NEGOVALNA BOLNIŠNICA: »SMO BOLNIŠNICA PRIJAZNIH …April 2011 | številka Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 02 AKTUALNO »Obisk v temnici se mi je zdel

NEGOVALNA BOLNIŠNICA: »SMO BOLNIŠNICA PRIJAZNIH LJUDI«V UKCL SODOBEN SIMULACIJSKI CENTERUSPEŠNO DELO VSEH ORGANIZACIJSKIH ENOT

+

April 2011 | številka

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana

02

AKTUALNO»Obisk v temnici se mi je zdel kOt OtrOku naravnOst čarOben«

UKCL SMO LJUDJEPO sPrejemu uPOkOjenih sOde-lavcev: PrOf. dr. tOnin, dr. ber-tOle in PrOf. dr. POgačnik

UKCL SMO LJUDJE»nikdar se ne bOm navadila na bOlečinO staršev«

NAGRADNA KRIŽANKA

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

v letu 2011 smo se odločili za vsebinsko prenovo internega glasila, in sicer z željo, da bi zaposleni lahko še bolj sodelovali pri vsebini glasila (več preberite v uvodniku). Prispevke, obve-stila in fotografije, ki jih želite objaviti v aprilski številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 10. marca 2011. v uredništvu si pridržujemo pravi-co do krajšanja poslanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije nam pošljite na naslov: [email protected] ali na [email protected]

zaželena je pisava arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. fotografije oddajajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg, tif) in obvezno navedite ime avtorja. Prispev-kov in fotografij ne honoriramo.

2 | KC interno interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana | april 2011

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljanaapril 2011, številka 2

Univerzitetni klinični center Ljubljanazaloška c. 2, 1550 ljubljana, slovenija

Glavni urednik mag. simon vrhunec

Odgovorna urednica sabina vrhnjak, univ. dipl. nov.

Uredniški odbor• prof. dr. brigita drnovšek-Olup, dr. med.,

višja svetnica • erna kos grabnar, viš. med. ses.• darinka klemenc, dipl. m. s.• meta valentinčič vesel, univ. dipl. prav.• prof. dr. helena meden vrtovec,

dr. med., višja svetnica • ksenija ševerkar, univ. dipl. ekon.• biserka marolt meden, univ. dipl. soc.• Polona lečnik Wallas, univ. dipl. soc.• blanka šetinc

Lektoriranjeapolonija kališnik, prof. slov. jez. in dipl. sploš. jez.

Fotografije jolanda kofol, marjana česenj, matej družnik in drugi

Oblikovanje agencija Odmev, d.o.o.Tisk agencija citrus, d.o.o.Naklada 3.000

glasilo je v elektronski obliki na naslovu http://www3.kclj.si

KAZALO PREBERITE25 Prezentizem v UKCL - Zakaj zaposleni, ki se počutijo bolne, niso v bolniškem staležu, temveč delajo, in kakšne so posledice?

POGLED NAZAJ26 Pesem za zdravje - 30 let

Mešanega pevskega zbora dr. Bogdan Derč: ljubezen do zborovskega petja ter želja s pesmijo pomagati bolnim in ostarelim

27 KAJ MENIJO O NASPOVEDALI SO28 ANKETA - Katero prvoaprilsko

šalo ste si najbolj vtisnili v spomin?

MI USTVARJAMO29 Pustovanje v UKCL29 »Vsakemu svetujem, naj si nabavi

čebele,«

UVODNIK3 Vpogled v zakulisje

zdravljenja z zdravili

KDO SMO MI4 V UKCL Sodoben simulacijski

center6 »Smo bolnišnica prijaznih ljudi,«

LETNO POROČILO9 Uspešno delo vseh

organizacijskih enot v preteklem letu

AKTUALNO11 » Obisk v temnici se mi je zdel

kot otroku naravnost čaroben,«

13 PRED REFORMO ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

UKCL SMO LJUDJE14 Prof. dr. Martin Tonin, dr. med.,

svetnik, bivši strokovni direktor Kirurške klinike in dolgoletni predstojnik KO za travmatologijo

15 Dr. Jože Bertole, bivši poslovni direktor Ginekološke klinike

16 Prof. dr. Tomaž Pogačnik, bivši poslovni direktor Nevrološke klinike

17 Sistem prepoznave govora za olajšano delo zdravstvenega tima

18 »NIKDAR SE NE BOM NAVADILA NA BOLEČINO STARŠEV«

19 mag. Maja Kotar, poslovna direktorica Stomatološke klinike UKCL

19 Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja v UKCL

UTRIP UKCL20 Razstava Franca Vozlja v

razstavišču UKCL

20 Nov aparat za hlajenje telesa 20 V porodnišnici nova

fototerapijska lučka

21 Prostovoljstvo v UKCL21 Dobrodelnost na gimnaziji

Poljane

22 Organiziranost transplantacijske dejavnosti v Sloveniji kot referenčni okvir za Estonce

23 Uvedba elektronske čakalne knjige

23 Donacija modernega kolonoskopa KO za gastroenterologijo

24 Cepljenje je najbolj učinkovita zaščita proti klopnemu meningoencefalitisu

april 2011 | interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana KC interno | 3

kot že v preteklih letih smo tudi v letu 2010 v UKCL dokazali, da smo vodilna strokovno medicinska ustanova v Republiki Sloveniji in hkrati največja bolnišni-ca, ki zaposluje visoko strokovno usposobljen in ustvarjalen kader.

UVODNIK

ukcl omogoča visoko specializi-rano, sodobno zdravstveno oskrbo in visoko raven zdravstvene nege. kot vodilna zdravstvena ustano-va opravljamo trojno poslanstvo: zdravstveno dejavnost (kamor sodi diagnostika, zdravljenje in rehabili-tacija bolnikov), pedagoško delo in znanstveno-raziskovalno delo.

v preteklem letu smo s svojimi 7441 zaposlenimi na sekundarni in terciarni ravni obravnavali preko milijon bolnikov, pri čemer smo jih v bolnišnični dejavnosti zdravili 102.088. kljub rahlemu zmanjšanju števila obravnav glede na prejšnje leto, smo še vedno presegli dogo-vorjen obseg dela. tudi ležalno dobo smo v preteklem letu dodatno skrajšali.

v preteklem letu smo uvedli številne nove diagnostične in terapevtske metode. največ novih metod smo vpeljali preko internih raziskovalnih projektov v okviru terciarja i. v letu 2010 je potekalo kar 220 terciarnih raziskovalnih

projektov. Poleg tega smo sodelova-li tudi v 19 raziskovalnih programih in 45 raziskovalnih projektih ter treh ciljnih raziskovalnih programih, ki jih financirata arrs in mz. sode-lovali smo tudi pri 28 mednarodnih raziskovalnih projektih. na podro-čju transplantacij se je povečala dejavnost za kar 12,9 %.

Precej je bilo opravljenega tudi na nivoju zviševanja kakovosti in varnosti obravnave bolnikov. Pripravili smo 60 kliničnih poti in 54 smernic po enotni metodologiji; v klinično prakso je bilo uvedenih 15 kliničnih poti in 33 smernic. uvedli smo tudi projekt WhO: varna kirur-gija rešuje življenja.

vsi dosežki so plod timskega dela zdravnikov, medicinskih sester in tehnikov, ter seveda vseh ostalih udeleženih v procesu delovanja ukcl, kamor sodijo tudi vse pod-porne službe, ki so brez dvoma po-membne za nemoteno delovanje.

tudi letos smo izobraževali študente na dodiplomski in podi-

plomski ravni ter organizirali lastna izobraževanja.

sodelovali smo pri raziskoval-nih nalogah mladih raziskovalcev, magisterijih in doktoratih znanosti, zagotavljali izvedensko-recenzij-skega dela predlogov in rezultatov raziskovalnih projektov za različne naročnike in organizirali znanstve-no-raziskovalna in strokovna sreča-nja. Opravljenih je bilo 11 magisteri-jev in 18 doktoratov znanosti.

za vse opravljeno delo in do-sežke vsem sodelavcem iskreno čestitam in se vam zahvaljujem. tudi v letošnjem letu vam želim veliko uspešnega dela in izvrstnih rezultatov.

prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, strokovna direktorica UKCL

SPOŠTOVANI SODELAVCI, SPOŠTOVANE SODELAVKE,


Gradbena dela v simulacijskem centru so končana; namenjen bo zdravstve-nim delavcem vseh specialnosti.Ta mesec v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) načrtujemo odprtje sodobnega simulacijskega cen-tra, v katerem se bodo lahko izobraže-vali zdravstveni delavci vseh profilov - tako zdravniki kot tudi delavci v zdra-vstveni negi. Z novim letom so se v prvi kleti glavne stavbe končala gradbena dela, pred samim zagonom pa mora-mo pridobiti še opremo za simulacijo

operacijske sobe, urgentne posege in opremo za intenzivno enoto.

»specializante, specialiste in de-lavce v zdravstveni negi bomo učili kliničnih situacij, s katerimi se vsak dan srečujejo v praksi,« pove izr. prof. dr. Vesna Paver-Eržen, odgovorni vodja za izvedbo projekta simulacijskega centra. sogovornica vidi velik pomen centra v učenju preprečevanja t. i. kri-tičnih situacij, s katerimi se zdravstveni delavci srečujejo ob bolnikih.

v simulacijskem centru bosta na voljo dve lutki »različnih starosti, ena odrasla, in ena v starosti otroka, starega med 5 in 7 let. Pridobljeni lutki sta tehnološko izredno izpopolnjeni in omogočata izvedbo skoraj vseh kliničnih situacij. simulacijski center je sestavljen po vzoru podobnih centrov v tujini in obsega operacijsko sobo, enoto za intenzivno zdravljenje, dva seminarska prostora z računalniško opremo, garderobo, pisarniški prostor in pomožne prostore za shranjevanje

V UKCL SODOBEN SIMULACIJSKI CENTER

Z gradnjo simulacijskega

centra smo pričeli v septem-

bru, postopki dobave opreme

so v teku. Na fotografiji prim.

mag. Dušan Vlahovič, vodja

anesteziološke dejavnosti

v Centralnem urgentnem

bloku s Kliničnega oddelka za

anesteziologijo in intenzivno

terapijo operativnih strok

in izr. prof. dr. Vesna Paver-

-Eržen, odgovorni vodja za

izvedbo projekta simulacij-

skega centra.

KDO SMO MI

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak


KDO SMO MI

Doslej smo izvedli

že več tečajev,

tehnološko izredno

dodelane lutke

pa pomenijo velik

doprinos zaradi

izjemne »podobnosti«

s človekom.

funkcionalne opreme in potrošnega materiala.

PRVA IZOBRAŽEVANJA SMO ŽE IZVEDLI

v na novo zgrajenem simula-cijskem centru smo že izvedli več izobraževanj. v okviru simulacije prek računalnika so se specializanti anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine učili prenosa živčnih impulzov preko živčno-mišičnega spoja, kako prevod teh impulzov z zdravili preprečimo in kako izničimo delovanje zdravil s pomočjo protiučinkovin; potekale so tudi predstavitve kliničnih primerov

uporabe inhalacijskega anestetika. skupno se je omenjenega izobraže-vanja udeležilo deset specializantov. drugo, še pomembnejše izobraže-vanje, ki smo ga izvedli v sodelo-vanju s svetom za reanimacijo pri slovenskem združenju za urgentno medicino, pa je t. i. evropski travma tečaj (european trauma course). »tečaji oživljanja evropskega sveta za reanimacijo v ukcl potekajo že 10 let. tokrat smo prvič izvedli izobraže-vanje na področju oživljanja in oskrbe poškodovancev, pri čemer nam nove lutke neizmerno pomagajo,« pove prim. mag. Dušan Vlahović, vodja anesteziološke dejavnosti v central-nem urgentnem bloku s kliničnega oddelka za anesteziologijo in inten-zivno terapijo operativnih strok.

KAR SEDEM POTENCIALNIH INŠTRUKTORJEV

ciljna populacija evropskega travma tečaja so zdravniki, ki se ukvarjajo z oživljanjem – predvsem anesteziologi, specialisti urgentne medicine in kirurgi. na tečaju, ki smo ga organizirali, je so-delovalo 22 tečajnikov, kar sedem med njimi pa je bilo izbranih za inštruktorje v simulacijskem centru. evropski travma tečaj je sicer nadgradnja ameriškega tečaja (t. i. tečaj advanced trauma life support - atls), ključen doprinos tečaja pa je, kako izvajati oživljanje in oskrbo poškodovancev s pomočjo tima. tečaj vključuje več različnih postopkov, temelji pa izključno na simulacijah. naslednji podobni tečaj načrtujemo v novembru, tečaji oživljanja pa so sicer predvideni enkrat mesečno.

»SPECIALIZANTE, SPECIALISTE IN DELAVCE V ZDRAVSTVENI NEGI BOMO UČILI KLINIČ-NIH SITUACIJ, S KATERIMI SE VSAK DAN SREČUJEJO V PRAKSI.«

»SIMULACIJSKI CENTER JE SESTAVLJEN PO VZORU PODOBNIH CENTROV V TUJINI.«


»delo v negovalni bolnišnici poteka odlično, vsi smo zadovoljni, že v treh tednih od prvega sprejema pacientov (bolnišnico smo obiskali 3. teden v marcu, op.p.) pa je viden ogromen napredek,« pove Vida Oražem, vodja

» SMO BOLNIŠNICA PRIJAZNIH LJUDI,«

negovalne bolnišnice, diplomirana me-dicinska sestra. Prve bolnike so v nego-valni bolnišnici sprejeli v začetku marca, skupno pa bo tam delalo 19 srednjih in diplomiranih medicinskih sester, dva fizi-oterapevta, socialni delavec in zdravnik.

ravno timska obravnava je tista, ki dela negovalno bolnišnico svojevrstno: za posameznega pacienta skrbijo predstav-niki zdravstvene nege, zdravnik, socialni delavec in fizioterapevt.

BOLNIŠNICA JE NAMENJENA BOLNIKOM, PRI KATERIH JE AKUTNO ZDRAVLJENJE ŽE ZAKLJUČENO

v negovalni bolnišnici je na prvem mestu vedno človek, vsi zaposleni pa pravijo, da želijo biti »bolnišnica prija-

V marcu 2011 smo v Negovalni bolnišnici sprejeli prve bolnike, zaposleni pa so se v več kot mesecu dni dela popolnoma privadili; Negovalna bolnišnica je namenjena tistim, ki so z zdravljenjem zaključili, imajo stabilno zdravstveno stanje, potrebujejo pa storitve zdravstvene nege, fizioterapije ali čakajo na prostor v domu za starejše občane.

KDO SMO MI

Zgoraj: V februarju so (na fotografiji

od leve proti desni) župan Mestne

občine Ljubljana, Zoran Janković,

strokovna direktorica UKCL, prof.

dr. Brigita Drnovšek Olup, glavna

medicinska sestra UKCL, Erna

Kos Grabnar in minister za zdravje,

Dorijan Marušič, slavnostno prerezali

trak v novi bolnišnici s 33 posteljami.



znih ljudi«. »veliko našega dela pomeni tudi sodelovanje s svojci, posebno pri tistih pacientih, ki niso komunikativni ali komunikacije niso zmožni,« pove Marica Potokar, socialna delavka. Pri obravnavi tako ne gre samo za delo s pacienti, temveč za delo s celotno družino; vsakega primera pa se je potrebno lotiti povsem individualno. negovalna bolnišnica ima trenutno 33 postelj, namenjene so bolnikom, ki so v ukcl končali akutno zdravljenje, niso pa še pripravljeni za samostojno življe-nje doma ali v domu starostnikov.

NEGOVALNA BOLNIŠNICA POMENI SAMO PRIPRAVLJALNO OBDOBJE ZA BOLNIKA, KI GA ŽELIMO VRNITI V OKOLJE

Predpogoj za sprejem v negoval-no bolnišnico je stabilno zdravstve-no stanje bolnikov. »Potrebno se je zavedati, da je negovalna bolnišnica namenjena predvsem tistim bolnikom,

ki zaradi svojega zdravstvenega stanja še potrebujejo zdravstveno nego, sto-ritve fizioterapije ali čakajo na prostor v domu za starejše občane; pri čemer je zdravljenje za bolnika že zaključe-no,« pove Erna Kos Grabnar, glavna medicinska sestra ukcl in doda, da o primernosti napotitve vedno odloča tim strokovnjakov, nikakor pa ne le posa-meznik ali njegovi svojci. velikokrat se namreč zgodi, da se svojci direktno obračajo na negovalno bolnišnico in želijo sprejem – a to seveda ne gre, po-udarjajo sogovorniki. Predlog za spre-jem v negovalno bolnišnico izpolnijo bolnikov osebni zdravnik, nadzorna od-delčna medicinska sestra in diplomiran fizioterapevt; ta vsebuje tudi podatke o urejanju socialnega vprašanja. »nego-valna bolnišnica pomeni samo preho-dno obdobje za bolnika, ki ga želimo vrniti nazaj v domače okolje oz. v okolje doma starostnikov. nikakor pa ni namenjena hospitalizaciji v nedogled,« še pove erna kos grabnar.

MED OSEBJEM SAMI SRČNI LJUDJE

v negovalni bolnišnici si bomo prizadevali za visoko kakovost, prija-znost, človečnost, pravijo zaposleni v omenjeni bolnišnici. da je med osebjem res polno srčnosti, dokazuje

KDO SMO MI

Levo zgoraj: V svetlih in lepo urejenih

prostorih je bilo ob našem obisku

hospitaliziranih 10 pacientov.

Desno zgoraj: Zdravnica prim.

Veruška Meglič Matoh, dr. med., v

svojem delu izredno uživa.

Levo spodaj: Vsi zaposleni v

Negovalni bolnišnici pravijo, da si bodo

prizadevali tudi s srčnostjo prispevati

k prijetnemu odnosu do bolnikov in

njihovih svojcev.

Desno spodaj: »Prvi vtisi dela so

izvrstni. V ospredju je človek, vsi

pa imamo v mislih, da je služba

sekundarna družina,« pove vodja

Negovalne bolnišnice, Vida Oražem.


VzpostaViteV ustreznega higiensko – epidemiološkega stanja V negoValni bolnišnici ukcl

Natalija Čulk, univ. dipl. org.

Konec meseca januarja 2011 smo dobili s strani glavne medicinske sestre UKC Ljubljana, gospe Erne Kos Grabnar nalogo, da pripravimo prostore za sprejem prvih bolnikov v Negovalno bolnišnico UKC Ljubljana. Po pozivu, ki smo ga objavili v Službi za higieno prostorov in opreme, je veliko število zaposlenih – strežnic, čistilk, diplomiranih sanitarnih inženirjev, izrazilo pripravljen-ost, da bi opravili dodatno delo. Iz pogovora z zapo-slenimi sem ugotovila, da njihova pripravljenost izvira iz naklonjenosti do projekta ter prepričanja o nujnosti tovrstne ustanove.

Projekt čiščenja in izvajanja talnih premazov je bil zahteven iz dveh vidikov. Prvi je bil dislociranost delovišča, drugi večji izziv so predstavljali različni izvajalci del, ki so svojo dejavnost opravljali kar na gradbišču. To je pomenilo, da so se na objektu istočasno izvajala adaptacijska dela in čiščenje pro-storov. Velika mera potrpežljivosti, prizadevnosti in prilagajanja vseh sodelujočih je pripomogla da je bila Negovalna bolnišnica UKC Ljubljana ob postavljenem terminu pripravljena na sprejem prvih bolnikov. Tako smo svoje delo uskladili in po svojih najboljših močeh prispevali svoj del v mozaiku celote. To priložnost bi rada izkoristila za zahvalo svojim sodelavcem za dobro, korektno in pravočasno opravljeno delo.

dobrovoljnost tamkajšnje zdravnice, prim. Veruške Meglič Matoh. »Odlično je, tim je super. res, da se še malo učimo organizacije, paciente imamo šele tri tedne. naš cilj je, da bi čim bolj olajšali rehabilitacijo bolnikov,« pove prim. meglič. nihče v timu ne pozabi pohvaliti njihovega fizioterapevta, Dejana Kocijana. dejan kocijan je pred prihodom v nnego-valno bolnišnico delal v centru za medicino dela in športa, še prej pa v ženski smučarski reprezentanci in na Polikliniki. »v preteklosti sem delal z vrhunskimi športniki, ki so pravilo-ma predhodno zelo motivirani za čimprejšnjo ozdravitev. Pri starejših ljudeh, ki jih negujemo v negovalni bolnišnici, pa je ravno nasprotno: motivacijo so izgubili, čutijo se nemočne. je pa zato vsak majhen korak zato toliko bolj pomemben,« pove dejan kocijan. izredno ponosen je na eno izmed svojih pacientk, okoli 82 let staro gospo, ki jo je prizadela možganska kap. medtem ko sprva ni bila skoraj nič gibljiva, sedenje pa je bilo nemogoče, je s pomočjo fizioterapije zdaj že tako močna, da lahko sedi tudi po nekaj ur. »Pacient, ki obleži, ponavadi izgubi vse upanje in je nemočen. vsak

Veliko število zaposlenih v Službi za higieno prostorov in opreme je iz naklonjenosti do projekta negovalne bolnišnice vzpostavilo ustrezno higiensko-epidemološko stanje.

majhen napredek razume kot velik premik – in vsi ti majhni napredki se iz dneva v dan seštevajo in mu na koncu dajo motivacijo. je pa izredno pomembno, da pri rehabilitaciji sodeluje cel tim: samo s fizioterapijo, ki traja samo kratek čas dneva, ne bi dosegli želenega učinka,« pove dejan kocijan. negovalna bolnišnica v prvi fazi, ko šteje samo 33 postelj, ne bo rešila vseh problemov. urejena je po standardih, zahteva-nih za negovalne oddelke. Opremljena je s sodobnimi bolni-škimi posteljami ter pripomočki za fizioterapijo, rehabilitacijo in delovno terapijo.

»V NEGOVALNI BOLNIŠNICI SI BOMO PRIZA-DEVALI ZA VISOKO KAKOVOST, PRIJAZNOST, ČLOVEČNOST.«IZPOSTAVEK2:

Fizioterapevt, Dejan Kocijan, je izredno ponosen na 82-letno

gospo, ki pred fizioterapijo ni bila skoraj nič gibljiva, zdaj pa

lahko samostojno sedi tudi po nekaj ur.

KDO SMO MI

ministrstVo V nadaljeVanju načrtu-je adaptacijo celotnega objekta Minister za zdravje, Dorijan Marušič, je ob uradnem odprtju dejal, da je dosedanja vrednost investicije za funkcionalno ureditev traktov C in D v stari Pediatrični kliniki za potrebe negovalne bolnišnice 795.700 evrov. Finančna sredstva so zagotovili iz proračuna, v nad-aljevanju pa načrtujejo adaptacijo celotnega objekta. Velik del opreme za Negovalno bolnišnico je priskrbel UKCL in Onkološki inštitut.


BOLNIKI ZZZS V AKUTNI BOLNIŠNIČNI OBRAVNAVI PO KLINIKAH

Podatki o realiziranem delovnem programu zzzs po posameznih klinikah za leto 2010 v primerjavi s planom in preteklim letom so prikazani

v spodnji tabeli. iz tabele razberemo, da sedem klinik presega lasten načrt bolnikov akutne bolnišnične obrav-nave po programu zzzs, štiri klinike pa so presegle tudi realizacijo prete-klega leta. lasten plan v največji meri presegajo nevrološka klinika (13,5%)

dermatovenerološka klinika (10%) in interna klinika (7,5%). glede na število vseh preseženih bolnikov zavoda (1.861 bolnikov) je največje preseganje načrtovanega števila na interni kliniki (1.470 bolnikov), kar predstavlja 79% celotnega preseganja zavoda. razlogi preseganja načrtovanega števila na interni kliniki so: rast internističnih bol-nikov za 3-5% na letnem nivoju (trendi hospitalnih internističnih obravnav so pričakovani tudi v prihodnje), v struk-turi vseh internističnih bolnikov je 65% odstotkov nujnih bolnikov, večji so prilivi bolnikov iz regij izven ljubljane ter povečan pritisk bolnikov na inter-nistično prvo pomoč (v nadaljevanju: iPP), ki bi bili sicer lahko obravnavani drugje (iPP je 24-urna bolnišnica za ljubljansko področje, vendar zaznava-mo povečan pritisk napotitev bolnikov iz drugih regij).

dosežena povprečna vrednost uteži v akutni bolnišnični obravnavi prikazuje tabela.

POSLOVNI REZULTAT: PRIMANJKLJAJ LE 0,09%

ukc ljubljana je poslovno leto 2010 zaključil z negativnim finančnim izi-dom v višini 382 tisoč evrov. ustvarjeni prihodki so pokrili realizirane odhodke v višini 99,9%, kar pomeni, da je bil primanjkljaj sredstev le 0,09%.

ustvarjen poslovni rezultat na pri-hodkovni strani je posledica povečanih

USPEŠNO DELO VSEH ORGANIZACIJSKIH ENOT V PRETEKLEM LETUKsenija Ševerkar in Služba za odnose z javnostmi, Polona Lečnik Wallas

UKC Ljubljana je poslovno leto 2010 zaključil z negativnim finančnim izidom v višini 382 tisoč evrov, kar pomeni, da je negativni poslovni rezultat najmanjši v zadnjih osmih letih. Ustvarjeni prihodki so pokrili realizirane odhodke v višini 99,9 odstotkov, primanjkljaj sredstev pa je le 0,09 odstotka. Minimalno prese-ganje odhodkov nad prihodki je rezultat celoletnih prizadevanj vseh organiza-cijskih enot. V letu 2010 je bilo na bolnišničnih oddelkih zdravljeno 102.088 bolnikov, kar pomeni 2,4 odstotka manj, kot v letu 2009 oz. 1,3 odstotka več, kot je bilo predvideno v delovnem načrtu. 101.483 bolnikov je bilo zdravljenih v okviru programa, katerega plačnik je ZZZS.

Tabela: Bolniki ZZZS – akutna bolnišnična obravnava po klinikah (realizacija in plan)

LETNO POROČILO

SPP BOLNIKIPlan Realizacija Indeks

2010 2009 2010 % R/P 10:09interna klinika 19,722 20,635 21,192 107.5 102.7

kirurška klinika 25,248 26,376 25,671 101.7 97.3

nevrološka klinika 2,923 3,044 3,318 113.5 109.0

ginekološka klinika 18,612 20,387 18,270 98.2 89.6

Pediatrična klinika 10,590 10,566 10,129 95.6 95.9

dermatovenerološka klinika 1,689 1,626 1,858 110.0 114.3

klinika za infekcijske bol. in vroč. stanja 7,787 8,183 7,781 99.9 95.1

Očesna klinika 3,340 4,005 3,532 105.7 88.2

Ortopedska klinika 3,074 3,857 3,153 102.6 81.7

klinika za Orl in cervikofacialno krg 3,786 3,842 3,721 98.3 96.9

klinika za nuklearno medicino 429 428 436 101.6 101.9

UKC Ljubljana 97,200 102,949 99,061 101.9 96.2


LETNO POROČILO

prihodkov za zdravila in plačila realizi-ranih programov preko plana, prenosa sredstev rezerv v prihodke za pokriva-nje stroškov amortizacije in odprave rezervacij za neizplačane stroške dela iz naslova presežka ur in proračuna dodatkov v dežurstvu na podlagi umika tožb zaposlenih. na odhodkovni strani je izkazana višina stroškov rezultat celoletnih prizadevanj glede obvla-dovanja stroškov vseh vrst in njihovo prilagajanje ustvarjeni višini prihod-kov. težave, ki smo jih imeli z uvedbo sprememb v informacijskem sistemu, so povzročile, da na koncu leta nismo pravočasno oziroma pravilno fakturirali del specialistično ambulantne dejavno-sti in imeli zaradi tega izpad prihodkov v višini 339 tisoč evrov. Poslovni rezul-tat bi bil lahko celo pozitiven, če bi ob končnem poračunu zzzs upoštevala realizirane stroške vseh bioloških zdra-vil in ne samo tistih, za katere so bila namenjena dodatna sredstva. izpad prihodkov iz tega naslova je bil 1.446 tisoč evrov.

NA PODROČJU TRŽNE DEJAVNOSTI 591 TISOČ PRESEŽKA, PRI ČEMER GRE ZA PRIZADEVANJA VSEH ORGANIZACIJSKIH ENOT

razmejitev tržne dejavnosti in javne službe je pokazala, da smo na področju tržne dejavnosti izkazali 591 tisoč presežka prihodkov nad odhod-ki. Ocenjujemo, da so prihodki tržne dejavnosti za 460 tisoč evrov pokri-vali realizirane fiksne stroške in s tem skupno za 1.051 tisoč evrov pokrivali razkorak med prihodki in odhodki na področju zdravstvene dejavnosti kot javne službe. minimalno preseganje odhodkov nad prihodki je rezultat celo-letnih prizadevanj vseh organizacijskih

enot. na začetku leta je bil postavljen cilj, da v poslovanju odhodki ne smejo preseči prihodkov. Pri tem so pomemb-no vlogo odigrali poslovni direktorji in komercialna služba, ki so z omejitvami naročanja medicinskega in nemedi-cinskega materiala ter energičnega vplivanja na naročanje storitev skoraj v celoti uspeli realizirati načrtovani izrav-nan poslovni rezultat. k ustvarjenemu rezultatu je pripomoglo tudi dejstvo, da pri realizaciji programov ni bilo bistvenih odstopanj od načrtovanega obsega in da je bil realiziran program skoraj v celoti tudi plačan. Prilagajanje realizacije programov glede na načr-tovani delovni program je bila naloga strokovnega vodstva organizacijskih enot in glede na minimalna odstopanja lahko zaključimo, da je bila naloga odlično opravljena.

IZJEMNI STROKOVNI DOSEŽKI V LETU 2010

univerzitetni klinični center ljublja-na je v preteklem letu dosegel izjemne strokovne dosežke na vsakem klinič-nem oddelku, na vsaki kliniki, inštitutu, centru. metode, ki so precej odmevale v javnosti, so na primer metoda perku-tane implantacije aortnih zaklopk in dilatacija stenotičnih aortnih zaklopk na kliničnem oddelku (kO) za kardiologijo interne klinike. na kO za abdominalno kirurgijo kirurške klinike so uvedli mini-malno invazivne metode za zdravljenje bolezni želodca, debelega črevesa, trebušne slinavke in jeter in zabele-žili izboljšanje preživetja bolnikov z želodčnim in kolorektalnim rakom in zmanjšanje pooperativne smrtnosti. na kO za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline kirurške klinike so izpopolnili rekonstrukcije po poškodbah brahialnega pleteža. na kO

za anesteziologijo in intenzivno tera-pijo operativnih strok kirurške klinike so uvedli 6 novih metod za podporo ventilacije ter kirurški varnostni kontrol-ni seznam za operativne posege.

na nevrološki kliniki je eden po-membnejših uspehov kO za bolezni živčevja imenovanje za evropski učni center za parenteralno zdravljenje pri Parkinsonovi bolezni. na ginekološki kliniki so v letu 2010 pridobili certifikat isO 9001:2008 za področje obravnave fiziologije in patologije medeničnega dna in obnovili certifikacijo ePcOg – evropsko licenco za specializacijo s področja ginekologije in porodništva.

NA ORTOPEDSKI KLINIKI KAR 10 NOVIH METOD ZDRAVLJENJA NA PODROČJU TUMORJEV

na Pediatrični kliniki med pomemb-ne strokovne dosežke sodijo odprtje oddelka urgentne pediatrije, uvedba stalne pripravljenosti za specialiste vseh strokovnih področij za vso državo in uvedba velikih vizit v obliki tedenskih predavanj o pomembnih dosežkih po-sameznih oddelkov. na Očesni kliniki so na področju diagnostike in zdravlje-nja (bolezni mrežnice, vitreoretinalne kirurgije, kirurgije sprednjega očesnega segmenta in solzil) uvedli nekaj novih metod in postopkov.

na kliniki za otorinolaringologijo so uvedli testiranje sluha pri dojenčkih in prvič uporabili intratemporalni pristop za kirurško zdravljenje patologije pira-mide in srednje možganske kotanje. na Ortopedski kliniki so uvedli 10 novih metod zdravljenja na področju tumor-jev in osteohondralnih lezij na podro-čjih hrbtenice, kolena in stegnenice. na kliničnem inštitutu za radiologijo so uvedli nove endovaskularne metode za izključevanje anevrizem in endo-vaskularne rekanalizacije ob nastanku cvi. na kliniki za nuklearno medicino so pričeli uporabljati nove metode za diagnostiko maligne bolezni, vnetnih procesov in funkcijo možganov ter karcinoma prostate (Pet). Pri bolnikih s hudo ščitnično orbitopatijo so uvedli nov način zdravljenja z rituksimabom.

ležalna doba lani še krajša

Realizirana povprečna ležalna doba vseh hospitaliziranih bolnikov v UKC Ljublja-na je v letu 2010 znašala 5,19 dni, kar pomeni, da se je v primerjavi s predhod-nim letom skrajšala za 0,6 in je ravno za toliko dni krajša od načrtovane. Krajša ležalna doba kaže na intenzivnejšo obravnavo bolnikov v bolnišnični dejavnosti. Daljše ležalne dobe od načrtovanih beležimo le na Ortopedski kliniki ter ORL.


AKTUALNO

Pogovor z Jelko Simončič, upokojeno fotografinjo Ginekološke klinike UKCL, ki je nedavno v sodelovanju z drugimi izdala knjigo Rojstvo – Čudež življenja v medicini, fotografiji in poeziji

v svet fotografije jo je pritegnil njen oče Vlastja Simončič, utemeljitelj medicinske fotografije. vlastja, kot očeta sogovornica poimenuje v intervjuju, jo je v svet spoznavanja fotografije popeljal že zelo zgodaj, svojo prvo razstavo pa je imela že pri desetih letih. danes ima za sabo številne skupinske in samostojne razstave. nazadnje je v avli univer-zitetnega kliničnega centra ljubljana (ukcl) razstavljala svoje umetniške fotografije novorojenčkov, ravno iz tega pa se je rodila ideja za knjigo rojstvo - čudež življenja v medicini, fotografiji in poeziji, izdani v februarju 2011. jelka simončič skromno prizna, da ideje o knjigi ne bi nikoli izpeljala, z izjemno podporo prof. dr. Zvonke Zupanič Slavec z inštituta za zgodovino medi-

cine medicinske fakultete univerze v ljubljani in doc. dr. Adolfa Lukanoviča, strokovnega direktorja Ginekološke klinike UKCL, pa danes s ponosom zre na knjigo z motivi umetniške fotografije novorojenčkov v ljubljanski porodni-šnici. jelka simončič, danes upokojena fotografinja, nekoč zaposlena na ukcl, je sicer celo svoje življenjsko poslanstvo umetniške fotografije prebila na gineko-loški kliniki. tam se je iz dneva v dan uči-la, da so zgodbe pacientov in njihovih svojcev lahko že takoj na začetku težke in neprijetne, a da lahko iz dneva v dan

na svet gledaš z zadovoljstvom, če delaš tisto, kar hrani tvojo dušo. ter tu in tam v objektiv namesto sivih zgodb ujameš tiste svetle trenutke.

Medicinska fotografija zagotovo ni ena izmed prijetnih, lepih vej fotogra-fije. Zakaj ste se odločili ravno zato?

»ne samo, da sem se rodila v tej hiši (na intervjuju sva se s sogovornico dobili v kavarnici ljubljanske porodnišnice, nje-nega bivšega delovnega okolja, op.p.), temveč sem tudi živela v neposredni bli-žini. Že kot otrok sem šla z očetom veli-kokrat v temnico, obema s sestro pa se je zdel tak obisk naravnost čaroben. v očetovi temnici sva začeli razvijati prve fotografije, v okolici ginekološke klinike pa sva se veliko igrali. veste, nekoč so bili tu vrtovi, drevored češenj … z obiski temnice je moja ljubezen do fotografije vedno bolj rasla. med obiskovanjem srednje fotografske šole sem hodila na prakso k očetu, ko se je upokojil, pa sem tako rekoč prevzela njegovo delovno mesto. leta so minevala hitro, skupno sem delala štirideset let. še danes pa sem prepričana, da bi, če bi se rodila še enkrat, spet bila fotografinja na gineko-loški kliniki ukcl.«

Zakaj takšno prepričanje? »izredno rada sem imela svoje delo;

nikoli mi ni bilo težko priti v službo. zagotovo me kdo pri tem ni razumel, a meni je pomenilo ogromno, da v službi nikoli nisem imela težav, ki bi jih nosila domov. na svojem delovnem mestu sem bila sama, nikoli pa se nisem spra-ševala, ali je delovni dan sobota, nedelja

» OBISK V TEMNICI SE MI JE ZDEL KOT OTROKU NARAV-NOST ČAROBEN,«

V februarju so v Narodni galeriji

prvič predstavili knjigo Rojstvo –

čudež življenja v medicini, fotografiji

in poeziji, opremljeno s fotografijami

Jelke Simončič (na fotografiji

skrajno desno). Ob njej na levi prof.

dr. Zvonka Zupanič Slavec z

Inštituta za zgodovino medicine

Medicinske fakultete v Ljubljani in

prof. dr. Adolf Lukanovič, strokovni

direktor Ginekološke klinike UKCL.

»DEJSTVO JE, DA JE FORMACIJE OTROK VIDETI TEŽKO, MOR-DA PA SEM RAVNO ZARADI TEGA NAŠLA UTEHO V UME-TNIŠKI FOTOGRAFIJI. RADA SEM ODHAJALA V PORODNO SOBO, SOBO Z OTROČNICAMI IN LOVILA PRIJETNE TRENUTKE ROJSTVA.«



AKTUALNO

ali pa dan med tednom. za natančnost in točnost sem imela odnos vsa leta. so-bote so bile skoraj obvezno del mojega delovnika, velikokrat sem delala tudi ob nedeljah. v štiridesetih letih nisem bila niti enkrat na bolniški odsotnosti. res je, da sem včasih komaj 'prilezla' v službo, a jaz sem še iz 'stare šole', ki misli, da nikogar ne sme pustiti na cedilu.«

Ste se pa verjetno pri fotografiranju srečevali s številnimi težkimi situaci-jami.

»seveda. na začetku mi je bilo težko, a sem se težjih situacij privadila že, ko sem asistirala svojemu očetu. dejstvo je, da je deformacije otrok videti težko, morda pa sem ravno zaradi tega našla uteho v umetniški fotografiji. rada sem odhajala v porodno sobo, sobo z otroč-nicami in lovila prijetne trenutke rojstva. Osnovo mojega dela pa je vseeno predstavljala patologija otrok.«

Prijetne trenutke rojstva vidimo tudi v nedavno izdani knjigi Rojstvo – čudež življenja v medicini, fotografiji in poe-ziji, ki jo krasijo vaše fotografije.

»fotografija mi je bila vedno hobi in poklic; veliko sem razstavljala doma in v tujini. nazadnje sem na temo rojstva

leta 2008 razstavljala v avli ukcl; ta del fotografij prikazujemo v knjigi. razstavo v letu 2008 je vodila prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec z inštituta za zgodovino medicine medicinske fakultete univerze v ljubljani in ravno ona je dala idejo, da bi razstava prerasla v knjigo. sama sem bila spočetka preveč skromna, ideja pa se mi ni zdela uresničljiva. a vendar-le nam je uspelo združiti moči; prof. zupanič slavec me je izredno spodbu-jala, ogromno pa mi je pomenila tudi potrditev doc. dr. Adolfa Lukanoviča, strokovnega direktorja ginekološke kli-nike ukcl, ki je predlagal, da bi knjigo razširili z medicinskimi prispevki. vesela sem, da je k sodelovanju privolil tudi pesnik Tone Pavček in dovolil objavo svoje čudovite poezije.«

Zagotovo je potrebno za izdajo knjige ogromno dela; kakšen je bil trenutek, ko ste jo prvič držali v rokah?

»ne boste verjeli, a knjigo sem prvič odprla šele, ko smo imeli uradno pred-stavitev v narodni galeriji, in še takrat je bila 'skoraj topla'. v tistem trenutku, ko so bili naokoli predstavniki medijev, nisem vedela, ali naj gledam knjigo ali njih. sem pa seveda zelo zadovoljna z izdelkom, ki je nastal: hvaležna sem vsem sodelujočim pri knjigi.«

Vrniva se k vašemu delu; verjetno je obsegalo precej več kot to, kar vidimo v knjigi.

»seveda; kot sem že povedala, je bilo moje osnovno delo fotografiranje patologije novorojenčka in ginekološke patologije. Poleg tega je bilo potrebno skrbeti za vso fotografsko dokumenta-cijo za potrebe zdravstvenih delavcev.

bilo je tudi veliko dela z risanjem tabel, grafikonov in tehničnega risanja ter dela z diapozitivi, ko je še obstajala analogna fotografija. če pogledam nazaj, sem imela v začetku večje ambicije, kot so mi bile dane na kliniki, kjer je finančnih sredstev pogosto primanjkovalo.«

Je zdaj, ko ste v pokoju, kaj drugače? »Odločila sem se, da se bom še

naprej izpopolnjevala v tem, kar počnem rada; želim se vpisati na tečaj digitalne fotografije. upokojitev je bila zame precej nepričakovana, v začetku sem se bala zase, ker mi je delo nekoč res pomenilo vse. splet okoliščin pa je pokazal, da je lahko tudi upokojitev nadvse lepa: doma imam vnučka. Pa še psa! tako da mi nikoli ni dolgčas – se pa velikokrat umaknem rada na svoj vikend in razmišljam o lepotah sveta.«

Levo: »Rada sem odhajala v

porodno sobo, sobo z otročnicami

in lovila prijetne trenutke rojstva.

Osnovo mojega dela pa je vseeno

predstavljala patologija otrok,« pove

Jelka Simončič.

Desno: Ideja za knjigo (tudi ta

fotografija je objavljena v knjigi) se

je rodila na razstavi v avli UKCL leta

2008.

»ZAGOTOVO ME KDO PRI TEM NI RAZUMEL, A MENI JE POMENILO OGROMNO, DA V SLUŽBI NIKOLI NISEM IMELA TEŽAV, KI BI JIH NOSILA DOMOV. NA POTI DOMOV SEM SI OD SREČE VELIKOKRAT ZAPELA V AVTOMOBILU.«

RES JE, DA SEM VČASIH KOMAJ 'PRILEZLA' V SLUŽBO, A JAZ SEM ŠE IZ 'STARE ŠOLE', KI MISLI, DA NIKOGAR NE SME PUSTITI NA CEDILU.«


prim. Janez Remškar, svetovalec strokovne direktorice UKCL

Le s podatki o tem, kaj in koliko dela opravimo, bomo lahko dokazovali naš položaj v sistemu

SPOŠTOVANI SODELAVCI, SODELAVKE,

smo pred reformo celotnega sistema zdravstvenega varstva oziroma njegove nadgradnje. v kakšno smer se bo ta odvijala, še ne vemo. vendar lahko zelo zanesljivo pričaku-jemo predloge za »prevetritev« košarice pravic, kar v bistvu pomeni zmanjševanje in zaostrovanje pogojev njihovega uveljavljanja. Prav to, kot tudi predlogi za zvišanje prispevne stopnje za zdravstveno zavarovanje, bo zelo zanesljivo spro-žilo vprašanja o primerni organiziranosti izvajalcev, mreže javne zdravstvene dejavnosti, racionalnosti njihovega dela, koriščenja delovnega časa, kakovosti storitev izvajalcev. na splošno o tem vsi veliko »vemo«, zmanjka nam pa uteme-ljitev, kadar bi morali dati jasne odgovore na zastavljena vprašanja. kot terciarni in največji javni zdravstveni zavod v sloveniji smo najbolj na očeh javnosti.

EVIDENTIRANJE JE NUJNO ZA UBRANITEV UGLEDA UKCL

to pa je povezano z evidentiranjem našega dela na vseh treh področjih terciarne dejavnosti, to je pri izvajanju progra-ma zdravstvenih storitev, pri izobraževalnem in raziskoval-nem delu. le s podatki o tem, kaj in koliko dela opravimo, bomo lahko dokazovali naš položaj v sistemu in izpostavili določene zahteve, ki jih tudi mi postavljamo do družbe, ministrstva za zdravje, zavoda za zdravstveno zavarovanje, do drugih bolnišnic itd. upoštevati moramo še dejstvo, da smo v zadnjih letih od predstavnikov zzzs večkrat slišali, da imamo glede na obseg dela in v primerjavi z ukc maribor okoli 700 več zaposlenih kot slednji. ne bi rad polemiziral o takšnih trditvah, zagotovo pa velja poudariti, da na takšne navedbe nimamo pravega in argumentiranega odgovora, ki bi dokazal nasprotno. in to zato, ker ne razpolagamo z zado-stnimi evidencami in podatki o našem delu. kar pa za ugled terciarnega zdravstvenega zavoda ni primerno, sploh če želimo imeti v sistemu vlogo, ki naj bi bila v vsakem pogledu vzor drugim.

ZA BOLJŠO ORGANIZACIJO SO POTREBNI ŠTEVILNI PODATKI

če govorimo o kadru, smo v velikih težavah. vsakdo, ki govori o izkoriščenosti, delavnosti ali neracionalnostih, govo-ri neosnovano. res je, da imamo podatke o številu operacij na posameznega zdravnika, res pa je tudi, da je vnaprej in brez dodatnih analiz ta podatek relativen; na kirurških oddel-kih bi morali imeti podatke o sPP po posameznih zdravnikih. Prav tako bi morali imeti podatke o opravljenih storitvah v specialistični ambulantni dejavnosti in nekaterih funkcional-nih diagnostičnih enotah po timih ali recimo, koliko časa dela posamezni zdravnik na oddelku, v operacijski dvorani, v ambulanti, ali na področju izobraževalne oziroma razisko-valne dejavnosti, v samoplačniški ambulanti itd.

zgoraj omenjena problematika se mi zdi pomembna in nujna za javno obravnavo, saj si bi le tako lahko vodstveni kadri in zdravstveni delavci natočili čistega vina in bi lahko tako uredili evidentiranje zdravstvenega osebja, kot to zahteva mz.

PRED REFORMO ZDRAVSTVENEGA SISTEMA

AKTUALNO


prof. dr. Matjaž Veselko

Prof. dr. Martin Tonin je diplomiral na medicinski fakulteti v ljubljani leta 1967, specializacijo iz splošne kirurgije je zaklju-čil 1974. zaposlil se je na travmatološki kliniki in nato na kO za travmatologijo v ljubljani, sicer pa je prva leta pridobival dragocene praktične izkušnje in pomagal pri razvoju travma-tologije tudi v splošni bolnišnici (sb) trbovlje in sb jesenice. Ob rutinskem travmatološkem delu se je usmeril v športno travmatologijo in poškodbe kolena. leta 1974 je prvi v sfrj uvedel diagnostično artroskopijo. njegov najpomembnejši prispevek k razvoju stroke v rs je bil najverjetneje zdravljenje septičnega artritisa kolena z artroskopskim izpiranjem sklepa, katerega je uvedel leta 1990, kar je povsem spremenilo koncept zdravljenja in je bistveno izboljšalo rezultat zdravlje-nja patologije, katere posledica je bila pred tem razmeroma visoka smrtnost, praviloma pa težka invalidnost.

Od leta 1982 je deloval na medicinski fakulteti v ljubljani kot asistent. doktoriral je leta 1991, leta 1995 je bil izvoljen v naziv asistenta, leta 2001 pa v naziv izrednega profesorja. Od leta 1997 je zaposlen kot pedagoški delavec na katedri za kirurgijo mf v ljubljani. ministrstvo za zdravje rs mu je leta 1996 podelilo naziv svetnik.

Od leta 1987 do 1997 je bil namestnik predstojnika, nato pa do 2010 predstojnik kO za travmatologijo. hkrati je bil od leta 2004 strokovni direktor sPs kirurška klinika. bil je član rsk za kirurgijo. Pripravil je program nove speciali-zacije iz travmatologije in bil imenovan za nacionalnega koordinatorja specializacije za področje travmatologije pri zdravniški zbornici slovenije. Opravljal je še številne druge funkcije v ukc, za zzs in mz.

vodil in sodeloval je pri številnih raziskovalnih projektih, bil je mentor študentom in specializantom kirurgije, magistrom in doktorandom. Predaval je travmatologijo na mf v ljubljani, bil je soavtor poglavja iz travmatologije učbenika kirurgija. Organiziral je več mednarodnih strokovnih srečanj. njegova bibliografija obsega več kot 120 bibliografskih enot. bil je član več mednarodnih in nacionalnih strokovnih združenj.

njegovi sodelavci najbolj cenimo njegovo sposobnost uvideti bistvo stvari in poiskati najhitrejšo in najbolj enostav-no rešitev problemov, s čimer je učinkovito vodil tako kO za travmatologijo kot sPs kirurško kliniko. znal je poskrbeti za materialne temelje in nam je, travmatologom, zaupal in omogočil, da smo v trinajstih letih njegovega predstojništva dvignili nivo travmatologije na svetovno primerljivo raven. kO za travmatologijo je pod njegovim vodstvom dokončno postal mednarodno priznan, vrhunski klinični travmatolo-ški oddelek, ki ne obravnava več samo akutnih poškodb, temveč skupaj z drugimi kirurškimi in nekirurškimi strokami dokončno obravnava tudi najtežje poškodovance in post-travmatska stanja. Pri tem uporablja najnovejše metode zdra-vljenja in kirurške tehnike ter na več področjih travmatologije soustvarja nove strokovne trende v mednarodnem merilu.

kO za travmatologijo, ki je največji oddelek kirurške klinike in eden največjih kO ukc, je po njegovi zaslugi, predvsem zaradi njegovega izrednega občutka za izbiro sodelavcev in vodilnih ljudi na ključnih mestih, gotovo eden najbolje organi-ziranih in urejenih kliničnih oddelkov ukc ljubljana. na pre-hojeno poklicno pot je lahko ponosen in za njegov prispevek k razvoju kO za travmatologijo si zasluži vse priznanje.

Prof. dr. Martin Tonin, dr. med., svetnik, bivši strokovni direktor Kirurške klinike in dolgoletni predstojnik KO za travmatologijo: njegovi sodelavci najbolj cenimo sposobnost uvideti bistvo in poiskati najhitrejšo rešitev

UKCL SMO LJUDJE

Prof. dr. Martin Tonin, dr. med., svetnik

»ZNAL JE POSKRBETI ZA MATERIALNE TEMELJE IN NAM JE, TRAVMATOLOGOM, ZAUPAL IN OMOGOČIL, DA SMO V TRINAJSTIH LETIH NJEGOVEGA PREDSTOJNIŠTVA DVIGNILI NIVO TRAVMATOLOGIJE NA SVETOVNO PRIMERLJIVO RAVEN.«



Dr. Jože Bertole, specialist ginekolo-gije in porodništva, je v svoji karieri vseskozi prepletal medicino in ekono-mijo.

to mu je nemalokrat povzročalo težave – na eni strani je kot zdravnik vedel, da bi določeno stvar bilo odlično uvesti, na drugi strani pa so ga omeje-vala finančna sredstva. v letih od 1991 do 1994 je bil pomočnik oz. namestnik direktorja ginekološke klinike, v letih 1994 do 1997 namestnik generalnega direktorja ukcl, nazadnje, vse do decembra 2010, pa poslovni direktor ginekološke klinike. strokovno delo, največ se je ukvarjal z rakom maternič-nega vratu, je vedno rad opravljal, ga je pa vmes poneslo tudi na druga pota. v času, ko ni takoj dobil mesta za po-diplomski študij iz perinatologije, se je vpisal na študij prava. kot pove sam, je bilo pravo sicer njegova prvotna želja, na to so vplivale mladostniški ideali, ko so si odvetnika predstavljali kot nekaj posebnega. kasneje je kmalu ugotovil, da je vendarle medicina tista, ki ga precej bolj zanima; ko je dobil mesto za podiplomski študij iz perinatologije, se časa za pravo ni več našlo.

dr. jože bertole, ki je bil v svojem poklicnem delovanju sobni zdravnik, vodja oddelka za operativno gineko-logijo, vodja kolposkopskih tečajev, sodelavec tečajev operativne gineko-logije za jugoslovanske in italijanske ginekologe ter član številnih komisij, pravi, da ima na delo v ukcl prijetne spomine. v letih, ko je diplomiral, leta 1969, ni bilo lahko dobiti želene specializacije. takoj po diplomi se je usedel v svoj »fičko« in naredil obvoz

po vseh večjih slovenskih zdravstvenih zavodih, da bi našel specializacijo iz kirurgije, ker je, pravi sam, bolj »roko-delsko« usmerjen. »fičko« mu je prvo delo omogočil v zdravstvenem domu na jesenicah, kjer je delal prvo leto kot zdravnik splošne medicine in čakal na obljubljeno specializacijo. kasneje se je, že kot specializant ginekologije in porodništva, preselil v ukcl.

sodelavci ga pomnijo kot dobrovolj-neža; prva stvar, ki jo povedo o njem, je, da ima vedno na zalogi kak vic. Ob omembi le-tega ga tudi nam takoj stre-se iz rokava in pove, da je pač doma iz brežic, torej od tam, kjer raste trta in se radi poveselijo ob kozarčku vina. »to, da sem veseljak, imam očitno v genih, isti je bil tudi moj oče, « še pove v opravičilo. dr. jože bertole, ki je že v pokoju, še vedno ohranja stik s stroko. enkrat tedensko dela v subspecialistični ambulanti za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu.

Dr. Jože Bertole, bivši poslovni direktor Ginekološke klinike:»to, da sem veseljak, imam očitno v genih,«

UKCL SMO LJUDJE

Dr. Jože Bertole, ki je že v pokoju, še vedno ohranja stik s stroko. Enkrat tedensko

dela v subspecialistični ambulanti za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu.


prof. dr. Anton Mesec

Prof. dr. Tomaž Pogačnik, bivši poslovni direktor Nevrolo-ške klinike: Ob vodstvenih zadolžitvah vseskozi ohranjal stik s strokovno, raziskovalno in pedagoško dejavnostjo

Prof. dr. tomaž Pogačnik, dr. med., je študij medicine kon-čal v ljubljani, leta 1976 se je zaposlil na nevrološki kliniki in tej ustanovi je ostal zvest do svoje upokojitve leta 2010. specialistični izpit iz nevrologije je opravil leta 1979, podi-plomsko se je izobraževal v zagrebu, znanje na področju možganskega krvnega pretoka in glavobola je poglobil na kasnejših krajših izobraževanjih v tujini.

Po nepričakovanih kadrovskih izgubah na nevrološki kliniki je bil izbran, da je že leta 1987 prevzel težko nalogo direktorja. v naslednjih 10 letih je poleg vodenja ustanove pomagal tudi pri razvoju raziskovalne dejavnost in pri ohra-nitvi začete nevrološke intenzivne terapije. Po reorganizaciji nevrološke dejavnosti v ukc je od leta 1997 do konca leta 2010 deloval kot poslovni direktor sPs nevrološka klinika.

Ob vodstvenih zadolžitvah je vseskozi ohranjal stik s strokovno, raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. še naprej je delal tudi v nevrološki ambulanti ter vodil raziskovalne projekte s področij možgansko-žilnih bolezni, avtonomne-ga živčevja in glavobola. njegova raziskovalna dejavnost se zrcali tudi v njegovi bibliografiji, prvi avtor je bil pri 11 odmevnejših prispevkih. dolga leta je bil član razširjenega strokovnega kolegija za nevrologijo, še vedno je dejaven v strokovnih združenjih.

svojo komunikativnost je izkoriščal tudi pri pedagoškem delu. na medicinski fakulteti je napredoval od asistenta leta 1982 do naziva rednega profesorja leta 2003. vzporedno je bil dolgoletni predavatelj na takratni višji šoli za zdravstvene delavce. Ob vseh naštetih dejavnostih je bil leta 1994 zadol-žen, da koordinira prepotrebno novogradnjo nevrološke klinike. k sreči je pri tej nalogi lahko združil strokovno znanje s svojo latentno gradbeno žilico, vseh zatikanj pri izvedbi načrtov v naslednjih letih pa gotovo ni predvidel. le sam ve, koliko truda, porabljenega časa ter mukotrpnih usklajevanj želja in možnosti je sledilo v naslednjih 15 letih – od temelj-nega kamna do vselitve v novo stavbo na zaloški 7a.

Profesor tomaž Pogačnik, dr. med., je s svojim 35-letnim delom na nevrološki kliniki dokazal, da je sposoben reševa-ti zahtevne strokovne in organizacijske probleme. kljub svoji osnovni medicinski izobrazbi se je pogumno spoprijemal z vedno novimi poslovnimi izzivi, po potrebi tudi z zanj značilnim humorjem. na prehojeno poklicno pot je lahko ponosen in za njegov prispevek k razvoju nevrološke klinike v zadnjih desetletjih si zasluži vse priznanje.

UKCL SMO LJUDJE

Prof. dr. Tomaž Pogačnik je bil že leta 1987 izbran, da pre-

vzame nalogo direktorja Nevrološke klinike.

LE SAM VE, KOLIKO TRUDA, PORABLJENEGA ČASA TER MUKOTRPNIH USKLAJEVANJ ŽELJA IN MOŽNOSTI JE SLEDILO V NASLEDNJIH 15 LETIH – OD TEMELJNEGA KAMNA DO VSELI-TVE V NOVO STAVBO NA ZALOŠKI 7A,“ JE O PRIZADEVANJIH PROF. DR. TOMAŽA POGAČ-NIKA, BIVŠEGA POSLOVNEGA DIREKTORJA NEVROLOŠKE KLINIKE, ZA SELITEV V STAVBO NOVE NEVROLOŠKE KLINIKE ZAPISAL NJEGOV SODELAVEC PROF. DR. ANTON MESEC.

Prof. dr. Tomaž Pogačnik, bivši poslovni direktor Nevrološke klinike: ob vodstvenih zadolžitvah vseskozi ohranjal stik s strokovno, raziskovalno in pedagoško dejavnostjo



Zlatko Lazarevič, poslovni direktor Interne klinike UKCL, je spregovoril o dosedanjih projektih ter predvsem o novo-sti: preizkušanju sistema prepoznave govora, ki bi lahko pomembno olajšalo delo zdravstvenega tima, posebej zdravstvene administracije

s ciljem racionalizacije delovnega procesa vseh udele-žencev zdravstvenega tima je na kO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike in kO za žilne bolezni na interni kliniki v letu 2010 potekalo testiranje sistema prepoznave govora, o čemer je za interno glasilo spregovoril poslovni direktor interne klinike, zlatko lazare-vič. »Odločili smo se, da sistem prepoznave govora testi-ramo pri mlajšem kolektivu, dovzetnem za novosti,« pove sogovornik in dodaja, da bi s tem lahko pomembno razbre-menili administrativne delavce in tudi zdravnikom omogočili hitro in učinkovito delo. dolgoročni cilj je, da bi podobni sistem prenesli na vse enote.

računalniški sistem prepoznave govora pomeni elimina-cijo tipkanja izvidov, ki predstavlja v strukturi dela in nalogah zdravstvenega administratorja približno polovico časa. sis-tem je meseca decembra na interni kliniki testiralo 20 zdrav-nikov, ki so bili s sistemom zadovoljni in so potrdili njegovo

uporabnost. »zaradi tega predvidevamo postopno razširitev projekta na ostale oddelke interne klinike ter na ostale enote zavoda,« pove zlatko lazarevič. sogovornik si sicer na ome-njeni kliniki že dlje časa prizadeva za spremljanje obreme-nitev administracije, izboljšanje pogojev dela, učinkovitosti, pri čemer je bil nosilec projekta glede optimizacije procesa dela zdravstvene administracije ukcl v sodelovanju s fakul-teto za organizacijske vede kranj. »v prvem projektu smo spremljali obremenitve, določili pa smo tudi optimizacijo poslovnih procesov na področju zdravstvene administracije v ukcl, čemur smo dodali oceno potencialnih koristi,« pove o prvem tovrstnem projektu. v lanskem letu so s projektom nadaljevali, cilj pa je zdravstveno administracijo organizirati enotno. »delo zdravstvene administracije je izjemno po-membno in je sestavni del tima, ki dela z bolniki. zavedamo se, da je na področju administracije v ukcl še veliko stvari, ki jih lahko izboljšamo,« pove lazarevič. Osnovo vidi v izboljšani informacijski tehnologiji, pa tudi v izobraževanju zaposlenih. uvesti je potrebno tudi boljše delovne pogoje, vse skupaj pa naj bi vplivalo na kvalitetnejše storitve, ki naj bi jih bil deležen vsak bolnik.

Sistem prepoznave govora za olajšano delo zdravstvenega tima

UKCL SMO LJUDJE

Zlatko Lazarevič, poslovni direktor Interne klinike, si že

dlje časa prizadeva izboljšati področje dela zdravstvene

administracije, pri čemer je kot nosilec projekta sodeloval s

Fakulteto za organizacijske vede Kranj.

»RAČUNALNIŠKI SISTEM PREPOZNAVE GOVORA PREDSTAVLJA V STRUKTURI DELA IN NALOGAH ZDRAVSTVENEGA ADMINISTRATORJA POLOVICO SICERŠNJEGA DELOVNEGA ČASA.«


Služba za odnose z javnostmi, Polona Lečnik Wallas

Pogovor z Ireno Krt, srednjo medicinsko sestro iz KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKCL: v letu 2010 je bila izbrana za »najboljšo srednjo medicinsko sestro oddelka«.

Prejeli ste priznanje sodelavcev, saj so vas izbrali za naj-boljšo medicinsko sestro. Kaj vam to pomeni?

»Osebno mi je bilo celo malce neprijetno, nikoli nisem želela izstopati, sem pa bila izredno počaščena. zdi se mi, da bi ta naziv lahko dobile vse, ki delamo na otroški kirurgiji, res škoda, ker je priznanje samo eno. imenovanje za najbolj-šo srednjo medicinsko sestro oddelka mi pomeni potrditev za preteklo delo. na oddelku delamo timsko, smo strokovni , mislim pa, da so me izbrali zaradi moje umirjenosti in nekon-fliktnosti. Priznanja sem bila zelo vesela.«

Kakšen tip človeka moraš biti za to delo?»Predvsem te mora veseliti delo z otroki. naše delo je

izredno dinamično. Odhodov z oddelka ni, saj je potrebno bolnika stalno spremljati, se mu prilagajati; delo je precej stresno, prenesti moraš reanimacije, smrti, težke bolezni. delo s hudo bolnimi otroci je naporno, a se ga navadiš, vendar pa se nikdar ne bom navadila na bolečino staršev. ko starši izvedo slabo novico ali če otrok umre ... bilo bi mi lažje, če bi bil tam psiholog, ki bi morda lažje znal reagirati v določeni situaciji. meni je to najhujše, kar lahko doživiš; povzroča mi bolečino, ni mi pa odveč.«

Verjetno je še posebej hudo, če si tudi sam starš, je res?»seveda. zanimivo je, da prihajajoče bolnike v starosti

tvojega otroka doživljaš drugače, kot če se bi podzavestno stalno spraševal: kaj pa, če se to zgodi mojemu? doživljanje je veliko bolj intenzivno, seveda popolnoma nehote.«

Vaš delovnik je zagotovo naporen, zakaj ste vzljubili svoje delo?

»delo z otroki me izredno veseli, dela drugje pa sploh ne poznam! imam 25 let delovne dobe, to je moja prva služba in

od vsega začetka sem že v otroški intenzivni terapiji. so mi pa nekatere kolegice, ki so odšle na oddelek, povedale, da zna biti tam ritem precej drugačen. ne vem, kako je delati drugje. vem pa, da vsak od nas rad opravlja svoje delo; rad pomaga otrokom. Poleg tega je delo v intenzivni terapiji vedno inten-zivno, stalno se spremlja otrokovo počutje, pravilno doziranje zdravil; o tem, kako so otroci nebogljeni, pa skoraj nimaš časa razmišljati. zamotiš se z delom, samo tako lahko živiš normal-no življenje. energijo in moč za naprej pa nam dajejo otroci, ki nam pošljejo zahvale in slike, oziroma še lepše je, ko nas pridejo obiskat. «

Kaj najraje počnete v prostem času?»veliko hodim v naravo, v hribe po celi sloveniji. Pozimi

pa tečem na smučeh v okolici kranja. veliko se sprehajam, še posebej z našim fidotom, psom. vzamem si tudi čas za srečanja z mojimi prijateljicami, te mi res veliko pomenijo, pa četudi je to samo pet minut za kavo.«

»NIKDAR SE NE BOM NAVADILA NA BOLEČINO STARŠEV«

UKCL SMO LJUDJE

»Zdi se mi, da bi ta naziv lahko dobile vse, ki delamo na

otroški kirurgiji. Priznanje mi pomeni potrditev za preteklo

delo,« pove Irena Krt.

»DELO S HUDO BOLNIMI OTROCI JE NAPORNO, A SE GA NAVADIŠ, VENDAR PA SE NIKDAR NE BOM NAVADILA NA BOLEČINO STARŠEV.«

»IMAM 25 LET DELOVNE DOBE, TO JE MOJA PRVA SLUŽBA IN OD VSEGA ZAČETKA SEM ŽE V OTROŠKI INTENZIVNI TERAPIJI. SO MI PA NEKATE-RE KOLEGICE, KI SO ODŠLE NA ODDELEK POVE-DALE, DA ZNA BITI TAM RITEM PRECEJ DRUGAČE. NE VEM, KAKO JE DELATI DRUGJE. VEM PA, DA VSAK OD NAS RAD OPRAVLJA SVOJE DELO - RAD POMAGA BOLNIM OTROKOM.«


Po osnovni izobrazbi sem univerzitetna diplomirana ekonomistka, naknadno pa sem zaključila tudi podiplomski magistrski študij s področja Poslovodenja in organizacije.

Prvo zaposlitev sem opravlja-la v zunanjetrgovinskem pod-jetju, kjer sem nekaj let delala na uvozu in izvozu, nato pa v službi za plan in analize, kjer sem postala tudi vodja službe in članica kolegija direktorja. Pri tem delu sem pridobila zlasti izkušnje s področja planiranja ter analiz ter sodelovanja z od-govornimi v okviru podjetja ter zunanjimi institucijami.

dobrih štirinajst let sem bila zaposlena kot vodja finančne-ga sektorja v dveh javnih zavodih, najprej na področju grad-beništva, nato pa v javnem zavodu, ki gospodari s kmetijskimi zemljišči in gozdovi v lasti države. v moj delokrog je sodilo zgotavljanje financiranja tekočega poslovanja, odgovornost za vodenje knjigovodskih evidenc in izdelavo zaključnih raču-nov, zagotavljanje finančnih informacij in strokovne pomoči ostalim sektorjem, izdelava letnih finančnih načrtov in poročil, sodelovanje pri izdelavi poslovnih poročil, koordinacija in so-delovanje pri revizorskih pregledih. s stalnim sodelovanjem s poslovnimi sektorji ter pri izdelavi poslovnih poročil in ostalih strateških dokumentov sem dobro spoznala dejavnosti zavo-dov, dodatno pa sem pridobila še izkušnje pri sodelovanju z resornima ministrstvoma, delu v okviru javne uprave nasploh, z računskim sodiščem in mediji. moje delovno mesto je zah-tevalo tudi komercialno znanje ter občasno izdelave manjših investicijskih elaboratov. Opravljala sem tudi funkcijo vodje projekta pri uvedbi novega poslovno-informacijskega sistema in pri tem pridobila izkušnje s področja poslovne informatike za potrebe vodstva in ostalih notranjih uporabnikov kot tudi za potrebe zunanjih institucij.

v univerzitetnem kliničnem centru sem na delovnem mestu poslovne direktorice stomatološke klinike zaposlena od prvega marca 2011 in se tega dela zelo veselim. Predstavlja mi nov delovni izziv in menim, da ga bom s pomočjo dosedanjih izku-šenj lahko kvalitetno opravljala. kot poslovna direktorica bom skrbela za poslovni uspeh in zakonitost poslovanja klinike, ob upoštevanju dolgoročnih smernic poslovanja, ki jih je priporočil svet zavoda ter vodstvo univerzitetnega kliničnega centra.

Prvi vtisi z novimi sodelavci so odlični in prepričana sem, da bom z njimi lahko dobro in povezovalno sodelovala.

Po osnovni izobrazbi sem uni-verzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, svojo kariero pa sem začel kot projektant jamskih električnih inštalacij v Premogovniku Velenje.

Po končanem magisteriju iz poslovodenja in organizacije sem se leta 1996 zaposlil na zavodu za zdravstveno zavarovanje slo-venije (zzzs), kjer sem vzposta-vil strateški managerski proces in projektno pisarno. na zzzs sem opravljal funkcijo direktorja sek-torja za kontroling, bil sem tudi član upravnega odbora zzzs. konec leta 2007 sem se zaposlil na vzajemni, kjer sem leto in pol opravljal funkcijo člana uprave.

več kot 10 let se aktivno ukvarjam z analiziranjem in ocenjevanjem uspešnih slovenskih podjetij kot ocenjevalec za poslovno odličnost. sodeloval sem pri izdelavi več nacio-nalnih strateških razvojnih programov zavarovalnic oziroma zdravstvenih organizacij, izvedbi mednarodnih in nacionalnih projektih s področja zdravstva, zdravstvenemu svetu, komisiji za zdravila ... sodelujem tudi v slovenskem združenju za pro-jektni management, kjer sem predsednik nadzornega odbora.

v ukcl sem zaposlen v sektorju za ekonomske zadeve. vesel sem, da sem zaposlen v tako strokovni, ugledni in na-cionalno pomembni instituciji, kot je ukcl. svoje sodelavke in sodelavce ter procese dela še spoznavam in si jih si želim čim bolje spoznati. Prvi vtisi so zelo pozitivni, tako z vidika strokovnosti sodelavcev, kakovosti odnosov, medsebojnega spoštovanja in zadovoljstva zaposlenih. iz izkušenj vem, da je sodelovanje s sodelavci, ki ravnajo z drugimi tako, kot želijo, da bi drugi ravnali z njimi, zelo prijetno, korektno in uspešno. zaposleni se v takšni sredini počutimo prijetneje in varneje, smo bolj motivirani za kakovostno in gospodarno delo. Posledično pa to pomeni, da so na drugi strani bolj zadovoljni tudi naši pacienti. zadovoljni, kakovostno in gospodarno obravnavani pacienti lahko pomenijo le eno – uspešno poslovanje in nadaljnji razvoj ukc ljubljana.

s svojimi izkušnjami in znanjem bom poizkušal čim bolj pomagati pri analiziranju poslovanja, iskanju in uresničeva-nju priložnosti za izboljšanje poslovanja, nadgradnji poslov-nega modela, poslovnih procesov in kakovosti odnosov med zaposlenimi v ukcl. delo mi predstavlja izzive in zadovolj-stvo. veselim se sodelovanja z vami.

Peter Pustatičnik, vodja ekonomskega sektorja v UKCL: »delo mi predstavlja izzive in zadovoljstvo,«

mag. Maja Kotar, poslovna direktorica Stomatološke klinike UKCL: »skrbela bom za poslovni uspeh in zakonitost poslovanja klinike,«

UKCL SMO LJUDJE

»S svojimi izkušnjami in

znanjem bom poizkušal čim

bolj pomagati pri anal-

iziranju poslovanja, iskanju

in uresničevanju priložnosti

za izboljšanje poslovanja,

nadgradnji poslovnega

modela, poslovnih procesov

in kakovosti odnosov med

zaposlenimi v UKCL,« na-

poveduje Peter Pustatičnik.

»Delo v UKCL mi predstav-

lja nov delovni izziv in me-

nim, da ga bom s pomočjo

dosedanjih izkušenj lahko

kvalitetno opravljala.«


UTRIP UKCL

RAZSTAVA FRANCA VOZLJA V RAZSTAVIŠČU UKCLKsenija Slavec

razstavišče ukcl je pod vodstvom kud-a kliničnega centra ob sloven-skem kulturnem prazniku zaživelo v imenitni umetniški upodobitvi človeške figure, delu akad. slikarja franca vozlja. avtor se je po končani šoli za obliko-vanje vpisal na akademijo za likovno umetnost v ljubljani, kjer je leta 1979 diplomiral na oddelku za slikarstvo. leta 1981 je končal podiplomski študij slikarstva pri prof. janezu berniku. doslej je imel preko 80 samostojnih

razstav doma in v tujini, sodeloval je na več kot 100 skupinskih razstavah. »Ob-sežen slikarski opus franca vozlja, ki se v strnjenem nizu poraja že skoraj tri de-setletja, izpričuje avtorjevo zaupanje v izpovedno moč klasičnih likovnih tém, kakršni sta človeška figura in tihožitje. vozelj postavlja svoje figure pred kon-kretno ozadje v sproščenih kompozici-jah, v katerih je likovna kritika razbrala tudi odmeve na poznorenesančno slikarstvo in velike mojstre beneškega slikarstva. to potrjuje tudi razpoloženj-ska nota slik, ki jo stopnjuje zamolkla, pridušena, v slikarskem smislu žlahtna, kot s plemenito patino prežeta barvna lestvica, v kateri prevladujejo rjavine inkarnata, okrasni in rdečkasti toni,

sivine, olivno zelena in druge preta-njeno usklajene barve, ki jih tu in tam poživljajo barvni poudarki, » je zapisal likovni kritik dr. damir globočnik.

NOV APARAT ZA HLAJENJE TELESA

Karmen Boh

v marcu so na kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo kirurške klinike ukcl v uporabo pre-dali aparat criticool za hlajenje celega telesa. »aparat za hlajenje celega telesa uporabljamo največ pri novorojenčkih s hipoksično-ishemično okvaro možga-nov. metoda zdravljenja, ki jo imenujemo

terapevtska hipotermija, je danes pri zrelih novorojenčkih s to diagnozo že pri-poročen način intenzivnega zdravljenja,« je ob tem povedal prim. ivan vidmar, predstojnik kO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo kirurške klinike. uporabljamo pa ga tudi lahko pri večjih otrocih, ki so bili oživljeni, in pri otrocih s hudo možgansko poškodbo; ta metoda je priporočljiva in jo pri nas uvajamo kot hišno doktrino. k nakupu omenjenega aparata je prispeval g. tomaž krničar iz podjetja element s 5.000 eur.

V PORODNIŠNICI NOVA FOTOTERAPIJSKA LUČKA

Služba za odnose z javnostmi UKCL

zaposleni iz različnih podjetij (telekoma slovenije, gvO--ja, Planeta 9 in najdiji, avtenta.si) so z nakupom torbe na koleščkih s podobo simpatičega Xobija prispevali del sredstev za nakup fototerapijske lučke za društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom. simbolni ček so v ljubljanski porodnišnici izročili predstavnikom društva za pomoč pre-zgodaj rojenim otrokom.

dr. lilijana kornhauser-cerar, predsednica društva za po-moč prezgodaj rojenim otrokom, vodja enote za intenzivno nego in zdravljenje novorojenčkov, ginekološka klinika, ukc ljubljana, je ob tej priložnosti dejala: »fototerapijska lučka omogoča zdravljenje zlatenice v inkubatorju ali posteljici, z dodatkom za presvetlitev pa neinvazivno prepoznavanje prostega zraka v prsni votlini (pneumotoraksa). zlatenica,

ki se kaže kot rumena obarvanost kože, vidnih sluznic in beločnic, se pojavi v prvem tednu po rojstvu pri skoraj vseh nedonošenčkih in pri polovici donošenih novorojenčkov. ravno zato je ta aparat tako ključnega pomena za enoto za intenzivno nego in zdravljenje novorojenčkov.«

Predstavniki donatorjev z dr. Lilijano Kornhauser-Cerar, predsednico

Društva za pomoč prezgodaj rojenim otrokom, vodjo Enote za inten-

zivno nego in zdravljenje novorojenčkov, Ginekološke klinike UKCL.

Nov aparat za hlajenje telesa

Akad. slikar Franc Vozelj, avtor velikih

platen figuralike, v pogovoru z vodjo KUD-a

Kliničnega centra. Fotografira patolog, prof.

dr. Tomaž Rott, ki je razstavljal v Mali galeriji

fotografije s Korzike. (foto Teja Šulek)


V UKCL nam veliko pomagajo prosto-voljci: iz preteklih mesecev objavlja-mo utrinke dobrodelnosti gimnazije Poljane.

Prostovoljstvo ima v univerzitetnem kliničnem centru ljubljana že dolgo tradi-cijo, letno pa gostimo okoli 100 prosto-voljcev. znajdejo se v različnih delih: od pomoči pri druženju z bolnimi, pa vse do

organicije glasbeno-plesnih prireditev. ve-liko imamo tudi prostovoljcev, ki si želijo druženja z otroki in mladostniki. tokrat objavljamo dva utrinka prostovljcev, ki so ukcl s svojim delom pomagali.

DOBRODELNOST NA

GIMNAZIJI POLJANEJasna Berložnik

na gimnaziji Poljane razvijamo dobrodelnost kot vredno-to, ki predstavlja pomembno popotnico mladim za aktivno soustvarjanje družbe, v kateri živimo. zato v letošnjem šolskem letu ponovno obujamo dolgoletno tradicijo prosto-voljnega dela na šoli. s starim zagonom in pomlajeno ekipo profesorjev – mentorjev smo ob začetku šolskega leta zbrali skupino dijakinj in dijakov, ki po uvodnih usposabljanjih nadaljujejo s širjenjem duha prostovoljstva v institucijah, ki z veseljem sprejemajo pomoč pri svojem delu.

dobrodelnosti na gimnaziji Poljane se ne vključujejo zgolj gimnazijski prostovoljci. vsako leto šola v prazničnem decembrskem času organizira božično-novoletni koncert. decembrski božično-novoletni koncert je pripravilo več kot 50 nastopajočih, ogledalo pa si ga je približno 700 obiskoval-cev. izkupiček prodaje vstopnic gimnazija Poljane namenja otrokom, ki se zdravijo na hematološkem oddelku Pediatrič-ne klinike v ljubljani. Pri pripravi donacije smo letos želeli upoštevati želje mladih bolnikov, zato jim podarjamo tri mo-deme za neomejen dostop do interneta za dobo dveh let.

Spodajaj: Gimnazija Poljane vsako leto organizira božično-

novoletni koncert; letos so sredstva podarili KO za

hematologijo Pediatrične klinike UKCL.

PROSTOVOLJSTVO V UKCL

UTRIP UKCL

Mojca Fink


V februarju so UKCL, Zavod Slovenija Transplant ter Cen-ter za tipizacijo tkiv Zavoda za transfuzijsko medicino obi-skali predstavniki transplantacijske dejavnosti iz Estonije

univerzitetni klinični center ljubljana, zavod slovenija transplant ter center za tipizacijo tkiv zavoda za trans-fuzijsko medicino so sredi februarja obiskale tri predstav-nice transplantacijske dejavnosti iz estonije; Liina Vassil, klinična imunologinja, Anni Kuusvek, transplantacijska koordinatorica in Astra Vastrik, laboratorijska specialistka. v slovenijo so pripotovale z namenom; estonija se želi pri-družiti eurotransplantu, fundaciji, ki skrbi za povezovanje in alokacijo procesa darovanja organov v avstriji, belgiji, hrvaški, nemčiji, luxemburgu, nizozemski in sloveniji. kot referenčni okvir so se povezali z našimi strokovnjaki, da si izmenjajo izkušnje, spoznajo njihovo organizacijo in vpetost v procese dela univerzitetnega kliničnega centra ljubljana.

SLOVENIJA IMA Z ESTONIJO VEČ PODOBNOSTI na vprašanja, zakaj prav obisk slovenije, so vse tri pred-

stavnice odgovorile, da gre za več podobnosti slovenije z estonijo, tako po številu prebivalcev kot po zgodovinskem ozadju organiziranosti zdravstvenega sistema. estonija ima 1,3 milijona prebivalcev, ter okoli 60-70 čakajočih na presa-ditve organov, število ugotovljenih umrlih darovalcev pa je med najvišjimi v evropi, 25/mio prebivalcev. ukc ljubljana ima že 41-letno zgodovino transplantacijske dejavnosti in z veseljem so se pogovarjale s koordinatorjem transplantacij-ske dejavnosti v ukc asist. dr. Valentinom Sojarjem, ki je delegacijo vodil in uskladil obisk skupaj z direktorico zavoda

slovenijatransplant prim. Danico Avsec Letonja. gostje je na ztm vodila gospa elizabeta dolinar.

OBISK NAMENJEN PRENOSU NAŠEGA ZNANJA IN ORGANIZIRANOSTI V NJIHOV PROSTOR

slovenija je v organiziranosti transplantacijskega programa po njihovem mnenju referenčna točka pri vzpostavljanju standardov transplantacijske dejavnosti. v estoniji so namreč s prvim januarjem 2010 ustanovili prvi transplantacijski center, ki bo skrbel za nacionalno koordinacijo transplantacijske dejav-nosti. njihov obisk je posvečen prav temu – prenosu našega znanja, naše organiziranosti in logistike v njihov prostor. na obi-sku v sloveniji so si ogledali laboratorijsko dejavnost centra za tipizacijo tkiv na zavodu za transfuzijsko medicino. vključitev posamezne države v eurotransplant namreč posebej zahteva zagotovitev kakovosti in akreditacijo laboratorijev za področje ugotavljanja tkivne skladnosti. na ukc so si še posebej ogledali dejavnost presaditve ledvice na kO za nefrologijo. Obisk je pomemben predvsem zato, ker daje priznanje našemu delu, da lahko svoje izkušnje prenašamo tudi izven slovenskih meja.

Zgoraj: Predstavniki Estonije so nas obiskali, da bi v njihov

prostor prenesli naše znanje in organiziranost.

Na fotografiji (od leve proti desni): Danica Avsec Letonja,

direktorica Zavoda Slovenija Transplant, predstavniki iz

Estonije: Astra Vastrik, laboratorijski specialist za tkivno

skladnost, Anni Kuusvek, koordinator transplantacijske

dejavnosti, Valentin Sojar, koordinator transplantacijske

dejavnosti v UKCL, Linda Vassil, zdravnica imuloginja,

Gorazd Čebulc, Zavod Slovenija Transplant.

ORGANIZIRANOST TRANSPLANTACIJSKE DEJAVNOSTI V SLOVENIJI KOT REFERENČNI OKVIR ZA ESTONCESlužba za odnose z javnostmi, Polona M. Lečnik Wallas

UTRIP UKCL


DONACIJA MODERNEGA KOLONOSKOPA KO ZA GASTROENTEROLOGIJO Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

zveza slovenskih društev za boj proti raku je iz zbranih sredstev za novoletna voščila kupila in podarila najmodernej-ši kolonoskop kO za gastroenterologijo interne klinike. apa-rat, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na prebavilih, je vreden približno 35.000 evrov.

Prof. dr. maja Primic Žakelj, predsednica zveze društev za boj proti raku, je poudarila, »da je ena od osnovnih poslan-stev zveze preventivna dejavnost, zato zveza podpira pred-vsem izvajanje vseh treh preventivnih presejalnih programov (zOra, dOra in svit), katerih glavni namen je zmanjšati obolevnost in umrljivost za rakom materničnega vratu, raka dojk in raka debelega črevesa in danke.«

Prof. dr. borut štabuc, dr. med., predstojnik kO za gastro-enterologijo, se je zahvalil za vrhunski aparat z besedami: “ljudem program presejanja, to je zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu lahko pri-hrani veliko trpljenja, družbi pa veliko denarja, ki ga zahteva zdravljenje napredovale bolezni. z zgodnjim odkrivanjem

predrakavih sprememb, to je polipov, lahko črevesnega raka preprečimo. za odkrivanje polipov, ki so manjši od 5 milimetrov, predvsem v desni polovici debelega črevesa, kjer so še posebej nevarni za nastanek raka, so potrebni koloskopi nove generacije z visoko ločljivostjo. zato bo nov kolonoskop, ki ga bomo uporabljali predvsem v programu presejanja, v veliko pomoč pri odkrivanju majhnih polipov in zgodnjih predrakastih sprememb. na našem oddelku letno opravimo 4500 kolonoskopij. ”

UVEDBA ELEKTRONSKE ČAKALNE KNJIGE Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak

na interni in ginekološki kliniki ukcl smo v letošnjem letu uvedli elek-tronsko čakalno knjigo, ki bo pomemb-no olajšala delo in omogočila večjo transparentnost pri dostopu do podat-kov. Pri elektronskem vnosu podatkov program administratorju glede na vpi-sane podatke o bolniku, zdravniku in obravnavi prikaže datum pregleda, pri čemer sistem avtomatsko opozori na preseženo najdaljšo dopustno čakalno dobo. Pri tem ima pacient več možno-sti: ali se odloči za drugega zdravnika, ustanovo ali pa na svojo izrecno željo ostane pri istem izvajalcu/zdravniku, a potrdi, da se strinja s preseganjem najdaljše dopustne čakalne dobe. Plus za bolnike uvedba elektronske čakalne knjige pomeni tudi obveščanje paci-entov o izbranem datumu pregleda:

ti lahko informacijo o pregledu dobijo prek elektronske pošte, sms sporoči-la ali telefonskega klica. elektronska čakalna knjiga sicer upošteva pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki med drugim določa, da je pacient na čakalni seznam uvrščen po pre-dložitvi originalne napotnice v roku 5 dni, da je pacient v roku 5 delovnih

dni o terminu pregleda obveščen in da mora bolnik morebitno odsotnost pisno ali ustno upravičiti v roku 14 dni od dneva načrtovane izvedbe zdra-vstvene storitve, sicer je s čakalnega seznama izbrisan. Pomembno za paciente je tudi dejstvo, da se lahko na čakalni seznam prijavijo samo pri enem izvajalcu.

Elektronski vpis podatkov bo olajšal informiranost pacientov.

UTRIP UKCL


CEPLJENJE JE NAJBOLJ UČINKOVITA ZAŠČITA PRO-TI KLOPNEMU MENINGOEN-CEFALITISUSlužba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc

Tveganju so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi

na novinarski konferenci smo pred začetkom pomladi opozorili na nevarnost okužbe z virusom klopnega menin-goencefalitisa (kme), ki ga prenašajo okuženi klopi. slovenija sodi med endemična področja kme, posebej ogrožene pa so gorenjska, koroška ter osrednji predel slovenije. strokov-njaki so govorili o okužbi, poteku bolezni in zdravljenju, pra-vočasni zaščiti s cepljenjem, o ogroženih skupinah, statisti-kah obolevnosti in pomenu ozaveščanja o kme v sloveniji.

klopni menigoencefalitis je resno virusno obolenje osre-dnjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa. bolezen lahko pusti trajne posledice, povzorča kognitivne motnje, lahko pa pripelje celo do smrti bolnika. med posle-dice bolezni sodijo tudi močni glavoboli, vrtoglavica, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja ter motnje v delovanju avtonomnega živčnega sistema. bolezen praviloma zahteva hospitalizacijo in močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Posledice bolezni so lahko tudi nesposobnost za opravljanje dela in s tem povezana socialna stiska.

Prof. dr. Franc Strle, dr. med., predstojnik klinike za infek-cijske bolezni in vročinska stanja, je opozoril na pomemb-nost pravočasne zaščite in visoko verjetnost okužbe pri nas: »bolezen lahko na človekovem zdravju pusti resne posledice,

česar pa se ljudje danes še vedno premalo zavedajo, med drugim lahko nastanejo tudi motnje v delovanju centralne-ga živčnega sistema, lahko pa pride tudi do ohromelosti. bolezen praviloma spremlja hospitalizacija in včasih dol-gotrajna rehabilitacija. na srečo pa se lahko pred klopnim meningoencefalitisom pravočasno zaščitimo s cepljenjem, ki pravzaprav predstavlja edino učinkovito zaščito!«

tveganju so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi, oziroma svoj poklic opravljajo na prostem, zbolevajo pa tudi otroci. zato se cepljenje priporoča vsem osebam, od enega leta starosti na-prej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer je klopni menin-goencefalitis endemičen, tudi otrokom od enega leta dalje, je povedal prof. dr. Milan Čižman iz klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. »največ primerov klopnega meningoencefalitisa zaznamo od meseca maja do oktobra, torej v toplejšem letnem obdobju, ko se poveča aktivnost klopov,« je povedala mag. Marta Grgič Vitek, dr. med., z ivz in dodala: »takrat je še posebej pomembno, da se pred odhodom v naravo zaščitimo s primernimi oblačili, repelen-ti oziroma s pravočasnim cepljenjem. še posebej pozorni morajo biti posamezniki, ki se veliko zadržujejo v naravi, in ogrožene skupine, ki svoje aktivnosti opravljajo na prostem. Pomembno je seveda tudi poudariti, da se okuženi klopi ne nahajajo zgolj v gozdovih, ampak tudi na domačih vrtovih!«

CEPLJENJE POTEKA V VSEH OBMOČNIH ZAVODIH ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO IN TUDI PRI IZBRANIH OSEBNIH ZDRAVNIKIH.

Največ primerov klopnega meningoencefalitisa

zaznamo od meseca maja do oktobra, torej v

toplejšem letnem obdobju, ko se poveča aktivnost

klopov.

UTRIP UKCL


as. mag. Alenka Škerjanc

Prezentizem je pojav, ki se v svetu intenzivno spremlja od leta 2000 dalje; pomeni pa prisotnost zaposlenih na delu tudi tedaj, ko/če se počutijo bolne. vemo, da bolan človek svojega dela ne more opravljati dobro. zato predstavlja pojav prisotnosti na delu v primeru bolezni izziv za raziskavo zaradi možnih negativnih vplivov na lastno zdravje, zmanjšano učinkovitost in možnost napak pri delu. iz odgovorov raziskave, ki smo jo na kliničnem inštitutu za medi-cino dela, prometa in športa izvedli zno-traj univerzitetnega kliničnega centra ljubljana, bomo sklepali, kaj so vzroki za mnogokrat nezdravi prezentizem, in poskušali potrditi našo domnevo, da prav sodelavci, ki velikokrat delajo/dela-mo bolni, kasneje prispevajo k visokemu deležu bolniškega staleža.

KAR 45 % ZAPOSLENIH V UKCL V OBDOBJU ENEGA LETA NIKOLI NI V BOLNIŠKEM STALEŽU

strokovna literatura navaja, da 30 do 40 % zaposlenih v obdobju ene-ga leta nikoli ni v bolniškem staležu. Presenetljiv je podatek za ukc – v letu 2009 kar 45 % zaposlenih ni bilo nikoli v bolniškem staležu. verjetno vsi ti nis(m)o popolnoma zdravi ljudje, to naj bi bili tudi tisti zaposleni, ki delajo, kljub temu, da se počutijo bolne.

raziskava med zaposlenimi v naši največji zdravstveni ustanovi naj bi torej

pokazala, če je tudi pri nas prisoten prezentizem in od katerih dejavnikov bi bil lahko odvisen. Pri tem bomo pre-verjali, ali je odvisen od zdravstvenega stanja; osebnih, demografskih dejavni-kov (spola, starosti, izobrazbe, stanu, števila otrok, razvad, količine rekreaci-je, višine osebnega dohodka, pomemb-nih življenjskih dogodkov; dejavnikov, povezanih z delom: poklica, delovnega mesta, trajnosti zaposlitve, oddaljenosti delovnega mesta od doma, obremeni-tev pri delu, izmenskega dela; psiho--socialnih dejavnikov: zadovoljstvom z delom, pripadnosti oddelku, vredno-tenju svojega dela, možnosti izobra-ževanja, vpliva na organizacijo dela, odnosov z nadrejenimi in s sodelavci, podaljšanega delovnega časa, možno-sti nadomeščanja.

REZULTATI NAJ BI POKAZALI, KAKO OHRANITI ZDRAVJE IN ZMOŽNOST ZA DELO

Prisotnost na delu tudi tedaj, ko se človek počuti bolnega, je morda celo bolj kot od zdravstvenega stanja same-ga odvisna od osebnih in organizacij-skih dejavnikov.

v drugem delu raziskave, ki bo potekala v januarju 2012, bomo primer-jali bolniški stalež »prezentistov« v letu 2010 z njihovim bolniškim staležem v letu 2011 in računali tveganje za nastop bolniškega staleža v prihodnjem letu, če je zaposleni v preteklem letu delal, ko se je počutil bolnega. zato imajo vprašalni-ki tudi številko, ki bo povezovala osebe

in odgovore iz leta 2011 na osebe v letu 2012. raziskava je odobrena tudi s strani komisije za medicinsko etiko.

zdravstveni delavci naj bi bili največji prezentisti in zato tudi najbolj ogrožena populacija. če bo prav s pomočjo naših odgovorov izziv prinesel odgovore za pomoč pri oblikovanju ukrepov, kako ohraniti naše zdravje kljub obremeni-tvam na delovnem mestu, bo naš cilj dosežen. rezultati raziskave naj bi po-dali smernice za načrtovanje ukrepov, kako ohraniti zdravje in zmožnost za delo. Problem torej postaja izziv, da najdemo rešitve na vseh področjih, kjer smo zaposleni, v ukc zlasti v številnih dejavnikih našega delovnega okolja.

PREBERITE

PREZENTIZEM V UKCLZAKAJ ZAPOSLENI, KI SE POČUTIJO BOLNE, NISO V BOLNIŠKEM STALEŽU, TEMVEČ DELAJO, IN KAKŠNE SO POSLEDICE?

V raziskavi bo KIMDPŠ skušal potrditi/ovreči domnevo, da prav sodelavci, ki velikokrat delajo/delamo bolni, prispevajo kas-neje k visokemu deležu bolniškega staleža. Ta je znašal leta 2009 v UKC 5,70 %, slovensko povprečje je bilo 4,02 % (Tabela 1).

Tabela 1: Bolniški stalež v UKC v letu 2009

V BREME UKC(30 delovnih dni)

SKUPAJ(Biološki bolniški stalež = 3 %)

slOvenija 2,19 1,83 4,02

Oe ljubljana 2,07 1,68 3,75

UKC 3,20 2,50 5,70

Vedno na razpolago – res zdravi ali

delamo tudi tedaj, ko se počutimo

bolne?


Janez Lah

Prvi marec 1981 je rojstni dan pevskega zbora, ki se je poimenoval po prvem profesorju otroškega zdravstva, dr. Bogdanu Derču, predstojniku Otroške bolnišnice v ljubljani. moto pevcev je že od samega začetka “pesem za zdravje”, zbor pa še danes sestavljajo zdravstveni in drugi delavci uni-verzitetnega kliničnega centra ljubljana (ukcl), ki so se jim pridružili zunanji člani. zbor šteje 40 aktivnih članov. Poleg ljubezni do zborovskega petja, potrebe po petju in želje s pesmijo pomagati bolnim in ostarelim, je zbor na vseh svojih turnejah in na večini koncertov zbiral sredstva za izgradnjo Pediatrične klinike in nakup medicinske opreme.

Člani pevskega zbora dr. Bogdan Derč na

intenzivnih pevskih vajah na Debelem rtiču.

POGLED NAZAJ

od leta 2007 je predsednica zbora ana marija VrbičOd leta 2007 je predsednica zbora višja zdravstvena delavka Ana Marija Vrbič. Zbor je na novo povezala, mu dala svež za-gon in v sodelovanju z večkratnim podpredsednikom zbora, literatom Janezom Lahom, znala preseči in umiriti tudi vi-harne trenutke in zbor usmeriti na pot glasbe in prijateljst-va. Ob prizadevanju za strokovni in pevski razvoj se zbor v letošnjem letu približuje 30-letnici delovanja. Veliko pevcev se je z zborom postaralo in morali jih bodo nadomestiti mlajši, ki bodo dodali novo glasovno kvaliteto in skrbeli, da »pesem za zdravje« na Pediatrični kliniki ne bo utihnila.

PESEM ZA ZDRAVJE30 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DR. BOGDAN DERČ: LJUBEZEN DO ZBOROVSKEGA PETJA TER ŽELJA S PESMIJO POMAGATI BOLNIM IN OSTARELIM

VRSTA NASTOPOV DOMA IN V TUJINI: V TUJINI VEDNO TUDI OGLEDI ZDRAVSTVENIH USTANOV

Pevski zbor je življenjsko povezan z zdravstvom. v svoji tridesetletni zgodovini beleži vrsto nastopov na domačih in mednarodnih strokovnih, medicinskih, zdravstvenih kongre-sih, simpozijih, prireditvah in obletnicah. kamorkoli smo šli, smo si ogledali tudi vrhunske zdravstvene ustanove, naši zdravstveni delavci so opravili vrsto razgovorov, izmenjali izkušnje in zapeli v avlah bolnišnic, v internih televizijskih studijih vsem bolnikom. Ob naših gostovanjih v tujini smo vedno znali združevati strokovno in kulturno poslanstvo.

S PESMIJO POSEGAMO V VSA OBDOBJA IN VSE ZVRSTI SLOVENSKE GLASBE

bili smo tudi v berlinu, pa v rimu in vatikanu. Potem pa avstralija! tam je zbor gostoval februarja 1996. takratni predsednik zbora, pediater Borut Bratanič, je p

Documents

NEGOVALNA BOLNIŠNICA: »SMO BOLNIŠNICA PRIJAZNIH …April 2011 | številka Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana 02 AKTUALNO »Obisk v temnici se mi je zdel