DIPLOMSKO DELO

Angelina Jolie: V deželi krvi in medu

(Open source intelligence)

Avgust, 2012 Maja Vidmar

DIPLOMSKO DELO UNIVERZITETNEGA ŠTUDIJA

Angelina Jolie: V deželi krvi in medu

(Open source intelligence)

Avgust, 2012 Maja Vidmar

Mentor: doc. dr. Teodora Ivanuša

Somentor: red. prof. dr. Iztok Podbregar

2

Zahvala

� družini, Tadeju, prijateljem, za podporo in potrpežljivost v času študija in

pisanja diplomske naloge

� anketirancem, ki so privolili v anketiranje in s tem prispevali k diplomski

nalogi

� mentorjema, doc. dr. Teodori Ivanuši in red. prof. dr. Iztoku Podbregarju za

vso strokovno pomoč in usmeritve pri pisanju diplomskega dela

3

Kazalo

1 Uvod .......................................................................................... 7

1.1 Proces obveščevalno-varnostne dejavnosti ........................................ 7

1.2 Informacije iz javnih virov (OSINF) ................................................. 9

1.3 Obveščevalne informacije iz javnih virov (OSINT) ............................... 10

2 Metodološki pristop ...................................................................... 11

3 Raziskovalni vprašanji .................................................................. 11

4 Zgodovinsko ozadje...................................................................... 11

4.1 Islamizem v BiH ....................................................................... 11

4.2 Tuji islamistični bojevniki v BiH .................................................... 12

4.3 Militantni Islamizem ................................................................. 13

5 Ustvarjanje filma v deželi krvi in medu ............................................. 14

5.1 Ustvarjanje scenarija ................................................................ 14

5.2 Richard Hoolbroke .................................................................... 14

5.3 Wesley Clark .......................................................................... 14

6 Interes ZDA na Balkanu ................................................................. 15

6.1 Alija Izetbegović ...................................................................... 15

6.2 Destabilizacija Jugoslavije .......................................................... 17

6.2.1 Zakon 101-513 ................................................................... 18

6.2.2 Konflikt Jugoslavija - Hrvaška ................................................. 18

6.2.3 Oboroževanje bosanskih muslimanov ........................................ 18

6.2.4 Tihotapljenje orožja ............................................................ 19

6.3 Military Professional Resources Inc (MPRI) ........................................ 19

6.4 OVK ..................................................................................... 19

6.5 Geostrateške analize tal............................................................. 20

6.6 NATO-ovo bombardiranje Kosova .................................................. 20

6.7 Willy Wimmer ......................................................................... 21

7 Odzivi javnosti ob premieri filma ..................................................... 23

8 Raziskava .................................................................................. 25

8.1 Predstavitev raziskave in udeleženci .............................................. 25

8.2 Odgovori udeležencev ............................................................... 26

8.3 Razprava in verifikacija/averifikacija raziskovalnih vprašanj ................. 31

9 Zaključek .................................................................................. 34

10 Uporabljeni viri .......................................................................... 40

4

11 Priloga ...................................................................................... 44

Kazalo slik

Tabela 1 .......................................................................................... 26

Tabela 2 .......................................................................................... 26

Tabela 3 .......................................................................................... 27

Tabela 4 .......................................................................................... 27

Tabela 5 .......................................................................................... 28

Tabela 6 .......................................................................................... 28

Tabela 7 .......................................................................................... 29

Tabela 8 .......................................................................................... 29

Tabela 9 .......................................................................................... 30

Tabela 10 ......................................................................................... 30

5

POVZETEK Angelina Jolie se je po obisku Bosne in Hercegovine – kot ambasadorka dobre volje

Organizacije združenih narodov zaradi goreče osebne želje odločila, da napiše

scenarij za ljubezensko vojno dramo. Med pisanjem scenarija se je posvetovala z

ameriškim diplomatom in članom Clintonove administracije Richardom Holbrookom,

ki je bil eden izmed soavtorjev Daytonskega mirovnega sporazuma, generalom

Wesley Clarkom, ki je bil direktor za strateške načrte in politiko obrambnega

ministrstva med vojno v BiH ter tujim dopisnikom Tomom Gjeltenom. Med tem naj

omenimo, da je bil Richard ugleden »pro bono« odposlanec predsednika Clintona za

Balkan, njegova naloga pa je bila umiritev napetosti med Srbijo in vojsko OVK1, ki se

je zavzemala za samostojnost Kosova. Holbrooke je bil podpredsednik podjetja

Perseus LLC, član upravnega odbora gigantskega podjetja AIG. Zanimivo je, da so

prav ta podjetja zabeležila največjo rast dobička v času vojne na Balkanu. Clarkovo

sporno srečanje in izmenjavanje baretk z voditeljem bosanskih Srbov, Ratkom

Mladićem, je tako v ZDA kot drugje po svetu povzročilo val zgražanj. Ta ista oseba je

kljub polemikam in strašanskim napakam dobila naziv SACEUR2. Javno mnenjske

raziskave kažejo na to, da sam film v Bosni in Hercegovini pomaga celiti rane, a jih

po drugi strani v Srbiji šele zares odpira. Diplomska naloga proučuje različna stališča

s pomočjo uporabe različnih metod in se poskuša približati resnici nekje na »sredini«

med podatki pridobljenimi s pomočjo OSINT3 metode ter mnenji laične javnosti.

Ključne besede: Islamizem v BiH, OSINT, destabilizacija Jugoslavije, Alija

Izetbegović/Richard Holbrooke/Wesley Clark

1 Osvobodilna vojska Kosova 2 Supreme Allied Commander Europe

3 Open Source Intelligence

6

SUMMARY – Angelina Jolie: In the land of blood and honey (Open source intelligence) Angelina Jolie was visiting Bosnia and Hercegovina - as a goodwill ambassador for the

United Nations and has decided by burning personal desire to write a screenplay for

the romantic war drama. While writing the script, she has consulted with U.S.

diplomats and members of the Clinton administration, Richard Holbrookom, who was

one of the co-authors of the Dayton Peace Agreement, General Wesley Clark, who

was the director for strategic plans and policy of the Department of Defense during

the war in Bosnia and Hercegovina and foreign correspondent Tom Gjeltenom. In the

meantime, we should mention that Richard Holbrooke was a respectable "pro bono"

President Clinton's envoy to the Balkans, whose task was calm tensions between

Serbia and the Army KLA, which strove for the independence of Kosovo. Holbrooke

was the vice president of Perseus LLC, a member of the Board of AIG. It is interesting

that these firms recorded the highest growth in profits during the war in the Balkans.

Clark's controversial meeting and sharing berets with leaders of the Bosnian Serbs,

Ratko Mladic, both in the U.S. and throughout the world caused outrage cylinder.

Nevertheless, to this same person who has caused controversy and terrible mistakes,

was given the title of SACEUR. Public opinion polls show that film in Bosnia and

Hercegovina help heal wounds, but on the other side in Serbia really opens up. The

thesis examines the different views by using various methods and trying to bring

truth somewhere in the "middle" of the obtained data through OSINT methods and

opinions of the general public.

Keywords: Islamism in Bosnia and Herzegovina, OSINT, destabilization of Yugoslavia,

Alija Izetbegovic/Richard Holbrooke/Wesley Clark

7

1 Uvod

V diplomski nalogi smo se osredotočali na uporabo in uporabnost OSINT metode

(Open Source Intelligence) – pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov in jo

aplicirali na konkreten, izbran aktualen primer.

Za primer smo si izbrali film, režiserski prvenec Angeline Jolie: «V deželi krvi in

medu«, ki ga je posnela v Bosni in Hercegovini. Sam film je v javnosti povzročil val

zgražanj, nesoglasij in trenj med posameznimi narodi, saj skozi ljubezensko zgodbo

prikaže drama emocionalne, moralne in materialne posledice vojne, govori pa tudi o

posledicah, ki jih prinaša odsotnost politične volje za posredovanje na območjih

spopadov. Sam scenarij naj bi bil po mnenju številnih strokovnjakov nespoštljiv do

občutkov žrtev nasilja zaradi neresničnega prikazovanja dejanskih vojnih dogodkov.

Rezultate, ki smo jih pridobili s pomočjo OSINT metode (brez poseganja v tajne

podatke in izključno s pridobivanjem podatkov, ki so pridobljeni iz javnih virov, kjer

posebnega dovoljenja za takšno poizvedovanje nismo potrebovali) smo razumeli kot

ključno osnovo za krizno načrtovanje v primeru, da bi se ZDA in posledično tudi

Angelina Jolie vmešavale v notranje zadeve Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova in

Hrvaške.

1.1 Proces obveščevalno-varnostne dejavnosti

»Obveščevalno-varnostna dejavnost je v bistvu proces od zajemanja in zbiranja

podatkov do njihovega vrednotenja in analiziranja, tj. transformacije podatkov v

informacije ter distribucije raznolikih obveščevalno-varnostnih informacij, potrebnih

pri odločanju uporabnikov. Besedna zveza obveščevalna dejavnost se uporablja v

različnih povezavah, toda vedno v povezavi z intelektom. Razvili sta se dve zelo

različni pojmovanji obveščevalne dejavnosti:

a) obveščevalna dejavnost se uporablja, da razloži tako proces kot aktivnosti. Takrat

govorimo o izvajanju obveščevalne dejavnosti;

b) obveščevalna dejavnost je tudi kazalnik končnih produktov ali izdelkov

obveščevalno-varnostnega procesa. Takrat govorimo o izdelkih, produktih oziroma

rezultatih obveščevalno-varnostne dejavnosti.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 191).

8

»O potrebnosti obveščevalno-varnostne dejavnosti v sodobnem svetu ne želimo

polemizirati. Odločevalci, ki so bili v vlogi uporabnikov obveščevalnih informacij,

menijo, da te informacije potrebujejo. Prav tako, po izsledkih sicer malo-številnih

raziskav, lahko ugotovimo, da vsebina obveščevalnih informacij vpliva na odločitve,

resda v zelo majhnem, a morda ključnem deležu. Obveščevalno-varnostna dejavnost

se bo glede discipline zajemanja podatkov v prihodnosti najverjetneje razvijala v

dveh smereh. Prva pomeni nadaljevanje pridobivanja podatkov s poseganjem v

človekove pravice in svoboščine, pri čemer bodo z razvojem tehnologije posege v

človekovo zasebnost težko prepoznavali celo sami izvajalci obveščevalno varnostne

dejavnosti. Javnost, ki je sicer zelo občutljiva za posege v zasebnost, za tovrstne

posege ne bo občutljiva, ker jih ne bo zaznavala. Neskladje med zaznavo posega v

človekovo zasebnost in občutljivostjo izvajalcev obveščevalno-varnostne dejavnosti

in javnosti za takšen poseg pa pomeni zamudo pri normativni urejenosti. Zakonodaja

in nadzor bosta v izvedbenem smislu ves čas zaostajala za realnimi potrebami, torej

ne bosta omogočala učinkovitega nadzora nad to dejavnostjo.« (Ivanuša in

Podbregar, 2010: 191).

»Gre za kompleksno vprašanje, ki zahteva ločeno in poglobljeno znanstveno

raziskovanje tega področja in vse bolj kompetentne izvajalce obveščevalno-varnostne

dejavnosti ter predvsem zelo občutljive nadzornike posegov v človekove pravice.

Druga smer razvoja pa pomeni večje zajemanje podatkov iz javnih virov, kjer ne gre

za poseganje v človekove pravice. Sodobno okolje nudi praktično vse podatke,

potrebne za odločanje. Težava je samo v tem, kako v množici podatkov, ki nas

globalno obkrožajo, pridobiti nujno potrebne in zadostne informacije za odločanje v

realnem času. Zato je treba v delovanje vključiti sodobno informacijsko tehnologijo

in motivirati za sodelovanje pri pridobivanju tako imenovanih javnih podatkov

primerno število sodelavcev. Izbor oziroma vrednotenje in razvrščanje podatkov, da

bi postali sporočilo in pozneje informacija, so ključni, da uporabnik iz podatkov, ki

mu sprva ne pomenijo ničesar, izlušči ključno informacijo za odločanje na pravem

mestu in ob pravem času.«(Ivanuša in Podbregar, 2010: 191-192).

»Vloga javnih virov v obveščevalno-varnostni dejavnosti je vse pomembnejša. Ne gre

samo za možnost takojšnje informiranosti o aktualnih dogodkih, temveč tudi za širše

razumevanje razvoja določenih dogajanj in možnosti preverjanja podatkov iz

različnih virov. Javni viri v obveščevalni dejavnosti niso samo zbirka novih časopisnih

izrezkov ali klipov in tudi ne samo kvalitetno brskanje po internetu, temveč lahko s

sodobno mrežo sodelavcev obveščevalnih služb tudi na terenu preverjamo javno

9

dostopne podatke. Tako gradimo mreže dostopov do javnih virov in jih upravljamo

glede na potrebe in drugo. Sodobno lobiranje, ki je sicer interesno posredovanje,

uporablja mreže baz javnih podatkov, pri čemer je bistveno, da pri teh dejavnostih

nikoli ne posegamo v človekovo zasebnost in ne kršimo veljavne zakonodaje.«

(Ivanuša in Podbregar, 2010: 192).

»Načrtovalci sprememb v slovenski obveščevalno-varnostni skupnosti bi skupaj z

nadzorniki in iskalci pravnih rešitev lahko po prej opisanih smereh najhitreje

vzpostavili sodobno bazo podatkov, ki bi izvajalcem obveščevalne dejavnosti in

tistim, ki odločitve sprejemajo, omogočal dosegati zadostne rezultate. Pri tem naj se

natančno sledi strogi ločnici med tajnimi podatki, pridobljenimi z neizogibnim

poseganjem v človekovo zasebnost, in javnimi podatki, pridobljenimi iz javno

dostopnih virov. Javni viri v obveščevalno-varnostni dejavnosti so zato vedno bolj

cenjeni v smislu načrtovanja in posledične potrditve pravilnosti oziroma napovedne

vrednosti informacij.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 192).

1.2 Informacije iz javnih virov (OSINF)

»Informacije iz javnih virov (Open Source Information, v nadaljevanju: OSINF) so vsi

podatki iz dostopnih internetnih, tiskanih, časopisnih in drugih elektronskih virov

(npr. radio, TV itd.). To niso nujno brezplačni podatki in vključujejo komercialno

oddajanje podatkov (npr. BBC monitoring ali Factiva, komercialne satelitske slike

itd.).»Izvajanje temeljne naloge obveščevalno-varnostnih služb, tj. proces

pridobivanja podatkov, poteka v ciklusu, sestavljenem iz petih korakov (NATO Open

Source Handbook, Intelligence Reader, and Intelligence Exploitation of the Internet,

2002, https://www.eurosint.eu):

1. načrtovanje,

2. zbiranje podatkov,

3. obdelava podatkov,

4. analiziranje,

5. izdelava končnega »izdelka« – informacije – in posredovanje tega naročniku.

Tak koncept obveščevalnega cikla je doživel veliko kritik, saj naj ne bi upošteval

dinamične narave dela obveščevalno varnostnih služb in naj bi posledično vplival na

zunanje okolje. Koncept, ki naj bi upošteval to razgibanost dela in posledično tudi

10

odziv okolja v procesu svojega dela, je poimenovan »lijak vzročnosti«. Prednost tega

koncepta naj bi bila predvsem v tem, da se za končni izdelek izločijo nepotrebni

podatki.« (Podbregar in Ivanuša, 2010: 192).

1.3 Obveščevalne informacije iz javnih virov (OSINT)

»Open Source Intelligence (OSINT) je eden od treh tradicionalnih virov obveščevalne

dejavnosti in edini javno dostopen. Objavljenih je kar nekaj raziskav na področju

razvoja orodij in tehnologije za podporo procesa OSINT. International Conference on

Intellegence and Security Informatics (IEEE), ISI 2004–2007, daje poudarek

povezovalnim orodjem in tehnologijam.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 193).

»OSINT se lahko organizira kot povsem samostojen proces obveščevalno-varnostne

dejavnosti, saj je obveščevalni ciklus proces, ki se začne z zahtevo za obveščevalne

študije. To zahtevo poda odločevalec oziroma uporabnik obveščevalnega izdelka

OSINT oziroma informacije. Posledica take zahteve sta načrt in identifikacija

informacijskih virov. Raziskovalec ali specialist OSINT nato zbira ustrezne podatke z

uporabo različnih informacijskih orodij, jih vrednoti, indeksira ter združuje v

označene generatorje podatkov. Tako zbrane podatke preda analitiku, strokovnjaku

za vsebino, da jih analizira ter selekcionira in na podlagi zahteve naročnika izbere

vse razpoložljive vsebine v želenem obsegu in obliki. Gre za vizualizacijo zahtevanih

oziroma želenih podatkov. V naslednjem koraku potem pomembne in vidne podatke

združi v končno vsebino oziroma izdelek/informacijo oziroma študijo za ciljnega

naročnika.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 193).

»Nujna sta veščina ločevanja med podatki in informacijami ter končnimi dejstvi in

zagotavljanje kredibilnosti javnega vira oziroma njegov predhodni ugled v

razpoložljivem času. Kredibilen javni vir je tisti, ki daje na voljo elementarne

podatke in je najbližji viru dogodka ali vsebini. To so na primer prva poročila o

nekem dogodku, komentarji, znanstvene razprave, mnenja ipd. Sama analitika

oziroma analize so za OSINT že sekundarnega pomena, ker večinoma nastajajo s

časovnim zamikom glede na začetek samega dogodka. Zato je hitro ugotavljanje

kredibilnosti in funkcije izbranega javnega sporočila s stališča OSINT v obveščevalno-

varnostni dejavnosti ključnega pomena. Obsežno pomanjkanje kadra z izvedeniškim

znanjem in poznavanjem tujih – manj znanih – jezikov in področij, kjer nastajajo

novodobne grožnje, oziroma pomanjkanje in podcenjevanje znanja nasploh hromijo

odločevalce ter vodijo v enostranskost in napačne odločitve, ki so posledica množice

11

podatkov, ne pa premišljenih in analitično obdelanih podatkov in kredibilnih

informacij, ki sledijo. OSINT se osredotoča na zbiranje kvalitetnih primarnih virov in

na proces strukturiranja digitalnih podatkov. Razumeti je treba zahtevo po

informaciji (Requets for Information) in probleme, ki so vsebina analiziranja, ter

vzpostaviti jasno sodelovanje med analitikom in uporabnikom informacije.« (Ivanuša

in Podbregar, 2010: 193).

2 Metodološki pristop

Metode, ki smo jih uporabili za pisanje diplomske naloge so naslednje:

- Metoda OSINT – Open Source Intelligence (Ivanuša in Podbregar, 2010).

- Metode analize pisnih, elektronskih in internetnih virov, ki jo bomo uporabili

za razčlenjevanje in obdelavo vsebine navedenih virov (Ivanko, 2007).

3 Raziskovalni vprašanji

Postavili smo si naslednji raziskovalni vprašanji:

� Raziskovalno vprašanje 1: Obstajajo indici, da se ZDA vmešava v notranje

zadeve Republike Srbske v BiH,BiH,Kosova,Hrvaške

� Raziskovalno vprašanje 2: Angelina Jolie se zavzema za ukinitev Republike

Srbske v BiH.

4 Zgodovinsko ozadje

4.1 Islamizem v BiH

»Globalni džihad – skrajna islamistična ideologija, katere zastopnik je Al-Kaida je

svoj največji razcvet doživela ob koncu hladne vojne. Del džihada pa sega/je segal

tudi v BiH, kjer so ustvarili bazo, s pomočjo katere so pripadniki islamistične

ideologije omogočili širitev svojih aktivnosti tudi na Zahod. Islamizem se je ob koncu

hladne vojne zelo okrepil, sej je v islamskem svetu vedno bolj živela ideja, da je

treba izločiti kvarne vplive zahoda, hkrati pa obuditi in obnoviti dlje časa spečo

muslimansko civilizacijo. Vojna v BiH je bila glavna zgodba v medijih v preteklem

desetletju, a kljub temu da je bilo ogromno napisanega o obeh vojskujočih se

straneh, a nihče se ni resnično poglobil v vlogo, ki so jo v vojni odigrali tuji

12

islamistični borci. Nihče se ni vprašal kakšno grožnjo varnosti lahko predstavlja

skrajni islamizem na evropskih tleh.« (Kastelec, 2008: 5-6) ).

»Schindler v svojem delu »Unholy Terror« pravi, da so se v času prve svetovne vojne

različni narodi znotraj današnjega ozemlja BiH pripadali različnim sprtim stranem.

Tako je že v tistem času prihajalo do sovraštva, napetosti in maščevanja med

sosedami. Enako ali še celo bolj intenzivno, je prihajalo do sporov v času 2.sv. vojne,

ko so centralne sile zavzele Jugoslavijo. Znotraj držav so se začele formirati

nacistične skrajno desno usmerjene skupine, ki so bile prežete z radikalnimi idejami

in pogledi. Te skupine so bili, Četniki, Ustaši in Mladi Muslimani. Ustaši in Mladi

Muslimani so ves čas sodelovali z nacističnim režimom med 2. Svetovno vojno. Mladi

Muslimani so imeli celo divizijo, ki je bila del Himmlerjevih elitnih enot SS. Ta enota

je bila po Schindlerjevem mnenju znan po številnih pobojih in nehumanih početjih

storjenih nasproti Srbom.« (Kastelec, 2008: 34-35).

Ob podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, so njegovi podpisniki iz ZDA odšli zelo

nezadovoljni. Hrvaška stran je dobila svoje ozemlje, a si je le tega delila z

muslimani. Srbi so dobili priznanje Republike Srbske, a je bila slednja še vedno del

Bošnjaške države. Tudi muslimani so dobili velik del ozemlja, ki so ga želeli, a še

vedno so bili del neke skupne države. Islamisti so za prihod mudžahidov v državo

znotraj evropske celine potrebovali nekoga, ki jih bo podpiral v boju proti

nevernikom/sovražnikom. Njihov največji zaveznik znotraj BiH je bila bošnjaška

vlada in njen predsednik Alija Izetbegović. Pan islamizem se je v Bosni pojavil že v

začetku 20. Stoletja. Bošnjaki so redno gostovali na tujih islamskih univerzah, tudi na

kairski Al-Azhar. Tu se je rodilo tudi gibanje pod imenom »muslimansko bratstvo«,

katerega ustanovitelj je Hasan al-Bana. Leta 1941 je tudi v Bosni nastala skupina

»mladi muslimani«, katere ideologija je bila identična »muslimanskemu bratstvu«.

Član mladih muslimanov je bil tudi Alija Izetbegović. (Kastelec, 2008).

4.2 Tuji islamistični bojevniki v BiH

»Infrastruktura – islamistična je takoj po vojni v Afganistanu potrebovala nov namen

za njen obstoj. Vojna v BiH je tako postala novo muslimansko bojišče v katerem so

sodelovali tudi tisti islamisti, ki so kasneje sodelovali v napadih na ZDA. Skupna

ideologija vseh mudžahidov, je bil salafizem. Prihod mudžahidov v BiH ni bil spontan

dogodek, bil je namreč del načrta vodilnih islamistov, ki so boj želeli prenesti na

Zahod. Osama bin Laden in Al Kaida naj bi po mnenju Schindlerja odigrala pomembno

13

vlogo. Večina ljudi, ki je prišla v BiH je bila del Bin Ladnove Al Kaide. V BiH je

življenje izgubilo nekaj slavnih veteranov vojne v afganistanu – al Moataz,al Masri,

Shaaban.« (Kastelec, 2008: 45).

Na začetku vojne je bila bošnjaška vojska slabo oborožena, primanjkovalo ji je ljudi –

veliko jih je izgubilo življenje. To je bil povod za prihod tisočih bojevnikov iz

Bližnjega vzhoda v pomoč muslimanski skupnosti na Balkanu. Bosna je med vojno

poslala pravo gojišče mudžahidov iz Bližnjega vzhoda. V času vojne so se

mudžahidom pridružili tudi številni spreobrnjenci. Delegacija mudžahidov naj bi pod

okriljem Aziza in Shaabana formirala dva učna centra. Prvi je bil v zapuščenem

centru za ostarele v Zenici, drugi pa na okoli 40km oddaljeni pečini v Mehuričih v

bližini mesta Travnik. Centre so formirali po zgledu afganistanskega modela –

intenzivno ter agresivno rekrutiranje in treniranje vojaške taktike in drugih borilnih

veščin. Celotno urjenje so prežemale ideje islamskega fundamentalizma. Znana

enota za širjenje džihada v času vojne je bila 7. Muslimanska brigada, ustanovljena s

pomočjo TWRA in SDA. Ta enota je bila izpostavljena posebnemu urjenju prežeta z

islamistično ideologijo. Odgovorna je bila za številne brutalne vojne zločine – postala

je sinonim za brutalnost. (Kastelec, 2008: 45-46).

4.3 Militantni Islamizem

»Militantni islamizem se je v drugi polovici 20. Stoletja naglo širil po vsem

muslimanskem svetu. Ideologija se je v stvarnost prelevila v začetku 80ih let, ko se

je v Afganistanu organiziral vse muslimanski upor proti tedanji Sovjetski zvezi.

Tekom vojne so se razvila številna prijateljstva in poznanstva, ki so kasneje tvorila

jedro militantnega islamizma. V tej vojni so se rodila tudi prva islamistična

organizacija katere cilji niso bili zgolj lokalne temveč tudi globalne narave. Ena prvih

postaj te islamistične internacionale je postala Bosna in Hercegovina. Ker je bila BiH

začasa vojne v veliki gospodarski krizi, vojska je bila zelo slabo opremljena, se je po

pomoč obrnila k nekaterim islamskim državam in organizacijam. Zaradi prisotnosti

vere na balkanskem polotoku in naklonjenost muslimanske oblasti radikalnemu

islamizmu, se je islamski džihad ustalil tudi na obrobju današnje Zahodne Evrope. Na

ukaz Alije Izetbegovića je bila ustanovljena tudi prva islamistično-vojaška enota – El

Mudžahid, kot sem že zgoraj omenila. Na območje BiH so prihajali afganistanski

borci, obveščevalci, vojaki… - večina teh ljudi je bila del Bin Ladnove Al Kaide. BiH

naj bi v času vojne večkrat obiskala Ajman al-Zavahiri ter celo sam Osama bin Laden.

V prihod mudžahidov na bosanska tla je bilo vpletenih veliko število, pretežno

14

islamskih držav, ki so z orožjem oskrbovale mudžahide, poleg njih pa je bilo

ustanovljenih število humanitarnih organizacij. Med glavne lahko štejemo: Muslim

World League, International Islamic Relief Organization, Third World Relief Agency.

Izjave nekaterih ameriških obveščevalnih služb govorijo o tem da je kar tretjina

islamskih nevladnih organizacij na Balkanu prisostvovala pri širjenju islamističnih

idej.« (Kastelec, 2008: 37-38).

5 Ustvarjanje filma v deželi krvi in medu

5.1 Ustvarjanje scenarija

Angelina Jolie je po obisku BiH – kot ambasadorka dobre volje OZN4, dobila idejo, da

napiše scenarij za ljubezensko vojno dramo. Med pisanjem scenarija se je

posvetovala z ameriškim diplomatom in članom Clintonove administracije Richardom

Holbrookom, ki je bil eden izmed soavtorjev Daytonskega mirovnega sporazuma,

generalom Wesley Clarkom, ki je bil direktor za strateške načrte in politiko

obrambnega ministrstva med vojno v BiH in tujim dopisnikom Tomom Gjeltenom.

5.2 Richard Hoolbroke

Holbrooke je bil ugleden »pro bono« odposlanec predsednika Clintona za Balkan za

umiritev napetosti med Srbijo in vojsko OVK, ki se je zavzemala za samostojnost

Kosova. Leta 1999 je odpotoval v Beograd, da je takratnemu predsedniku Slobodanu

Miloševiću podal dokončni ultimat, pred napadom zveze NATO5. Bil je tudi glavni

pogajalec pri sestavljanju Daytonskega sporazuma. »Karadžić in Sacirbey vztrajata,

da sta z Holbrookom podpisala sporazum o umiku Karadžića iz politike v zameno za

imuniteto pred Haaškim sodiščem.«(Robertson, 2008). Holbrooke je bil

podpredsednik podjetja Perseus LLC od februarja 2001 – 2008, član upravnega odbora

gigantskega podjetja AIG. Zanimivo je, da so prav ta podjetja zabeležila največjo

rast dobička v času vojne na Balkanu. (Perlez, 1999).

5.3 Wesley Clark

Clark se je srečal z voditelji bosanskih Srbov, med drugim tudi z Ratkom Mladićem, ki

je bil kasneje obtožen vojnih zločinov in genocida. V javnost je prišla tudi slika na

4 Organizacija združenih narodov

5 North Atlantic Treaty Organization

15

kateri si Clark in Mladić izmenjavata baretke. Omenjena slika je povzročila tako v

ZDA kot drugje v svetu val zgražanj. ZDA so se takoj odzvale in sporočile, da je Clark

kljub odsvetovanju veleposlanika obiskal Mladića. Nekateri blizu Clintonove

administracije naj bi dogodek primerjali celo z Goeringom. In ta ista oseba kljub

polemikam in strašanski napaki dobi naziv SACEUR (pozicija omogoča nadzor sil Nata

v Evropi). Največji dogodek v nazivu SACEUR pa je bila vojna na Kosovu. Tudi tukaj

so znani številni zapleti, ki so se pojavili v izdajanju ukazov in odločitev s strani

Clarka. Varnostni svet je sprejel resolucijo 1199, ki spodbuja k spravi in ne odobrava

nikakršnih vojaških napadov. Nato se je zgodil incident Račak, zavrnitev

Rambouilletu sporazuma, kar je seveda Clark kljub sprejeti resoluciji 1199 izkoristil

(podpora Clintona in Albright) in z operacijo Allied Force napadel Jugoslavijo

(Kosovo). Prav tako je imel kontroverzne izjave v katerih je nakazoval, da je žrtev na

strani Srbije in Kosova še celo več kot poročajo mediji. Nekateri protivojni aktivisti

obtožujejo tako Clarka kot Clintona, da sta odgovorna za pokol v Srebrenici. ZDA ga

je»kaznovala« le s tem, da sam ni dobil vabila ob 50. letnici NATA.(General…, 2012)

6 Interes ZDA na Balkanu

6.1 Alija Izetbegović

»Ob podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma, so njegovi podpisniki iz ZDA odšli

zelo nezadovoljni. Hrvaška stran je dobila svoje ozemlje, a si je le tega delila z

muslimani. Srbi so dobili priznanje RS, a je bila slednja še vedno del Bošnjaške

države. Tudi muslimani so dobili velik del ozemlja, ki so ga želeli, a še vedno so bili

del neke skupne države. Islamisti so za prihod mudžahidov v državo znotraj evropske

celine potrebovali nekoga, ki jih bo podpiral v boju proti nevernikom/sovražnikom.

Njihov največji zaveznik znotraj BiH je bila bošnjaška vlada in njen predsednik Alija

Izetbegović. Pan islamizem se je v Bosni pojavil že v začetku 20. Stoletja. Bošnjaki so

redno gostovali na tujih islamskih univerzah, tudi na kairski Al-Azhar. Tu se je rodilo

tudi gibanje pod imenom »muslimansko bratstvo«, katerega ustanovitelj je Hasan al-

Bana. Leta 1941 je tudi v Bosni nastala skupina »mladi muslimani«, katere ideologija

je bila identična »muslimanskemu bratstvu«. Član mladih muslimanov je bil tudi Alija

Izetbegović.« (Kastelec, 2008: 36).

»Schindler navaja, da je bil Alija Izetbegović , ki je bil po poklicu pravnik, eden

najvidnejših članov te skupine. Zaradi širjenja radikalnega islamizma preko revije El –

Mudžahid so ga leta 1946 zaprli skupaj s somišljenikom Nedzibom Sacirbegovićem.

16

Po izpustu iz zapora pa se je Izetbegović začel zavedati, da bo s svojim odkritim

izražanjem nagnjenj povzročil več škode kot koristi tako sebi kot svoji politični

karieri. To je bil prelomni dogodek,od tistega trenutka dalje je taktiko in se začel

kazati kot strpen in prozahodno usmerjen človek.« (Kastelec, 2008: 37).

»Mladi Muslimani so se v 70. letih začeli skrivno povezovati muslimanskim bratstvom

iz Egipta ter podobnimi gibanji iz drugih islamskih držav. Muslimansko bratstvo je v

naslednjih letih pošiljalo številne študente na šolanje v Jugoslavijo, kjer so poleg

šolanja, pomagali mladim muslimanom pri širjenju njihovih idej. Število skrivnih

pogovorov med bošnjaškimi islamisti in drugimi pripadniki iz tujine je začelo naglo

naraščati. V tem času je iz Sudana na študij v Jugoslavijo prišel Faith Al-Hasanayn,

znan po tem da je bil kasneje vodja največje islamistične organizacije, ki je

podpirala džihad v BiH. V tem času so se spletle prijateljske vezi med njim in Alijo

Izetbegovićem.« (Kastelec, 2008: 37).

Alija Izetbegović je spletel vezi tudi z Omer Behmenom, s katerem sta imela gorečo

željo širiti radikalne islamistične ideje preko programa islamska deklaracija. Njihove

namere je pravočasno prestregla tajna policija in jih aretirala leta 1983. Po izpustu

iz zapora Foca, je ustanovil demokratsko stranko SDA6 (izkoristil je slabe razmere v

Jugoslaviji – prezadolženost, brezposelnost). Iz aretacij se je namreč naučil, da svoje

ideje ne sme v dobro sebe in svoje stranke razkrivati javno, temveč jih mora zadržati

v tajnosti. Bil je odličen retorik in govornik, uporabljal je popularne aforizme, ki so

ustrezali, ugajali povprečnemu volivcu. Leta 1990 je stranka SDA naredila korak

naprej in se povezala tudi z lokalnimi imami, ki so med postali njihovi zavezniki pri

pridobivanju privržencev znotraj Bosne in Hercegovine. Po propadu komunizma je

bilo največ ortodoksnega islama po vaseh, tam so tudi začeli s pridobivanjem novih

volivcev, v večjih mestih pa je šlo bolj ali manj za sekularni islamizem. Vsaka

molilnica je postala sedež stranke SDA. Vsa ta dejanja so bila s strani SDA in

Izetbegovića očem javnosti neznana, prikrita. (Kastelec, 2008).

V začetku 90. let so iz stranke SDA, eden za drugim začeli izstopati nekateri

pomembni ljudje, Fikret Adbić – slednji tudi odstopi mesto predsednika Izetbegoviću,

saj je bil mnenja da je stranka SDA leglo radikalnega islamizma. Že leta 1991 je

Izetbegović pričel z obiski islamskih držav (Turčija, Iran), kjer se je dogovarjal

predvsem za finančno pomoč, največ naj bi je prišlo prav iz Irana. Nasprotnikom

politike SDA (sekularni muslimani) je kaj kmalu postalo jasno da Izetbegović ne

6 Stranka Demokratske Akcije

17

vključuje drugih ljudi, kot zgolj muslimanov. Njegovi obiski evropskih prestolnic so

bili zaznamovani z govori o multikulturnosti, manjšinskih pravicah, demokraciji,

medtem ko je ob obiskih islamskih držav nemalokrat govoril je o džihadu/sveti vojni.

Med drugim naj bi svojo vojsko redno nagovarjal s pozdravom »selam« in ne v svojem

bošnjaškem jeziku. SDA se je pripravljala na dejanja ki bi pripomogla k neodvisnosti

BiH je razglasila suverenost, s čimer se nikakor niso strinjali bosanski Srbi. SDA je

ustanovila paravojaško skupino pod imenom Patriotska liga pod vodstvom Čengića

(znan je bil svojih prijateljskih vezeh z islamskimi državami ter tudi po tajnih

pošiljkah orožja v BiH). Enota ni bila vojska BiH temveč osebna vojska SDA.

Sarajevska vlada je ves čas zatrjevala, da so islamistični bojevniki v BiH samotarji, ki

delujejo na lastno pest in nimajo nikakršnih povezav z vojsko BiH. V resnici pa je bila

enota El Mudžahid integrirana v vojsko BiH, v uradnih dokumentih znana kot vojaška

enota 5689. Alžirski vodja vojske El Mudžahid je v enem izmed svojih intervjujev

dejal, da so bili prostovoljci iz islamskih držav del vojske BiH in so le izpolnjevali

ukaze Delića in Izetbegovića. Islamizacija BiH je bila skriti cilj SDA, katerega pa

Zahod ni uvidel oziroma ga ni želel. SDA je med vojno za propagando najela svetovno

znani ameriški firmi Hill&Knowlton ter Ruder Finn, ki se ukvarjata z javnim

mnenjem. Poleg omenjenih podjetij je za propagando veliko storil tudi ambasador

pri Združenih Narodih, Muhamed Sacirbey (njegov oče je bil aktivist organizacije

mladi muslimani in je bil leta 1946 zaprt skupaj z Alijo Izetbegovićem). O

nehumanosti in dvojni igri SDA govori tudi primer napada na sarajevsko tržnico

4.2.1994 v katerem je življenje izgubilo 46 civilistov, s strani Srbov – a to trditev

zanikajo številne obveščevalne agencije. (Kastelec, 2008).

6.2 Destabilizacija Jugoslavije

Stebre za destabilizacijo Jugoslavije sta po mnenju Haskina ustvarila Mednarodni

denarni sklad in Svetovna banka. Leta 1982 je ameriška zunanja politika organizirala

niz posojil pod novo ustanovljenimi programi za strukturno prilagajanje, za

obravnavanje 20 milijard dolarjev dolga v ZDA. Učinek posojil v okviru programov je

bil, da so povzročile gospodarsko in politično opustošenje, posledično je gospodarska

kriza ogrožala politično stabilnost in s tem povečala že tako visoke etnične napetosti.

(Haskin, 2006).

Leta 1990 sta Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad začela s programom in

izdatki jugoslovanske države so šli v smeri odplačila dolgov. Kot rezultat pa so bili

odstranjeni socialni programi, razvrednotena valuta, zamrznjene plače, cene pa so

18

rasle. Reforme so bile kot gorivo za tendence po odcepitvi, ki so sicer že obstajale

zaradi gospodarskih dejavnikov, kot tudi etnične delitve in so zagotavljale de facto

odcepitev nekaterih republik. (Chossudovsky, 2002).

Leta 1990 je ameriška vojaška služba izdala National Intelligence Estimate (NIE), ki je

predvideval, da bi se razpad Jugoslavije razvil v državljansko vojno. Poročilo je za

destabilizacijo obdolžilo Slobodana Miloševića. (Binder, 1990).

6.2.1 Zakon 101-513

Petega novembra leta 1990, eno leto pred začetkom državljanske vojne v Jugoslaviji,

je Ameriški kongres sprejel zakon 101-513. Ta zakon je brez predhodnega opozorila

zmanjševal vsa proračunska sredstva, posojila Jugoslaviji, obenem pa prisili tudi

Svetovno banko in Mednarodni denarni fond, da storita enako. Ta zakon je bil kot

podpisan nalog za »smrt«. Ena določba je bila tako smrtonosna, da je celo poročilo

CIE7 tri tedne kasneje napovedalo krvavo državljansko vojno. Kasneje je

brezposelnost v Jugoslaviji narasla iz 20% na 41%. (Origins of…, 2012).

6.2.2 Konflikt Jugoslavija - Hrvaška

Leta 1991 je izbruhnil konflikt med Jugoslavijo in Hrvaško, ko je slednja razglasila

neodvisnost. Premirje med njima je bilo doseženo šele leta 1992, vendar so Hrvati še

izvajali manjše vojaške ofenzive do leta 1995 in s tem tudi sodelovali v okviru

vojaških operacij v Bosni. Leta 1995 je Hrvaška začela operacijo Nevihta s katero so

si Hrvati poskušali priboriti regijo Krajina. Hrvaškemu generalu Anteju Gotovini so

leta 2008 sodili v Haagu za vojne zločine povezane prav s to bitko, ki je bila ključna

za umik Srbov iz Hrvaške in stabilizacijo hrvaške neodvisnosti. ZDA so podpirale

operacijo, CIA pa je aktivno informirala Hrvaške obveščevalne službe, kar je vodilo

do razselitve med 150.000 in 200.000 Srbov. Razselitve so spremljali umori, ropanje,

požiganje vasi in etnično čiščenje. Hrvaške vojake so usposabljali trenerji iz ZDA,

Gotovina pa je bil celo osebno podprt s strani CIE.(LeBor, 2008).

6.2.3 Oboroževanje bosanskih muslimanov

Clintonova administracija je dala "zeleno luč" Iranu za oboroževanje bosanskih

muslimanov in od leta 1992 do januarja 1996, je obstajal izvoz iranskega orožja in

svetovalcev v Bosno. Poleg tega so si Iran in druge muslimanske države pomagale

7 Cental Intelligence Agency

19

med seboj s pošiljanjem Mudžahedinov v Bosno, za boj z muslimani proti Srbom. To

so bili tako imenovani sveti bojevniki iz Afganistana, Čečenije, Jemna in Alžirije.

Nekateri strokovnjaki naj bi sumili povezave z Osama bin Ladnovimi tabori za urjenje

v Afganistanu. Poseg v zahodni Balkan je zaostril napetosti v regiji in pomagal

vzdrževati sovražnosti. S priznanjem terjatev separatističnih republik in skupin v

letih 1990 in 1991 je zahodna elita (Amerika, Britanija, Francija in Nemčija)

spodkopala vladne strukture v Jugoslaviji, povečala negotovost, vnela spore in

povečala etnične napetosti. Z zagotavljanjem logistične podpore za različne

vojskujoče se strani med vojno, je zahodna intervencija zavlekla stalen konflikt v

sredino devetdesetih let. (O’Neill, 2004).

6.2.4 Tihotapljenje orožja

Med vojno v Bosni naj bi bilo ogromno orožja pretihotapljenega skozi Hrvaško. To je

bilo urejeno s pomočjo tajnih agencij ZDA, Turčije in Irana, z vrsto radikalnih

islamističnih skupin, vključujoč afganistanske Mudžahedine in pro-iranske Hizbullahe.

Poleg tega, so bile tudi tajne službe Ukrajine, Grčije in Izraela zaposlene z

oboroževanjem bosanskih Srbov. Nemška obveščevalna agencija naj bi prav tako

pošiljala orožje bosanskim Muslimanom in Hrvaški za boj proti Srbom. (Aldrich,

2002).

6.3 Military Professional Resources Inc (MPRI)

ZDA je na vojno v regiji vplivala na različne načine. Leta 1995 naj bi imeli glavnino

vpliva skozi privatno podjetje Military Professional Resources Inc. (MPRI) iz Virginije,

ki je bila v lasti upokojenih generalov in obveščevalnih uradnikov (William F. Kernan –

poveljnik 1 bataljona v Vietnamu, Carl E. Vuono – poveljnik v Vietnamu, CEO MPRI,

usposabljanje je prineslo velike dobičke njima kot tudi vladi). Ameriška ambasada v

Zagrebu je priznala, da MPRI usposablja Hrvate z dovoljenje vlade ZDA. (Eagar,

1995).

6.4 OVK

Leta 1996 je albanska mafija, v sodelovanju z Osvobodilno vojsko Kosova (OVK),

militantno gverilsko organizacijo, prevzela nadzor nad glavnimi potmi balkanske

trgovine s heroinom. OVK je bila povezana z nekdanjimi afganistanskimi borci

Mudžahedinov v Afganistanu, vključno z Osama bin Ladnom. (Albanian…, 2012).

20

Leta 1997 se je Osvobodilna vojska Kosova začela boriti s srbskimi silami, leta 1998

pa jo je ameriški State Department odstranil iz svojega seznama terorističnih

organizacij. Pred in po letu 1998 je KLA prejemala orožje, usposabljanje ter podporo

ZDA in zveze NATO, državna sekretarka Madelline Albright pa je imela tesne politične

odnose z vodjo OVK Marttijem Ahtisaarijem. (Christoff, 2001).

Tako CIA in nemška obveščevalna agencija sta podpirala OVK teroriste v Jugoslaviji

pred in po NATO-vem bombardiranju Jugoslavije leta 1999. Nemška obveščevalna

agencija je imela stike s OVK od zgodnjih devetdesetih, v istem obdobju pa je OVK

navezovala stike med drugim tudi z Al-Kaido. Člani OVK so bili izurjeni v

afganistanskih taborih pod nadzorom Osame bin Ladna. Združeni Narodi so navedli,

da so bili za večino nasilja krivi člani OVK, še posebno tisti, povezani z Marttijem

Ahtisaarijem. (Chossudovsky, 2008).

6.5 Geostrateške analize tal

Deset dni pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova je bila končana dvoletna analiza

raziskovanja vzorcev tal na Kosovu, ki jo je opravila raziskovalna družba iz Velike

Britanije. Že sama začetna analiza je pokazala možnost obstoja velikih nahajališč

zlata, srebra, niklja, kobalta, kroma,… Glavni cilj raziskovanj je bil iskanje zlata v

področju Dražnje. Rezultati so pokazali, da naj bi ga bilo celo do 8 g na tono. To je

bil verjetno glavni razlog za podporo velikih sil, predvsem ZDA, k neodvisnosti

Kosova. Da bi tujcem olajšali posel in jim omogočili, da se čim bolj okoristijo, je

srbska skupščina leta 2004 izglasovala nov Zakon na dodano vrednost, ki poleg 18%

uvaja tudi 8 %, kar gre v dobro navedenim družbam. Taksa na korporacijski zaslužek

pa je bila s posebnim amandmajem zmanjšana s 14 na 10% in je najnižja v Evropi.

(OSINT vir).

6.6 Natovo bombardiranje Kosova

Natovo bombardiranje Kosova marca leta 1999 je bilo utemeljeno z izjavo, da imajo

neizmerno željo za konec srbskega zatiranja Albancev na Kosovu, ki je bil označen za

genocid. Clintonova uprava je takrat trdila, da je bilo vsaj 100.000 kosovskih

Albancev pogrešanih in da naj bi jih pobili Srbi. Bill Clinton je dogodke, ki so se

zgodili na Kosovu primerjal s holokavstom. Ameriški State Department je v svoji

izjavi za javnost izjavil, da ocenjuje število mrtvih na okrog 500.000 Albancev.

Sčasoma se je uradna ocena zmanjšala na 10.000, kljub temu pa je bilo po izčrpnih

21

preiskavah ugotovljeno, da lahko manj kot 2500 smrti Albancev pripišejo Srbom. Med

Natovim bombardiranjem Srbije je bilo ubitih med 400 in 1500 srbskih civilistov,

Gavin Marshall pravi, da je NATO zagrešil kar nekaj vojnih zločinov, med njimi tudi

bombardiranje srbske TV postaje in bolnišnice. (Gavin Marshall, 2008).

Leta 2000 je ameriški State Department, v sodelovanju z American Enterprise

Institute (AEI) na Slovaškem organiziral konferenco o evro-atlantski integraciji. Med

udeleženci so bili številni voditelji držav, ministri in veleposlaniki različnih evropskih

držav, kot tudi uradniki Združenih narodov in Nata. Pismo korespondence med

nemškim politikom na tem srečanju in nemškim kanclerjem je razkril pravo naravo

kampanje Nata na Kosovu. Konferenca je zahtevala hitro razglasitev neodvisnosti

Kosova in da je glavni namen vojne v Jugoslaviji povečanje zveze NATO. (Pavić,

2008).

Srbija naj bi bila dokončno izključena iz evropskih razvojnih programov, s tem pa

upravičena ameriška vojaška navzočnost v regiji. Končni cilj širitve je bil namenjen

zadrževanju in onemogočanju delovanja Rusije na tem območju. (Pavić, 2008).

Velikega pomena je bilo, da je vojna ustvarila razlog za nadaljnji obstoj Nata po

koncu hladne vojne, saj so na vse načine poskušali upravičiti svoj nadaljnji obstoj in

željo po širitvi. Poleg tega so, Rusi predpostavljali, da se bo NATO raztopil ob koncu

hladne vojne. Na koncu se NATO ni samo razširil ampak se celo vključil v vojno v

notranjem sporu v Jugoslaviji. To je bilo razumeti kot veliko grožnjo. Tako lahko

veliko napetosti v odnosih med ZDA in Rusijo v zadnjem desetletju zagotovo

pripišemo vojni z Jugoslavijo leta 1999. (Zunes, 2009).

Kosovski premier Agim Ceku je povedal, da bo Kosovo kljub nasprotovanju Rusije

razglasilo neodvisnost, a le v primeru, da jih bodo pri tem podprli ZDA, Evropska

unija in Združeni narodi. Obrazložil je, da bo njihovo ravnanje odvisno od priporočil

Američanov, Evropejcev in generalnega sekretarja Združenih narodov - brez

njihovega strinjanja neodvisnosti ne bodo razglasili. (Agim Ceku…, 2007).

6.7 Willy Wimmer

Willy Wimmer podpredsednik parlamentarne skupščine OVSE in član nemškega

zveznega parlamenta (Nacionalni parlament) za konzervativno krščansko

demokratsko unijo CDU ni bil še nikoli oviran s strani nekdanjega kanclerja Helmuta

Kohla glede svojih ostrih kritik o napadu NATA na Jugoslavijo. Njegova izjava – kritika

22

3. Aprila izrečena v preddverju zveznega parlamenta razburila tako nemške politike

kot širšo javnost. (Interview…, 2008).

V svoji izjavi je gospod Wimmer opozoril, da eno leto po začetku napada NATA na

Jugoslavijo, je postajalo vse bolj jasno, da je bila Kosovska vojna prelomnica za

nadaljnji razvoj sveta. Sklicujoč se na svoje nedavne pogovore v Moskvi, je poudaril,

da po letih neplodnih pogovorov med ZDA in Evropo, je Rusija sprejela novo vojaško

doktrino, ki posebej obravnava NATO in Zahod (NATO je v novi doktrini potencialna

grožnja Rusiji). (Interview…, 2008).

Wimmer se je vprašal tudi naslednje, zakaj je Rusija sprejela nove smernice za prvo

uporabo jedrskega orožja ravno sedaj – ne vidi drugega razloga kot vojno v

Jugoslaviji. Opozoril je tudi na svoje pogovore v Pekingu. Tudi tam naj bi se stvari,

odnosi poslabšali. Kljub opravičilom ZDA in zanikanjem, Kitajci še vedno trdno

verjamejo da je samo en ameriški bombnik preletel celotno pot izključno z

namenom, da uniči Kitajsko veleposlaništvo v Beogradu. Kljub vsem trditvam NATO-

vih uradnikov da gre za izključno humanitarno vojno je Willy opozoril Evropejce na

dejanja po operaciji – vse je bilo pripravljeno in skonstruirano tako, da se NATO

razširi in pridobi še večjo verodostojnost tudi na tem območju Balkana. Sam je

mnenja da je »humanitarna vojna na Kosovu« odšla iz nadzora. Svojo trditev je

podkrepil z naslednjimi podatki, da so Judje – skoraj vsi, pobegnili iz Kosova v

Beograd, poleg tega je KLA skoraj v celoti »počistila« preostanek etničnih Srbov in

Romov na Kosovu, katoliški Albanci poročajo o nasilnih dejanjih zgrešenim proti njim.

(Pavić, 2008). V zaključku govora pa je g. Wimmer obravnaval vse večje napetosti

med Evropo in ZDA, Evropejce pa poziva naj dobro premislijo o vstopu v morebitno

naslednjo vojno na Balkanu. Opozoril je na načrte American defence palanning

guidelines. V dokumentu Pentagona je opozoril na kot britev oster ukaz, da morajo

biti vsi načrti usmerjeni proti nastajanju tekmecem ZDA, pri čemer podpirajo NATO

kot bistveni kanal za dosego ameriškega vpliva v Evropi in kot instrument za

odločanje in sodelovanje na evropski ravni.( Interview…, 2008).

23

7 Odzivi javnosti ob premieri filma

Angelina Jolie se je v svojem filmu V deželi krvi in medu brezkompromisno, celo

predrzno lotila tabu tem - krvave vihre na Balkanu, sistematičnih posilstev, taborišč

in vprašanja možnosti ljubezenske zgodbe med žrtvijo in oficirjem. In kot pišejo

svetovni kritiki, ji je za to treba priznati pogum. Tudi pogum, da gre film v svetovne

kinematografe v izvirnem lokalnem bosanskem, srbskem, hrvaškem jeziku, čeprav je

posnela tudi angleško verzijo. Pred začetkom projekcije je avtorica, ki je v Bosni in

Hercegovini dobila status nacionalne ikone in dobrotnice, občinstvo pozdravila v

bosanščini in s tem požela navdušenje večtisočglave množice. V svojem govoru je

poudarjala da so ta film naredili ne le zato, da bi svet opomnili, da se take strašne

stvari v naši zgodovini ne smejo pozabiti, ampak da bi svetu pokazali neverjeten

talent in umetnost te izjemne dežele, Bosne. Dejala je da ve, da bo film prebudil

boleče spomine in da je to izjemno »težak« film, a upa, da film občinstva ne bo

spomnil samo na to, kaj vse so pretrpeli, ampak da jih bo spomnil tudi na to, da so

preživeli. (Milek, 2012).

Večina kritik, ki so bile podane ob premieri filma, med drugim tudi britanski

Guardian, ji priznava, da se je v filmu začutilo, kako natančno je bila Jolijeva

seznanjena s kompleksno vojno tematiko na Balkanu. Tudi sama je večkrat poudarila,

da je za film naredila resne raziskave: posvetovala naj bi se s strokovnjaki, kot so

pokojni general Richard Holbrook, arhitekt Daytonskega sporazuma iz leta 1995,

general Wesleyj Clark, nekdanji poveljnik NATA, in dopisnik Tom Gjelten, ki je

poročal o vojni za ameriški nacionalni radio. (Milek, 2012).

Režiser in producent Ademir Kenović, državljan BiH je dejal, da je Jolijeva

neizmerno veliko pomeni za BiH in celotno regijo. Strnil je, da je film refleksija,

izsek, biopsija vsega grdega, brutalnega, vulgarnega – iz njenega vidika

obravnavanja. Dodal je še, da je to je mentalna serija elektrošokov, ki so se zares

dogajali in zgodili. Ta film naj bi bil zdravilo za vse prebivalce BiH in sporočilo vsem,

sosedom, prijateljem sorodnikom v Srbiji, da se čim prej soočijo z resnico. Ker je to

edini način, da se ozdravijo. (Milek, 2012). Pri tem pa se ne moremo izogniti

razmišljanju in skromnemu mnenju, da je celota brez celote kar naenkrat postala

resnica brez drugega vidika obravnavanja, kar so pri scenariju in realizaciji projekta

nehote ali »namenoma« opustili.

24

Po številnih pričanjih so s sedežev vstajali pretreseni obrazi žensk in moških, ki so ob

gledanju prizorov v filmu še enkrat podoživeli grozote. Prav tako je bilo videti

obraze mladih, katerim je v očeh pisalo, da so zdaj bolj razumeli svoje starše in

morda okoliščine, v katerih so se rodili. (Milek, 2012). Sistemskega razmišljanja

očitno ni bilo oziroma ga ne poznajo (Mulej et al., 2007).

Prav tako je receptorka hotela Art v BiH dejala za slovenski časopis Delo, da si filma

ne bo ogledala. Sama je bila namreč med vojno trikrat zadeta in preživela, medtem

ko je njenega sina, pred njenimi očmi raznesla granata. (Milek, 2012).

Nekdanji vojak, pa je o filmu dejal, da je to prvi film, ki konkretno pokaže razliko

med agresorjem in tistimi, ki branijo svoje mesto. V vojni se je namreč boril s Srbi,

Hrvati in Muslimani z ramo ob rami, proti okupatorju njihovega mesta. Njihovi

bosanski režiserji naj bi vedno poskušali nekako uravnotežiti te stvari, ker so imeli še

vedno dušo in so se spominjajo bratstva in enakosti. Zaveda se, da zmagovalci pišejo

zgodovino, a v tej vojni ni bilo zmagovalcev, zato ta zgodovina nikoli ni bila

napisana. Zato je mnenja, da je toliko bolj pomembno, da so jo »zapisali« prav

takšni filmi. Je mnenja, da to ni antisrbski film, temveč da film prikazuje čisto

resnico. (Milek, 2012). Svetujemo, da si bralci in zainteresirana javnost prebere:

»Vloga informacij pri sistemskem razmišljanju (Podbregar, Mulej, Pečan, N.,

Podbregar, Ivanuša, 2010: 9-12).

Po vseh kontroverznih odzivih, ki smo jih navedli zgoraj, na Balkanu slabo kaže, da

bo ta film pripomogel k pomiritvi strani v razdeljeni deželi, kakršna je Bosna in

Hercegovina danes. Morda bo film pripomogel celiti rane v Bosni in Hercegovini,

nekje drugje jih bo očitno šele zares začel odpirati. Že samo bežen pogled na srbske

forume je grozljiv, buhti od žaljivk, groženj, sovražnega govora. V Srbiji se že

mesece vrstijo javni protesti, s sloganom, da Angelina Jolie širi protisrbsko

propagando, demonizira Srbe in da želi s filmom doseči ukinitev Republike Srbske v

Bosni in Hercegovini. (Milek, 2012).

Obisk Angeline pri predsedniku ZDA, Baracku Obami, ki naj bi z njo, Zano Marjanović

in Bradom Pittom govoril o njenem nadaljnjem humanitarnem delu pri preprečevanju

množičnih zločinov in njenem boju proti seksualnem nasilju nad ženskami, sploh v

kriznih območjih, po našem mnenju priča tudi o usmeritvah ZDA vnaprej in njeni

prisotnosti in interesu na Balkanu.

25

8 Raziskava

8.1 Predstavitev raziskave in udeleženci

Z namenom preverjanja raziskovalnih vprašanj, ki smo si jih zastavili na začetku

diplomske naloge, smo izvedli anketiranje z uporabo strukturiranih vprašalnikov8.

Izbrali smo 10 anketirancev, ki so si ogledali film V deželi krvi in medu, različnih

narodnosti, od teh je 5 oseb ženskega spola ter pet moškega, starih od 20 let do 65

let. Z izvedbo smo želeli predstaviti mišljenje, poglede laične javnosti ob izidu filma

V deželi krvi in medu, režijskega prvenca Angeline Jolie. Vsem anketirancem so bila

zastavljena enaka vprašanja.

Z mnenji anketirancev, odzivom javnosti ob izidu filma, podatki pridobljenimi s

pomočjo uporabe OSINT metode smo želeli prikazati »sredino« med podatki

pridobljenih iz javnih virov in zaznavo laikov, ki je lahko popolnoma nesmiselna,

izmišljena. Resnice o tajnem delovanju ZDA na področju Balkana, vmešavanju v

notranje zadeve BiH, Srbije, Kosova, Hrvaške, vplivanje na ključne politične akterje

v državah nekdanje Republike Jugoslavije, prisostvovanju ZDA pri oblikovanju

scenarija filma V deželi krvi in medu ne moremo popolnoma ugotoviti, saj so nekateri

podatki zaupne narave, lahko pa se ji dodobra približamo v tej meri, da jo

prepoznamo v njenih osnovnih okvirih.

Z mnenji anketirancev in posledično tudi z odzivi javnosti smo želeli prikazati tisti

vidik obravnavanja resnice, kot jo prikazujejo mediji oziroma kot si jo vsak

posameznik predstavlja sam v okviru svojega moralnega in vrednostnega sistema,

splošne ozaveščenosti o aktualnih in političnih dogodkih, ter čustvene in realne

percepcije. Na nasprotni strani pa imamo podatke pridobljene s pomočjo OSINT

metode, argumentirane z lastnim mnenjem, ki laični javnosti niso poznani in resnico

prikazujejo v popolnoma drugačnih okvirih. S pestro izbiro udeležencev, različnih

narodnostnih skupin pa smo želeli zapolniti tudi tiste vrzeli, ki nam onemogočajo

pogled na »sredino« med resnico in zmoto. »Razlika med trdo in mehko sistemskim

razmišljanjem.«(Mulej, Ivanuša, 2012-osebni vir).

8 Glej poglavje - Priloga

8.2 Odgovori udeležencev

1. Ali se vam zdi, da film korektno prikazuje etnično

2. Ali je Angelina Jolie primerna oseba za režiranje

26

Odgovori udeležencev

Tabela 1

Tabela 2

1. Ali se vam zdi, da film korektno prikazuje etnično stanje na Balkanu?

Ne

Da

2. Ali je Angelina Jolie primerna oseba za režiranje tovrstne tematike?

Da

Ne

Ne vem

Ne

Da

Ne vem

3. Menite, da se Angelina Jolie zavzema za ukinitev

4. Kakšni občutki so vas prevzemali ob gledanju

27

Tabela 3

Tabela 4

3. Menite, da se Angelina Jolie zavzema za ukinitev Republike Srske v BiH?

Da

4. Kakšni občutki so vas prevzemali ob gledanju filma?

Navdušenje

Žalost

Jeza

Evforija

Ne

Navdušenje

5. So vojni dogodki v filmu opisani realno?

6.

28

Tabela 5

Tabela 6

So vojni dogodki v filmu opisani realno?

Da

6. Dojemate film kot režijski prvenec?

Da

Ne

Ne

7. Ali ste mnenja,da je A

8. Menite, da je film p

29

Tabela 7

Tabela 8

7. Ali ste mnenja,da je Angelina Jolie upravičeno dobila poklon Sarjajevčanov?

Da, se popolnoma strinjam

Ne, se ne strinjam

Ne vem, le deloma se strinjam

Menite, da je film poslabšal že tako načete odnose na Balkanu?

Da

popolnoma

Ne, se ne

Ne vem, le deloma se

Ne

9. So določeni prizori v filmu prikazani preveč

10.

30

Tabela 9

Tabela 10

9. So določeni prizori v filmu prikazani preveč nazorno?

Da

Ne vem

Ne

10. Ali so odzivi javnosti v Republiki Srbskiupravičeni?

Da, so popolnoma upravičeni

Ne vem, so le delno upravičeni

Ne, niso upravičeni

Da, so popolnoma

Ne vem, so le delno

Ne, niso upravičeni

31

8.3 Razprava in verifikacija/averifikacija raziskovalnih

vprašanj

Odgovori so si v primerjavi s podatki pridobljenimi s pomočjo metode OSINT po

pričakovanjih precej nasprotujoči in se med seboj izključujejo zaradi različne

zaznave/percepcije groženj, vmešavanj, nepoznavanja vojne v nekdanji Republiki

Jugoslaviji, napačne interpretacije podatkov pridobljenih iz različnih medijev, hkrati

pa je treba poudariti, da so si pri ključnih vprašanjih anketiranci dokaj enotni, v

nekaterih vprašanjih celo popolnoma enotni - ne glede na njihovo

narodnost/neizpodbitne razlike (celo genetskega izvora) v dojemanju verske,

kulturne, socialne, realne okoliščine/okoliščin. Iz pridobljenih mnenj lahko sklepamo,

da zelo malo ljudi na Balkanu dojema film »V deželi krvi in medu« kot režiserski

prvenec, prav tako pa so vsi mnenja, da obujanje tovrstne tematike nikakor ne

pripomore k izboljšanju razmer na področju Balkana. Sporno se jim zdi tudi dejstvo,

da Jolijeva, kot pristna Američanka, ni primerna za pisanje scenarija tovrstne

kompleksne tematike. Zaradi odgovorov, ki smo jih pridobili z reprezentativnim

vzorcem smo tudi lažje potrjevali in zavračali zgoraj zastavljeni raziskovalni

vprašanji. OSINT kot popolnoma apolitična in absolutno ne kazenska aplikacija

pridobljenih podatkov, ki smo jim po natančni študiji dodelili vrednost in jih

upoštevali, da imajo indikatorje analitične poizvedbe, ne moremo zaradi znanstveno-

raziskovalnega dela preskočiti ali celo onemogočiti ključne podatke, ki imajo

vplivnost, kar pomeni, da so informacije, da preskočimo ali celo ignoriramo

znanstveno-raziskovalne zaključke.

Raziskovalno vprašanje 1 smo potrdili, saj številni argumenti našo odločitev

potrjujejo. »Jolijeva je podatke in informacije o vojni na Balkanu pridobivala od

upokojenih generalov ZDA, ki so bili tako v ZDA kot v svetu deležni številnih kritik,

zaradi spornih dejanj in izjav, ki so jih javno izrekli o nekdanjih političnih akterjih,

obtoženih genocida ter vojnih zločinov.« (Milek, 2012). Kot primer naj navedemo

»Clarkovo sporno menjavanje baretk in salutiranje z Ratkom Mladićem, poveljnikom

bosanskih Srbov, kljub odsvetovanju ameriške diplomacije.« (Novak, 2003). Prav tako

je sporno tudi slednje, »kljub številnim hudim napakam Clarka so mu ZDA podelile

pozicijo SACEUR, ki omogoča nadzor sil Nata v Evropi.« (General…, 2012). »Holbrook

naj bi neuradno sklenil sporazum s Karađićem in mu ponudil imuniteto, če je

pripravljen popustiti zahtevam ZDA.«(Robertson, 2008). Podjetja AIG, Perseus LCC

naj bi prav v času njegovega službovanja na Balkanu dosegla največji dobiček, pri

32

tem pa ne smemo pozabiti, da je bil v vsakem izmed zgoraj naštetih podjetij sam

tudi podpredsednik. Prav tako kot Clark, pa je tudi Holbrooke s svojo izjavo leta 2003

na pogrebu Alije Izetbegovića povzročil val zgražanj tako v svetu kot v ZDA. Izjavil

je, da BiH brez Alije ne bi bila nikoli na takšni stopnji ugleda kot je danes. Zgoraj pa

smo navedli, da je imel prav Alija skrajno islamistično ideologijo in je storil vse prej

kot dobro za svojo državo. Prav tako se nam zdijo sporne povezave Izetbegovića in

očeta zunanjega ministra v BiH, Sacirbeya. »Sacirbey oziroma Sacirbegović in

Izetbegović sta bila oba zaprta zaradi širjenja skrajno islamističnih idej in objavljanja

člankov v reviji Mladih Muslimanov, prav tako pa sta podpirala šolanje mladih na Al

Hasaynu.«(Kastelec, 2008). Njuno sodelovanje je bilo že v samem začetku etropično

v smislu izboljšanja razmer v BiH. »Ne slišim, ne bom vedel in ne bo me teplo.«

(Mulej, Ivanuša 2012-osebni vir).

Sumljiva nam je tudi podpora ZDA Aliji Izetbegoviću kljub temu, da je bilo jasno, da

je bil pristaš skrajne ideologije in da je njegova prozahodna usmerjenost samo

zaigrana (OSINT vir). Sklepamo lahko, da je s spremembo mišljenja in javnega

izražanja prišel do pomembnih finančnih sredstev, ki jih je potreboval za

oboroževanje svoje vojske med vojno na Balkanu. Opozoriti velja tudi na predsednika

Reagana in »sprejetje Sklepa 54 (Secret Sensitive), kateri spodbuja strmoglavljenje

komunističnih vlad,v vzhodnih evropskih državah pa uvedbo tržno usmerjenega

gospodarstva(OSINT vir). Smo tudi skromnega mnenja, da je bil ključni dejavnik pri

destabilizaciji Jugoslavije »Zakon 101 – 513, ki je Jugoslavijo dobesedno prisilil k

nemirom, ki so kasneje prerasli v vojno.«(Origins,…2012). Prav tako se nam zdi

sporno podpora ZDA Anteju Gotovini. »Namesto nasprotujočih si interesov so ZDA

podpirale operacijo Nevihta, CIA pa je celo informirala Hrvaške obveščevalne službe,

kar je vodilo do razselitve velikega števila Srbov, etničnega čiščenja. Hrvaške vojake

so usposabljali trenerji iz ZDA, Gotovina pa je bil celo osebno podprt s strani CIA.«

(LeBor, 2008). Kljub temu, da smo pridobili tudi podatke, ki kažejo proti

raziskovalnemu vprašanju 1, se nam ne zdijo dovolj relevantni in neposredni, da bi

nas poskušali prepričati v nasprotno. Dejstvo, da ni nikjer zapisanega ali

opredeljenega političnega mnenja ZDA glede razmer na Balkanu, ni dovolj, saj smo

zgoraj navedli veliko število neposrednih dokazov, ki kažejo na posredno izražanje

mnenja. Prav tako se nam zdi, da ima podatek o lastni želji po pisanju scenarija

Jolijevi premajhno težo, saj dogodki, ki so sledili pričajo o povsem drugačni zgodbi-

slej ali prej bo resnica…

33

Raziskovalno vprašanje 2 smo ovrgli, saj smo mnenja da ni Angelina Jolie tista,

katera bi se zavzemala za ukinitev Republike Srbske v Bosni in Hercegovini, temveč

je v ozadju ZDA, katere glavni cilj naj bi bil zagotavljanje vpliva v Evropi in Balkanu.

To lahko podpremo s podatki, da je »CIA informirala hrvaške obveščevalne službe v

vojni med Hrvaško in Jugoslavijo«(LeBor, 2008), Clintonova administracija naj bi dala

odobritev za oboroževanje bosanskih muslimanov, »MPRI9 pa naj bi celo usposabljala

hrvaške vojake.« (Eagar, 1995) »Leta 2000 je ZDA podpisala Atlantski sporazum, iz

katerega je namenoma izključila Srbijo in si s tem upravičila status navzočnosti v

regiji.« (Pavić, 2008) Dejstvo, ki se nam zdi dovolj zgovorno in smo mnenja da

zavrača raziskovalno vprašanje 2, je »odstranitev Osvobodilne vojske Kosova iz liste

terorističnih organizacij, kljub temu, da je sodelovala z Osamo bin Ladnom in ima

nadzor nad potmi heroina po t.i. »balkanski poti«. Madelline Albright se je celo

sestala z Mattijem Ahtsarijem.« (Christoff, 2001), kar je le še dodaten dokaz hitrega

preobrata in spremembe v politični sferi na področju Kosova. Ne moremo tudi mimo

dejstva, da je »SDA 10 dni pred razglasitvijo Kosova dala izvesti geostrateške analize

tal ameriškim in britanskim firmam, katere so pokazale velike možnosti obstoja

različnih rud (zlata, lignita, bakra). Po izvedbi te raziskave pa so znižali tudi takso na

korporacijski davek iz 14% na 10%.«(OSINT vir). Podatkom, ki bi lahko potrjevali

hipotezo 2 nismo pripisali diagnostične vrednosti, saj smo mnenja, da so izjave, ki

pričajo o tem, da naj bi Jolijeva Republiko Srbsko poimenovala umetna genocidna

tvorba, in dejstvo, da je imela nekoč v preteklosti razmerje s Srbom, ki praktično ni

nikoli živel v Srbiji, temveč že od rojstva prebiva v ZDA, le dobra propaganda za

časopise. Prav takšnega mnenja smo tudi za podatek, ki priča o tem, da naj bi

»Angelina Jolie odpovedala poroko z Bradom Pittom, ker naj bi njegova mama ostro

kritizirala predsednika Združenih držav Amerike, Baracka Obamo.«(Težave v…, 2012).

9 Military Professional Resources Inc

34

9 Zaključek

V diplomski nalogi smo za pridobivanje podatkov iz javnih virov kot osrednjo in

glavno metodo pri raziskovanju uporabili metodo OSINT. S tem smo neposredno

želeli dokazati njeno uporabnost in jo obenem tudi ovrednotiti.

Naš cilj je, da z metodo OSINT uporabnikom in naročnikom pridobimo uporabne

informacije, ki jih bodo nedvomno in neposredno uporabili pri svojih dejavnostih-

OSINT uporablja priznane metode znanstveno-raziskovalnega dela in nikakor ni

mogoče preskočiti/ignorirati zaključke, ki smo jih pridobili brez posega v človekove

pravice, določene z Zakonom o človekovih pravicah in drugih temu primerljivih

uradnih dokumentov v RS in EU; vendar je analitika tako močna, da de facto za

izključno pomembne in strateške informacije ne potrebujemo več (ali vsaj manj),

posege, ki zahtevajo sodno obravnavo oziroma odobritev.

Pridobivanje informacij in podatkov z OSINT-om ne pomeni le brskanja po spletu in

iskanja gradiv po arhivih, temveč od posameznika/analitika, ki je uporabnik te

metode zahteva veliko več. Zahteva veliko mero inteligence, multidisciplinarnosti,

strokovnosti, domišljije in sistematičnosti.(Podbregar, Ivanuša 2011).

»OSINT metoda se izjemno dobro kaže pri projektnih nalogah, ki »preferira« sinergijo

misli, timsko delo, konstruktivno kritiko in »viharjenje možganov«, da se za določeno

problematiko določi najboljša rešitev.« (Podbregar, Ivanuša 2011: 61).

»Javni viri (OSINT) v obveščevalni dejavnosti predstavljajo vse večji strateški delež.

OSINT ni le del obveščevalne dejavnosti, ampak predstavlja predvsem metodo

zbiranja (definicije) podatkov na ravni javnih virov (mediji ipd.). Zakaj izbira besede

»intelligence«, če pa predstavlja točno določeno informacijo, ki jo potrebujemo –

oziroma jo potrebuje naročnik/uporabnik – za odločanje in nadaljnje doseganje

ciljev? Beseda »intelligence« resda izhaja iz obveščevalnega žargona, vendar se v

primeru OSINT govori predvsem o metodi zbiranja podatkov in ustvarjanju konkretnih

informacij za doseganje ciljev. Kje je povezava s kriminalistiko? Neposredne

povezave ni, saj OSINT izhaja iz obveščevalne dejavnosti. V kriminalistiki bi metode

OSINT lahko prišle v poštev pri preiskovanju kaznivih dejanj, saj se z njimi lahko

pridobivajo informacije v korist preiskovalcev. Kljub vsemu ima stalna praksa

preiskovanja v kriminalistiki še vedno prednost pred metodami OSINT, ki ne smejo

preko ovire/meje zasebnih virov in prikritih policijskih ukrepov oziroma jih

omejujejo javni viri. Informacije z obveščevalno-varnostnimi vsebinami, ki jih

35

pridobivajo obveščevalno-varnostne službe, so po zakonu stopnjevane in namenjene

le ozki skupini ljudi ali celo posameznikom.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 196-197).

»Tako pridobljenih obveščevalnih informacij pristojne službe praviloma (razen v

posebnih okoliščinah) ne delijo z drugo zainteresirano javnostjo, tudi če so jih

pridobile z metodo OSINT. Ker ta metoda ne vključuje metod, navedenih v 19. in 20.

členu ZSOVA (ZSOVA, Uradni list RS, št. 81/06-UPB2), je njena prihodnost verjetnejša

v zasebnem (ne institucionaliziranem) sektorju in predvsem za potrebe gospodarstva.

OSINT pa ima nesporne potenciale tudi v varnostnem sistemu, saj se kriza ne razume

izključno kot problem z vsebinami, ki pripadajo zgolj varnostnemu sistemu. Krizne

razmere, npr. v gospodarskem sektorju, lahko neposredno in posredno vplivajo na

stabilnost varnostnega sistema, in obratno. Te sinergije ne gre spregledati, zato so

informacije, pridobljene z metodo OSINT, vse pomembnejši segment podpore

kriznemu odločanju, krizni komunikaciji in delovanju v varnostnem in gospodarskem

okolju, ki ga vodijo in upravljajo skupine ljudi ali posamezniki, ki po zakonu nimajo

dostopa do stopnjevanih informacij z obveščevalno-varnostnimi vsebinami. Tako

restriktiven dostop ima za posledico vsaj nezmožnost primerjati ključne zahtevane

informacije, pridobljene z metodo OSINT, s potencialnimi informacijami z

obveščevalno-varnostnimi vsebinami pristojnih služb, kar tveganja v varnostnem in

gospodarskem sektorju povečuje. Pri OSINT ni posegov v človekovo zasebnost, zato

ga ni treba nadzorovati kot klasično pridobivanje tajnih podatkov. Končni izdelki

OSINT so zato lahko dostopni tudi širšim uporabnikom in ne samo državnim

obveščevalnim službam. Služijo lahko tako za napovedne kot tudi za mnenjske in

druge obveščevalne informacije. Tovrstna dejavnost bo verjetno v večjem obsegu

zaživela kot zasebna dejavnost za potrebe gospodarstva, kajti klasične tradicionalne

obveščevalne službe so v smislu oskrbovanja gospodarstva izjemno toge oziroma

konservativne. Če se obveščevalna dejavnost iz javnih virov podpre še s kvalitetnimi

informacijskimi analitičnimi orodji in se uporabijo nekatere sodobne tehnologije

mreženja ter se uvede preverjanje podatkov še na terenu, lahko vsekakor

pričakujemo uporabne rezultate v realnem času.« (Ivanuša in Podbregar, 2010: 197).

V diplomski nalogi smo si začrtali cilj, da izpostavimo dileme in probleme, ki jih

predstavlja film Angeline Jolie, V deželi krvi in medu in da bomo z uporabo metode

OSINT poiskali t.i. »novo resnico« med izrazito nasprotujočimi informacijami o

političnem vmešavanju ZDA in Jolijeve v notranje zadeve držav na Balkanu.

36

Prvo raziskovalno vprašanje, ki smo ga skušali potrditi je, da obstajajo indici, da se

ZDA vmešava v notranje zadeve Republike Srbske v BiH,BiH,Kosova,Hrvaške in Srbije.

S pomočjo informacij, odzivov javnosti in raziskave, ki smo jo izvedli, smo

raziskovalno vprašanje 1 potrdili, saj smo v procesu proučevanja zgodovinskih

dogajanj na Balkanu, vmešavanja ključnih političnih akterjev, zapisov medijev,

odgovorov anketirancev, ugotovili veliko kontradiktornost stališč. Skoraj vsi

anketiranci, različnih narodnosti so se soglasno strinjali, da film ni pripomogel k

pomirjanju že tako načetih odnosov na Balkanu, prav tako pa filma ne dojemajo kot

režijski prvenec Jolijeve. So tudi enotnega mnenja, da oseba,ki je rojena v ZDA in

tam tudi živi že celo življenje, ni primerna za snemanje tovrstne kompleksne

tematike. S snemanjem filma in enostranskim seznanjanjem glede resničnosti

vojnega dogajanja – podatke je namreč pridobivala od upokojenih generalov in

poveljnikov sil Nata, nekorektnim prikazovanjem vojnih dogodkov je le še poslabšala

že tako načete odnose na tem področju ter zanetila mnoge konflikte med različnimi

narodi.

Tudi informacije, ki smo jih pridobili z metodo OSINT, potrjujejo zaključke

anketirancev o enostranskem prikazovanju vojnega dogajanja. »Richard Holbrooke je

na pogrebu predsednika Alija Izetbegovića izjavil, da Bosne in Hercegovine takšna kot

jo poznamo danes, brez njega ne bi obstajala.« (General…, 2012). Zgoraj pa smo že

navedli, »da je bil Alija Izetbegović goreč pripadnik radikalnega islamizma, zaradi

česar je bil tudi leta 1946 zaprt skupaj z očetom zunanjega ministra Sacirbeya.«

(Kastelec, 2008). Malo se nam zdi verjetno, da ZDA ob vsej tehnologiji in

obveščevalnih službah niso uvidele, da Izetbegović igra dvojno igro. »V obiskih

zahodnih držav je namreč govoril o multikulturnosti, prozahodni usmerjenosti in

uporabljal tipično zahodne aforizme, medtem ko je na obiskih islamskih držav

nemalokrat govoril o dzihadu/sveti vojni.«(Kastelec, 2008). Sporno se nam zdi tudi

sledeče dejstvo, da ZDA niso obsodile podpore aktivista ZN Sacirbeya izrazito

radikalno usmerjeni stranki Izetbegovića, SDA. Se en podatek, ki potrjuje

raziskovalno vprašanje 1 je tudi ta, da je »Ameriški kongres petega novembra leta

1990, eno leto pred začetkom državljanske vojne v Jugoslaviji, sprejel zakon 101-

513.« (Origins…, 2012)

»Ta zakon je brez predhodnega opozorila zmanjševal vsa proračunska sredstva,

posojila Jugoslaviji, obenem pa prisili tudi Svetovno banko in Mednarodni denarni

fond, da storita enako. Brezposelnost je skokovito narasla in posledično so se začeli

37

veliki nemiri«.(Origins…, 2012). Če argumentiramo dalje, se nam zdi izjemno sporna

»podpora ZDA in Cie hrvaškemu generalu Anteju Gotovini v bitki Nevihta, kateremu

so leta 2008 sodili v Haagu za vojne zločine povezane s to bitko, ki je bila ključna za

umik Srbov iz Hrvaške in stabilizacijo hrvaške neodvisnosti. ZDA so podpirale

operacijo, CIA pa je aktivno informirala Hrvaške obveščevalne službe, kar je vodilo

do razselitve mnogih Srbov.«(LeBor, 2008). »Hrvaške vojake naj bi usposabljali

trenerji iz ZDA v privatnem podjetju MPRI, katerega ustanovitelji so upokojeni vojni

generali ZDA.« (Eagar, 1995). Veliko diagnostično vrednost za potrjevanje

raziskovalnega vprašanja 1 predstavlja tudi podpora ZDA in Cie Osvobodilni vojski

Kosova in njena odstranitev iz lestvice terorističnih organizacij, po začetku bojevanja

proti Srbom. »Leta 1996 je albanska mafija, v sodelovanju z Osvobodilno vojsko

Kosova (OVK), militantno gverilsko organizacijo, prevzela nadzor nad glavnimi potmi

balkanske trgovine s heroinom.« (Christoff, 2001). »OVK je bila povezana tudi z

nekdanjimi afganistanskimi borci Mudžahedinov v Afganistanu, vključno z Osama bin

Ladnom. Člani OVK so bili izurjeni v Afganistanskih taborih pod nadzorom Osame bin

Ladna.« (Chossudovsky, 2008)

Dejstvo, ki po našem mnenju nedvomno podpira našo verifikacijo raziskovalnega

vprašanja 1 je dogajanje na konferenci o evro-atlantski integraciji. »Med udeleženci

le te so bili številni voditelji držav, ministri za zunanje zadeve in veleposlaniki

različnih evropskih držav, kot tudi uradniki Združenih narodov in Nata. Pismo

korespondence med nemškim politikom na tem srečanju in nemškim kanclerjem je

prvič razkril pravo naravo kampanje Nata na Kosovu. Konferenca je zahtevala hitro

razglasitev neodvisnosti Kosova, njen glavni namen pa je bil z vojno v Jugoslaviji

povečati zvezo Nato. Srbija naj bi bila s to konferenco in evroatlantskim sporazumom

dokončno izključena iz evropskih razvojnih programov, s tem pa upravičena ameriška

vojaška navzočnost v regiji«.(Pavić, 2008). »Končni cilj širitve pa je bil po pričanju

Wimmerja namenjen zadrževanju in onemogočanju delovanja Rusije na tem

območju. Na tej točki smo prišli do delnega zaključka, da je bila Kosovska vojna

prelomnica za nadaljnji razvoj sveta. Iz neposredne izjave Wimmerja je bilo mogoče

razbrati, da je po letih neplodnih pogovorov med ZDA in Evropo, Rusija sprejela novo

vojaško doktrino, ki posebej obravnava NATO kot potencialno grožnjo Rusiji in Zahod.

Rusi namreč naj ne bi pričakovali, da se bo Nato vključil v vojno v Jugoslaviji,

predpostavljali so namreč, da se bo »raztopil««. (Interview…, 2008)

Raziskovalno vprašanje 2 v katerem smo predpostavljali, da se Angelina Jolie

zavzema za ukinitev Republike Srbske v BiH, smo ovrgli. Že iz potrjevanja

38

raziskovalnega vprašanja 1 je razvidno, da so bile ZDA, tiste, ki naj bi se med drugim

tudi posredno zavzemale za ukinitev Republike Srbske, hkrati pa se zavzemale za

doseganje čim večjega vpliva v regiji in širitve zveze NATO na območje Balkana.

Velik interes so jim oziroma jim še predstavljajo velika rudninska nahajališča na

področju Kosova, zanimivo pa je tudi dejstvo, da so ravno te analize tal izvedle

britanske in ameriške firme. Vse argumente, ki smo jih navedli za sprejem

raziskovalnega vprašanja 1, navajamo tudi kot argumente s pomočjo katerih smo

ovrgli raziskovalno vprašanje 2. Podatkom, ki so jih objavljali različni časopisi, da

Jolijeva poimenuje Republiko Srbsko v BiH, umetna genocidna tvorba, da so

razkrinkali njenega domnevnega sodelavca Archibalda Kleina o katerem nismo

pridobili nikakršnih podatkov, ne pripisujemo diagnostične vrednosti. Prav tako

diagnostične vrednosti ne pripisujemo informaciji, da je vzrok, zakaj se Jolijeva

zavzema za ukinitev Republike Srbske, davno propadlo razmerje s Srbom, živečim v

ZDA.

Smo mnenja, da bi bilo za nadaljnje spremljanje in proučevanje obravnavanega

problema potrebno natančneje spremljati ustvarjanje umetnih nemirov na Balkanu.

Enega izmed njih zagotovo predstavlja tudi film »V deželi krvi in medu«, saj smo

mnenja, da je bila to odlična, najbolj verodostojna raziskava/oblika pridobivanja

informacij o odnosih in nemirih med različnimi narodi na Balkanu po vojni. Pozornost

bi morali usmerjati tudi na politične odnose med ZDA in Rusijo ter sprejemanje

nastajanja novih vojaških doktrin pri obeh državah, povezovanje političnih vodij na

Balkanu z ZDA in proučevanje področij posredovanja Nata in upravičenost le tega.

Pozornost pa bi tudi v prihodnje morali usmeriti na sodelovanje Angeline Jolie pri

regionalnem projektu na Hrvaškem, razminiranja na območju ličko-senjske županije.

Med samim pregledovanjem in vrednotenjem informacij pa smo prišli tudi do delnih

zaključkov, vendar smo do njih prišli zgolj in samo s sklepanjem/analitičnim

sklepanjem. Predpostavljamo, da je prav mamilarska družba, pod vodstvom Željka

Vujanovica ter Darka Šarića sodelovala pri tihotapljenju heroina skozi Kosovo že v

času Osvobodilne vojske Kosova pod vodstvom Mattija Ahtissarija.

Srbska mafija ima močno razvejano organizirano družbo tudi v Sloveniji, katere

domnevni voditelj naj bi bil Dragan Tošić. Predvidevamo tudi na domnevno povezavo

Tošića z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, ki je slednjemu dajal v najem

gostinske lokale z izjemno nizko najemnino ter mu celo na podlagi minimalnega

39

sodelovanja plačeval adaptacije omenjenih prostorov v sumljivo velikih zneskih. Prav

tako, bi bilo potrebno pozorno spremljati Bruna Filipiča, ki je poskušal preprodati kar

200 ton ocetne kisline, ki se jo uporablja za proizvodnjo heroina, vendar je njegov

poskus preprečila policija. S tem je padla v vodo tudi načrtovana prodaja zemljišča

Electe Naložbe ob obvoznici na Barje za 32.038.180 evrov, ki sta jo s podpisom

predpogodbe načrtovala Damjan Janković v imenu Electe in Bruno Filipič v imenu

podjetja Branton, d. o. o., in določene odvetniške družbe ter neznanega

italijanskega partnerja. (Cerjak, 2011).

S tem, ko smo potrdili prvo raziskovalno vprašanje in ovrgli drugo, glede same

vsebine metode OSINT, lahko rečemo, da smo pridobili zadostne količine uporabnih

informacij ter jih tudi korektno analitično argumentirali ter s tem prišli do »nove

resnice«, ki je nekje na »sredini« med resničnostjo in domišljijo.

»(Mulej (2007: 144) sporoča, »da kljub vsem trudu, tehničnemu in informacijskemu

napredku ljudje skušamo obvladati neobvladljivo, spoznati nespoznavno in preživeti v

takih in dejanskih razmerah; torej živimo med čudežem in mojstrovino, zato je tudi

zadostna in potrebna celovitost nekje vmes med tema skrajnostima o realnosti.

Informacije naj razkorak med dosegljivim in potrebnim zmanjšujejo, a to zmorejo le

delno.«(Podbregar, 2011)

40

10 Uporabljeni viri

Agim Ceku: Neodvisno Kosovo le ob podpori ZDA, EU in ZN. (20.5.2007). Dnevnik.si.

Pridobljeno na http://www.dnevnik.si/novice/svet/246638

Albanian Mafia and KLA Take Control Of Balkan Heroin Trafficking Route(15.3.2012).

History Commons.org. Pridobljeno na

http://www.historycommons.org/context.jsp?item=western_support_for_isla

mic_militancy_2115#western_support_for_islamic_militancy_2115

Aldrich, R. ( 22.4.2002). America used Islamists to arm the Bosnian Muslims. The

Guardian. Pridobljeno na

http://www.guardian.co.uk/world/2002/apr/22/warcrimes.comment/print

Becker, E. (10.9.1999). U.S. General Was Overruled in Kosovo. The New York Times.

Pridobljeno na http://www.nytimes.com/1999/09/10/world/us-general-was-

overruled-in-kosovo.html

Binder, D. (28.11.1990). Evolution in Europe; Yugoslavia seen breaking up soon. The

New York Times. Pridobljeno na

http://www.nytimes.com/1990/11/28/world/evolution-in-europe-yugoslavia-

seen-breaking-up-soon.html

Cerjak Karneža, B. (9.10.2011). Ciprska mreža klana Janković na pohodu.

Reporter.si. Pridobljeno na

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:http://www.report

er.si/iz-tiskane-izdaje/ciprska-mre%C5%BEa-klana-jankovi%C4%87-na-

pohodu/6575

Chossudovsky, M.(19.2.2002). Dismantling Former Yugoslavia, Recolonizing Bosnia-

Herzegovina. Global Research. Pridobljeno na:

http://globalresearch.ca/index.php?context=va&aid=370

Chossudovsky, M.(12.2.2008). Kosovo: The US and the EU support a Political Process

linked to Organized Crime. Global Research. Pridobljeno na

http://globalresearch.ca/index.php?context=va&aid=8055

Christoff, K., M. (1.11.2001) Al Qaeda's Balkan Links. The Wall Street Journal Europe.

Pridobljeno na http://www.freerepublic.com/focus/fr/561291/posts)

41

Domanjko, Matej (2010). Pridobivanje obveščevalnih podatkov iz javnih virov –

OSINT. (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Eagar, C. (5.11.1995). Invisible US Army defeats Serbs. The Observer. Pridobljeno na

http://charlotte-eagar.com/stories/balkans110595.shtml

Gavin Marshall, A. (21.7.2008). Breaking Yugoslavia. Geopolitical Monitor.

Pridobljeno na

http://www.geopoliticalmonitor.com/content/backgrounders/2008-07-

21/breaking-yugoslavia/)

General Wesley Clark. (14.4.2012). Pbs. Org. Pridobljeno na

http://www.pbs.org/wgbh/pages