Delafontaine, Gregoryjem Nie-lom, Josipo Štefanec, Dejanom Kljunom, skupino Numen in drugimi sodobnimi umetniki,« je sogovornik iz Mini teatra na-povedal še širitev na galerijsko dejavnost.

Lovilci lepoteSeptembra tri premiere: o lepoti antičnega kaosa, lepoti hlepenja po ljubezni in lepoti homoerotičnega erosa

Od največjega avtorja svetovnega gledališča Williama Shakespeara, ki z Julijem Cezarjem v jedro uprizorjenega sveta posta-vlja vprašanja o upraviče-nosti političnega zločina, možnostih demokracije in nevarnostih populizma – vprašanja, ki jih je renesančni avtor artikuliral skozi zgodbo iz antičnega sveta, prek silovitih oseb-nih dram protagonistov pa problematizirajo tudi današnji svet, do praizved-be nove slovenske igre, Ponudba in povpraševanje Boštjana Tadla, ki se v povsem nenavadni zgodbi duhovito poigrava z najbolj razvpitimi temami sloven-ske zdajšnjosti.

Uprizorili bodo tudi reper-toarno rariteto, ki jo predsta-vljata na Slovenskem še ne-uprizorjena avtorja Thomas Middleton in William Rowley z renesančno igro o silovitosti erotične strasti, ki je v Preme-njavah ujeta v usodne zagate in zanke, Koltèsovega Rober-ta Zucca, eno najslovitejših, gotovo kultnih iger s konca prejšnjega stoletja, poetično in provokativno igro o množič-nem morilcu, ki vprašanja smr-ti, ljubezni, zločina, družbene izločenosti in individualnega iskanja zastavlja s srhljivo le-poto. Čehova, gledališču in gle-dalcem ljubega avtorja, tokrat predstavljajo z njegovo prvo, nedokončano igro Platonov, v kateri je napovedal vse svoje poznejše igre.

V Mali drami je stik z igro bolj intimen

Tudi v Mali drami, ki ponuja intimnejši stik z igralci in upri-zorjenim svetom, SNG Drama načrtuje slogovno širok raz-pon uprizoritev: s Samuelom Beckettom, edinim resničnim klasikom dramatike 20. stoletja, s slovensko praizvedbo še sveže in mlade nemške avtorice Ulrike Syha: Zasebno življenje, ki je s svojo kakovostjo že pritegnila pozornost številnih gledališč, s še eno slovensko noviteto, Ve-hiklom Kristijana Mucka, in s posebno poslastico, gledališko postavitvijo filmske burleske Fritza Langa Ko sem bil mrtev, želi Mala drama svojim obi-skovalcem ponuditi tehtnost, gledališko izzivalnost, veselje in užitek.

Tehtnost, gledališka izzivalnost, veselje in užitek

Lahko bi rekli, da je v zadnjem času področje odrskih umetnosti na Slovenskem precej živahno in razgibano. Poleg starih prizorišč, ki ponujajo vedno sveže vsebine, nastajajo tudi povsem nova gledali-šča, festivali in prizorišča, čeprav kot vedno primanj-kuje denarja za programe, osnovna sredstva in naložbe, nekatera slovenska gledališča pa delujejo v res nezavidljivih razmerah.

»V Sloveniji so odrske in vse druge veje umetnosti na visoki ravni. Dramska gledališča so zelo dejavna in svojim oboževalcem ponujajo raznovrstne in visoko kakovostne predstave, predvsem je razveseljivo, da so igralci mlaj-še generacije prepoznavni in ka-kovostni ter nadaljujejo uspešno delo svojih starejših kolegov,« je povedal Damjan Damjanič, di-rektor Slovenske filharmonije.

Katja Pegan, direktorica Gle-dališča Koper, je bila v sodbi o stanju v slovenskih gledališčih

bolj zadržana. »Ljudje, ki ima-jo radi gledališče in ga v svojem življenju potrebujejo, ga bodo vedno poiskali, tisti pa, ki ga de-lamo, bomo z vsemi svojimi moč-mi poskrbeli, da ne bo umrlo, da ne bo proizvajalo neumnosti, širilo nestrpnosti, da nas bo ra-dostilo in sililo k razmišljanju,« je podarila.

V večini gledaliških hiš število obiskovalcev narašča

Kot je povedal Damjanič, je zadnjih nekaj let prodaja abon-majev dokaj stabilna in nikakor ne upada, je pa opaziti večje za-nimanja za vstopnice v prosti prodaji, predvem po zaslugi družbenih sprememb in navad ter kulturne ponudbe na našem trgu, zlasti v Ljubljani.

Tudi Robert Waltl, direktor in umetniški vodja Mini tea-tra, na celotno zadevo gleda optimistično, saj se jim število obiskovalcev iz sezone v sezono povečuje. Obenem pa poudarja, da je prvi pogoj za rast števila obiskovalcev kakovosten pro-

gram. Da delajo dobro, potrjuje dejstvo, da so letos bogatejši za novo gledališko dvorano v sredi-šču mesta, kjer bodo lahko pri-pravljali vsakodnevne programe. In po njegovih besedah je to zelo pomembno, saj ima občinstvo rado kontinuirano prikazovanje predstav.

Kdor prenavlja, izgubljaLjubljanska opera je bila v

zadnjih nekaj letih resnično priča upadu obiska, je povedal Kristjan Ukmar, direktor SNG Opera in balet Ljubljana. Razlo-ge za to gre pripisati zmanjšanju produkcije in razseljenosti, za to pa je krivo prenavljanje ma-tične operno-baletne hiše, ki še vedno traja. »Vendar bomo glede na število letnih opernih in ba-letnih premier ter raznolikost tekočega repertoarja ob odprtju prenovljene opere pritegnili še več privržencev, kot jih imamo danes,« je prepričan Ukmar.

Katja Pegan, direktorica Gledališča Koper, je prav tako omenila, da so zaradi obnavlja-nja gledališke dvorane izgubili

nekaj abonentov, a bodo že v letošnji sezoni na novo zažive-li v lepšem okolju. »Gledališče Koper je zadnjo sezono zaradi prenavljanja naše gledališke dvorane v Kopru preživelo ta-ko, da je ustvarjalo po različnih prijateljskih primorskih odrih, izpeljalo ves načrtovani program in ponovitve. Iz povedanega je jasno, da smo izgubili nekaj abo-nentov, ki se niso želeli voziti na različna prizorišča na Primor-skem. Prepričana pa sem, da se bodo vsi stari abonenti vrnili, pričakujemo pa tudi nove. No-va dvorana je na začetku vedno zanimiva za gledalce. Potem je pomembnejši program,« je še povedala Peganova.

Muke slovenskega odraVse kulturne ustanove v Slo-

veniji imajo podobne težave, ki so najpogosteje povezane s financami. Kot je povedal so-govornik iz SNG Opera in balet Ljubljana, denarja primanjkuje za programe, osnovna sredstva, naložbe, da ne omenjamo delov-nih razmer, v katerih ustvarjajo

nekatera gledališča. Dejstvo, da ministrstvo za kulturo nima ne-omejenih sredstev, je verjetno jasno vsakemu direktorju, zato se za pridobitev prepotrebnih sredstev s svojimi programi, ki ne smejo odstopati od poslanstva zavoda, prilagajajo trgu. Kot je še poudaril Ukmar, se zdaj obnavlja SNG Opera in balet Ljubljana, obenem pa si želi, da bi bila na-slednja odločitev ministrstva prenova (ali celo nova stavba) SNG Drame Ljubljana.

Na podobne težave je opozo-rila tudi Katja Pegan iz Kopra, saj

meni, da nam dotrajane in slabo opremljene dvorane, arogantni ustanovitelji, slabi igralci in re-žiserji ter nestrokovna vodstva prav gotovo niso v ponos.

Težave imajo tudi v komer-cialnih gledališčih. Urška Alič Flajnik iz Špas teatra je razloži-la, da ima njihov teater povsem drugačne probleme od institu-cionalnih gledališč, saj za zdaj z obiskom nimajo težav, težave so predvsem s financiranjem, saj jim je edini vir dohodka pro-daja vstopnic in se morajo zato obnašati izrazito tržno.

Število obiskovalcev gledališča vsekakor ne upadaSlovenski odri navdušujejo, za preživetje pa morajo poskrbeti večinoma sami

Ljubljanska opera je bila v zadnjih nekaj letih priča upadu obiska zaradi prenove stavbe.▶

Fot

o: S

NG O

pera

in b

alet

24 OGLASNA PRILOGA www.finance.siFINANCE, četrtek, 3. septembra 2009

Vpis Modrega, Oranžnega in Vokalnega abonmaja

od 7. do 10. septembra 2009,od 10. do 13. urein od 15. do 18. ure, v Slovenski filharmoniji,Kongresni trg 10, Ljubljana.

www.filharmonija.si

Že v antičnem svetu je bilo znano, da »de gustibus non est disputandum« (o okusih se ne razpravlja). Slovensko (pa tudi svetovno) občin-stvo ima zelo raznovrstne želje in okuse, vendar je ponudbe dovolj, tako lahko vsak najde nekaj zase.

»Naša naloga pa je, ob uga-janju okusom občinstva, ki po-sluša tako imenovano klasično oziroma umetnostno glasbo, izobraževati in pritegniti no-ve poslušalce. To počnemo na koncertih, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije in Ljubljane ter zadnja

Svežina v novi abonmajski sezoni filharmonijeLetos bo poseben poudarek na slovenski glasbeni ustvarjalnosti

leta s koncerti na prostem,« pravi Snježana Drevenšek iz Slovenske filharmonije. Na teh koncertih program in soliste, ob stoletnici je bil to denimo znani pianist Maksim Mrvica, izbirajo tako, da so prilagojeni širši sku-pini in prizorišču.

Nove močiV novo abonmajsko sezono

Slovenska filharmonija stopa z novimi močmi. Lani je no-vi šef dirigent orkestra postal francoski maestro Emmanuel Villaume, letos pa ima tudi Slo-venski komorni zbor, ki je že leta sestavni del Slovenske filhar-monije, novega šefa dirigenta

Steffena Schreyerja in novo vodjo Martino Batič.

V znamenju obletnicNa koncertih Oranžnega, Mo-

drega in Vokalnega abonmaja se bodo v filharmoniji spomnili obletnic R. Schumanna, F. Cho-pina (200. obletnica rojstva), I. Albéniza (100. obletnica smrti), S. Barberja (100. obletnica rojstva) ter našega Alojza Ajdiča (70-letni-ca). Posebno pozornost bodo na-menili slovenski glasbeni ustvar-jalnosti in ob delih iz zakladnice tudi letos pripravili štiri krstne izvedbe. Nova sezona bo poleg že dobro znanih izvajalcev, kot so Irena Grafenauer, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Janez Lotrič, Theodor Guschlbauer, Uroš Lajo-vic, George Pehlivanian, Gabriel Chmura in drugih, prinesla veli-ko svežine tako med dirigenti in solisti kot tudi v programu. Prvič bomo lahko slišali svetovno znano violinistko Sarah Chang, predsta-vili se bodo tudi pianisti Andrew von Oeyen, Adam Neiman in Ni-kolaj Tokarev; violončelista Alisa Weilerstein in Johannes Moser; pevci: Élodie Méchain, Marcello Nardis, Marcel Vanaud in Kurt Rydl; saksofonist Lev Pupis; rogist Stefan Dohr ter dirigenti M. Be-kavac, M. Bamert, C. Schnitzler, K. Pfaff, G. Guererro, F. Chaslin in tako naprej.

Odlična glasba v abonmajihV novi sezoni bomo prisluhnili

številnim zanimivim skladbam Mozarta, Brahmsa, Brucha, Čaj-kovskega, Chopina, Schumanna, Griega, Dvořáka, Rahmaninova, Albeniza in drugih, prvič pa bo na abonmajskih koncertih izvedena Simfonija v C I. Stravinskega, Mis-so in Jazz P. Schindlerja, dramska simfonija Romeo in Julija H. Ber-lioza, Esej št. 2 S. Barberja, Simfo-nijo št. 3 A. Coplanda in še mnogo odlične glasbe.

Te dni SNG Opera in balet Ljubljana odpira že svojo četrto sezono zunaj matične hiše, ki jo obnavljajo. Tako bo svoje zveste gledalke in gledalce – ljubiteljice in ljubitelje operne in baletne umetnosti – znova povabilo k ogledu svojih predstav na druga prizorišča v Ljubljani, Sloveniji in na tujem. Tudi letos si jih bo, tako kot sporoča njihov slogan sezone, večino mogoče ogledati kar v »Cankarju«.

V Linhartovi dvorani Can-karjevega doma bo ljubljanski baletni ansambel za najmlajše že od 8. do 12. septembra vnovič uprizarjal mladinsko uspešnico Picko in Packo. Ob glasbi, plesu, besedi in igri odličnih ljubljan-skih baletnic in baletnikov se bo-do otroci lahko vživeli v pripoved o dveh navihancih, ki nas skozi

svoje vragolije in norčije pope-ljeta v slikovit in hudomušen svet otroštva in odraščanja.

Od Mozarta do verizmaOperno-baletna sezona

2009/2010 se bo začela s tradi-cionalnim otvoritvenim koncer-tom z naslovom Od Mozarta do verizma, ki bo 11. in 12. septem-bra 2009 v Slovenski filharmoni-ji. V izvedbi najboljših solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana bodo zazveneli dueti, arije in zborovski odlomki iz priljubljenih opernih del vse od Figarove svatbe do Cavallerie rusticane.

Vesela vdova in Schubertova maša

V Linhartovi dvorani Cankar-jevega doma se bodo od 13. do 16. oktobra zvrstile ponovitve operetnega bisera Vesela vdo-va, ljubitelji oratorijskih kon-certov pa bodo lahko od 22. do

24. oktobra v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču prisluh-nili Schubertovi Maši v As-duru ter Dvořákovemu sakralnemu delu Te Deum v interpretaciji solistov, zbora in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana.

Orientalska pravljica Kot se za leto sodelovanj spo-

dobi, bosta novembra ljubljanski in mariborski baletni ansambel pripravila prvo slovensko upri-zoritev čudovite orientalske pravljice Bajadera, ki jo lahko uprizorijo le največji baletni an-sambli po svetu. Baletna zgodba, začinjena z mikavnimi eksotič-nimi primesmi, bo premierno zažarela 22. januarja 2010 na odru Gallusove dvorane Can-karjevega doma v Ljubljani.

Koprodukcija s Slovenskim komornim gledališčem

Ljubljanski operni an-sambel napoveduje zanimivo

koprodukcijo s Slovenskim komornim gledališčem z Mo-zartovo glasbeno komedijo Gledališki direktor in Rossi-nijevo burko Ženitna pogodba. Premiera, v kateri bodo poleg prekaljenih ljubljanskih oper-nih solistk in solistov dobili priložnost tudi manj znani mladi slovenski pevci, bo 28. novembra v ljubljanski Dra-mi. Po božiču na silvestrovo bo baletne sladokusce gotovo premamila čarobna božična baletna zgodba za velike in male, Hrestač Petra Iljiča Čajkovskega.

Offenbachova uspešnicaV novem letu bo na istem od-

ru znova zaživela še ena operna uspešnica minulih let, Offenba-chova opera Renske nimfe, ki je svetovno premiero doživela v sezoni 2004/2005 v kopro-dukciji med SNG Opero in ba-letom Ljubljana, Cankarjevim

domom Ljubljana in Festival-no hišo (Festspielhaus) iz St. Pöltna. Gre za pravi spektakel sto nastopajočih v fascinantnih kostumih Alana Hranitelja, na sceni Michaela Zimmermanna ter pod čarobno lučjo Andreja Hajdinjaka.

Madame Butterfly bo vrhunec sezone

Poleg obnovitve nesmrtne-ga baleta Sergeja Prokofjeva Romeo in Julija (na sporedu bo aprila prihodnjega leta na odru Gallusove dvorane), baletne uspešnice Tango za Rahmaninova, priljubljene opere Carmen Georgesa Bi-zeta v režiji kontroverznega Francoza Charlesa Roubau-da ter premierne uprizoritve stvaritev mladih slovenskih koreografov, ki bodo na odru ljubljanske Drame zaživele v izvedbi plesalcev ljubljanskega baletnega ansambla, moramo

omeniti še pomembno sodelo-vanje: 28. junija 2010 se nam v Gallusovi dvorani Cankarjeve-ga doma obeta premiera opere Giacoma Puccinija Madame Butterfly, ki jo bosta skupaj pripravila SNG Opera in balet Ljubljana ter Gledališče Verdi iz Trsta.

Na prostemS e z o n o s o d e l o v a n j a

2009/2010 bomo, tako kot se za poletni čas spodobi, sklenili z uprizoritvami na prostem. Na Prešernovem trgu v Ljubljani bo luč sveta znova zagledala predstava Labodje jezero – to-krat … po Prešernu, v juliju 2010 pa bodo na ljubljanskem gradu v koprodukciji s Festivalom Ljubljana v izvedbi baletnih solistov, opernega in baletnega zbora ter orkestra SNG Opera in balet Ljubljana premierno predstavili še balet Giana Carla Menottija Samorog.

Četrto leto zunaj matične hiše – leto sodelovanja