NOVELACIJA IN DOPOLNITEV NACIONALNEGA … · Grafikon 3: Indeks gibanja števila prebivalcev v Sloveniji in po statističnih regijah, obdobje 2015–2016 Največ državljanov prebiva

REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za infrastrukturo

NOVELACIJA IN DOPOLNITEV

NACIONALNEGA PROMETNEGA

MODELA ZA POTNIŠKI PROMET

Poročilo

Ljubljana, julij 2017

NOVELACIJA IN DOPOLNITEV NACIONALNEGA PROMETNEGA MODELA ZA POTNIŠKI PROMET

Poročilo

julij, 2017

2/45 Novelacija in dopolnitev nacionalnega prometnega modela za potniški promet

Novelacija in dopolnitev nacionalnega prometnega modela za potniški promet 3/45

Naročnik: Ministrstvo za infrastrukturo

Langusova ulica 4, 1000 Ljubljana

Izvajalec: PNZ svetovanje projektiranje, d. o. o

Vojkova cesta 65, 1000 Ljubljana

Delovna skupina:

mag. Gregor Pretnar, univ. dipl. inž. grad. – odgovorni vodja naloge

mag. David Trošt, univ. dipl. inž. grad. – odgovorni vodja za področje prometnega modeliranja

Mihael Blaž, dipl. inž. grad.

Matija Nose

Katja Zgonec, univ. dipl. inž. grad.

Lea Ružić, MSc., univ. dipl. geog.

in drugi

Številka pogodbe: 2430‐17‐100015 (PNZ: 1570_17_597)

Datum: julij, 2017



KAZALO VSEBINE

1 UVOD ..................................................................................................................................... 9

2 SOCIOEKONOMSKE RAZMERE .............................................................................................. 11

2.1 Demografske značilnosti .................................................................................................... 11

2.1.1 Demografija ....................................................................................................... 12

2.1.2 Zaposleno prebivalstvo ..................................................................................... 17

2.1.3 Delovna mesta ................................................................................................... 18

2.1.4 Srednješolci in študenti ..................................................................................... 21

2.2 Ekonomski razvoj ............................................................................................................... 24

2.2.1 Razvoj gospodarstva .......................................................................................... 24

2.2.2 Raba osebnega avtomobila ............................................................................... 25

3 ANKETA O POTOVALNIH NAVADAH ...................................................................................... 29

4 PROMETNI MODEL ............................................................................................................... 31

4.1 Metodologija ..................................................................................................................... 31

4.2 Coning ................................................................................................................................ 31

4.3 Prometno omrežje ............................................................................................................. 31

5 KALIBRACIJA IN VALIDACIJA PROMETNEGA MODELA ........................................................... 33

5.1 Kalibracija .......................................................................................................................... 33

5.1.1 Generacija potovanj .......................................................................................... 33

5.1.2 Distribucija in izbira prometnega sredstva........................................................ 33

5.1.3 Obremenjevanje omrežja .................................................................................. 33

5.2 Validacija modela ............................................................................................................... 34

5.2.1 Validacija modela povpraševanja ...................................................................... 34

5.3 Validacija modela obremenjevanja ................................................................................... 35

5.3.1 Validacija kordonov in kontrolnih črt ................................................................ 35

5.3.2 Validacija na vseh primerjalnih mestih ............................................................. 37

6 SKLEP ................................................................................................................................... 39


7 VIRI IN LITERATURA .............................................................................................................. 41

8 PRILOGE ................................................................................................................................ 43

8.1 Podatki o prebivalcih .......................................................................................................... 43

8.2 Podatki o delovnih mestih ................................................................................................. 44

8.3 Prometni model ................................................................................................................. 45


KAZALO SLIK

Slika 1: Struktura prebivalcev po starosti v letu 2016 in napoved za 2035 ............................. 15

Slika 2: Delež prebivalstva starega med 18–24 let po conah, leto 2016 ................................. 16

Slika 3: Delež prebivalstva starega nad 64 let po conah, leto 2016 ........................................ 16

Slika 4: Gostota delovnih mest v po conah, leto 2016 ............................................................ 19

Slika 5: Gostota delovnih mest v po conah, 3D, leto 2016 ...................................................... 19

Slika 6: Število delovnih mest na prebivalca po conah, leto 2016 ........................................... 20

Slika 7: Število zaposlenih v izobraževalnih ustanovah po conah, leto 2016 .......................... 21

Slika 8: Rast bruto dohodka na prebivalca po občinah, obdobje 2008–2016 ......................... 25

Slika 9: Rast stopnje motorizacije po občinah, obdobje 2008–2016 ....................................... 27

Slika 10: Prikaz kontrolnih črt in kordonov ................................................................................ 36

Slika 11: Prikaz ujemanja modelskih podatkov s števnimi po odsekih ...................................... 37

Slika 12: Primer podatka posamezne hišne številke .................................................................. 43

Slika 13: Primer prikaza podatkov za število prebivalcev v bazi podatkov ................................ 44

Slika 14: Primer prikaza podatkov za število delovnih mest v bazi podatkov ........................... 45

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Seznam vseh zajetih socioekonomskih podatkov ....................................................... 12

Preglednica 2: Število prebivalcev (v 1.000) v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016 .. 12

Preglednica 3: Število zaposlenih po mestu dela (v 1.000) v Sloveniji in statističnih regijah ............. 17

Preglednica 4: Število srednješolcev oziroma starostna skupina 15–19 let v Sloveniji in statističnih

regijah, obdobje 2008–2016 ....................................................................................... 21

Preglednica 5: Število študentov v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016 ................... 22

Preglednica 6: Stopnja motorizacije v Sloveniji, obdobje 2008–2016 ................................................ 25

Preglednica 7: Število osebnih vozil v Sloveniji, obdobje 2008–2016 ................................................. 27


Preglednica 8: Primerjava v modelu uporabljenih produkcijskih faktorjev s splošno uveljavljenimi

anketnimi, leto 2016 .................................................................................................... 34

Preglednica 9: Izidi validacije modela povpraševanja, leto 2016 ........................................................ 35

Preglednica 10: Primerjava števnih in modelskih vrednosti po kontrolnih črtah in kordonih, povprečen

delovni dan, leto 2016 ................................................................................................. 36

Preglednica 11: Statistična analiza ujemanja modelskih in števnih vrednosti, osebni avto, povprečen

delovni dan, leto 2016 ................................................................................................. 37

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Indeks gibanja števila prebivalcev v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016

..................................................................................................................................... 13


..................................................................................................................................... 13

Grafikon 3: Indeks gibanja števila prebivalcev v Sloveniji in po statističnih regijah, obdobje 2015–

2016 ............................................................................................................................. 14

Grafikon 4: Delež delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2009–

2016 ............................................................................................................................. 18

Grafikon 5: Gibanje števila srednješolcev v Sloveniji, obdobje 2008–2016 ................................... 22

Grafikon 6: Gibanje števila študentov v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016 ...... 23

Grafikon 7: Gibanje bruto družbenega proizvoda v Sloveniji, obdobje 2008–2016 ....................... 24

Grafikon 8: Rast stopnje motorizacije v Sloveniji, obdobje 2008–2016 ......................................... 26

Grafikon 9: Rast števila osebnih vozil v Sloveniji, obdobje 2008–2016 .......................................... 28

Grafikon 10: Primerjava deleža potujočih in števila poti na prebivalca ........................................... 29

Grafikon 11: Primerjava deležev po namenih potovanj (v Nemčiji ne beležijo namena ostalo, ki

upošteva predvsem prosti čas). ................................................................................... 30

Grafikon 12: Primerjava izbire prometnega sredstva. ...................................................................... 30


1 UVOD

Namen naloge je novelacija in dopolnitev Nacionalnega prometnega modela s posodobljenimi podatki, ki neposredno izhajajo iz dokumenta »Anketa po gospodinjstvih o prometnih navadah prebivalcev na nivoju Republike Slovenije, PNZ, 2016«, ki ga je naročilo Ministrstvo za infrastrukturo, ter ostalimi zadnjimi razpoložljivimi statističnimi podatki.

Osnovni nacionalni prometni model, ki je bil razvit v okviru projektov »PRIMOS – Razvoj integralnega prometnega modela Slovenije, PNZ, 2012 (bazno leto 2008)« in »CETRA – Centralno evropski transportni model (bazno leto 2011)«, smo sedaj nadgradili na leto 2015. Za namen izdelave najbolj aktualnega prometnega modela smo pri novelaciji namreč uporabili najnovejše dostopne podatke, tj. statistične iz leta 2016. Edini podatki iz leta 2015 so bili podatki o prometu z avtomatskih števnih mest, ker novejši v času izdelave novelacije niso bili dostopni.

Štiristopenjski model za potniški promet je bil noveliran v programskem okolju PTV Vision, s programskim orodjem VISUM 16.

Nadgrajen nacionalni prometni model predstavlja sodobno orodje za vrednotenje učinkov strategij prihodnje prometne ureditve na ravni države. Prometni model vključuje neposredno soodvisnost med poselitvami, socioekonomskimi in prometnimi razmerami. Izidi napovedi, ki temeljijo na tem modelu, tako predstavljajo osnovo za prometno, okoljsko in ekonomsko vrednotenje različnih scenarijev razvoja prometnega sistema.

Uporaba nacionalnega prometnega modela se je med drugim pokazala tudi kot eno ključnih orodij pri izdelavi nacionalne strategije o prometu, ki je bila sprejeta leta 2016.



2 SOCIOEKONOMSKE RAZMERE

Prometni model vključuje neposredno soodvisnost med poselitvami, socioekonomskimi in prometnimi razmerami.

V sklopu raziskav smo nekatere primerjalne analize, ki so vezane na meje statističnih regij, pripravili za obdobje 2008–2014, saj je z dnem 1. 1. 2015 v veljavo prišla Uredba (ES) št. 1319/2013, s katero Slovenija uveljavlja naslednje spremembe:

1. Spremembo imen dveh statističnih regij:

‐ notranjsko‐kraška statistična regija se preimenuje v primorsko‐notranjsko,

‐ spodnjeposavska statistična regija se preimenuje v posavsko.

2. Spremembo mej štirih statističnih regij:

‐ savinjske, spodnjeposavske (posavske), osrednjeslovenske, zasavske.

Spremembe v poteku meja med statističnimi regijami in upravnimi enotami so:

Občina Škocjan – upravna enota Sevnica

Večji del upravne enote Sevnica sodi v posavsko statistično regijo, manjši del (območje občine Škocjan) pa sodi v statistično regijo jugovzhodno Slovenijo.

Občina Litija – upravna enota Litija

Del upravne enote Litija še vedno sodi v osrednjeslovensko statistično regijo, drugi del (območje občine Litija) pa sedaj sodi v zasavsko.

Občina Radeče – upravna enota Laško

Večji del upravne enote Laško še vedno sodi v savinjsko statistično regijo, manjši del (območje občine Radeče) pa sedaj sodi v posavsko.

Občina Bistrica ob Sotli – upravna enota Šmarje pri Jelšah

Večji del upravne enote Šmarje pri Jelšah še vedno sodi v savinjsko statistično regijo, manjši del (območje občine Bistrica ob Sotli) pa sedaj sodi v posavsko.

2.1 Demografske značilnosti

Za potrebe novelacije prometnega modela smo zbrali nekatere socioekonomske podatke, ki so nam služili kot indikatorji generacije in distribucije prometa na makroskopski ravni. Z zbranimi socioekonomskimi indikatorji je v kombinaciji s podatki o prometu možno pripraviti modele za napoved rasti prometa na območju Slovenije in posameznih prostorskih enot.


Preglednica 1: Seznam vseh zajetih socioekonomskih podatkov

Podatek Vir

Število prebivalcev po lokacijah CRP 2016

Starostna struktura prebivalcev po občinah SURS

Študenti terciarnega izobraževanja po statističnih regijah SURS

Rast prebivalstva SURS

Število delovnih mest po lokacijah PRS 2016

Delovna mesta glede na sektor PRS 2016

Bruto dohodek na prebivalca po občinah SURS

Rast BDP SURS

Stopnja motorizacije po občinah SURS

2.1.1 Demografija

Leta 2016 je v Sloveniji živelo 2.064.188 prebivalcev. Pri izdelavi prometnega modela smo za prostorsko porazdelitev prebivalcev uporabili podatke CRP, s pomočjo katerega smo izdelali prostorski model. V modelu je zajetih 554.972 naslovov s stalnimi prebivališči, na katerih je skupno 2.058.860 prebivalcev, kar pomeni, da je ujemanje podatkov 99,7‐odstotno.

Podatkovna baza obdelanih podatkov o prebivalcih, ki so na voljo za nadaljnjo uporabo, je prikazana v prilogi.

Preglednica 2: Število prebivalcev (v 1.000) v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016

Območje 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

SLOVENIJA 2.025,9 2.032,4 2.047,0 2.050,2 2.055,5 2.058,8 2.061,1 2.062,9 2.064,2

Gorenjska 201,3 201,8 202,9 203,4 204,1 204,0 203,9 203,9 203,8

Goriška 120,3 118,5 119,1 119,1 119,2 119,0 118,4 118,2 118,1

Jugovzhodna

Slovenija 141,5 141,2 142,1 142,5 142,7 142,5 142,4 142,4 142,6

Koroška 73,7 72,5 72,8 72,5 72,4 72,1 71,5 71,3 71,0

Obalno‐kraška 107,9 108,8 110,4 110,8 111,4 111,9 112,8 112,8 113,1

Osrednjeslovenska 508,6 522,0 529,6 533,2 536,5 541,7 546,3 534,5 537,0

Podravska 321,8 322,9 323,3 323,1 323,5 323,2 323,3 323,4 322,6


Območje 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Pomurska 121,8 119,5 119,5 119,1 119,0 118,0 117,1 116,7 116,1

Posavska 70,4 69,9 70,2 70,2 70,2 70,2 70,0 75,6 75,7

Primorsko‐

notranjska 52,1 51,7 52,2 52,3 52,4 52,4 52,4 52,5 52,5

Savinjska 261,2 258,8 260,0 259,7 260,3 260,2 259,9 254,0 254,3

Zasavska 45,2 44,8 44,7 44,2 43,9 43,5 43,0 57,7 57,4



0,880,900,920,940,960,981,001,021,041,061,081,10

0,90

0,92

0,94

0,96

0,98

1,00

1,02

1,04

1,06

1,08

1,10


Zaradi spremembe mej štirih statističnih občin leta 2015 smo statistične podatke analizirali v sklopih, posebej za obdobje 2008–2014 in posebej za obdobje 2015–2016.

Grafikon 3: Indeks gibanja števila prebivalcev v Sloveniji in po statističnih regijah, obdobje 2015–2016

Največ državljanov prebiva v osrednjeslovenski statistični regiji, ki zajema več kot 500.000 prebivalcev. V tej regiji sta bili v obdobju 2008–2014 zabeleženi tudi največja absolutna rast (število prebivalcev se je povečalo za 37.707 oseb) ter največja relativna rast (7 %). Največji upad števila prebivalcev pa je bil v pomurski statistični regiji (4 %). Razlogi za zmanjšanje števila prebivalcev v nekaterih statističnih regijah so predvsem ekonomski. Iz analize gostote delovnih mest v naslednjem poglavju je namreč razvidno, da so v Sloveniji prisotna številna območja, ki imajo zelo nizko gostoto delovnih mest. Posledično se zaradi slabih zaposlitvenih možnosti prebivalci odločajo za selitev.

V obdobju 2015–2016 ni bilo beležene večje spremembe rasti oz. upada števila prebivalcev.

0,90

0,92

0,94

0,96

0,98

1,00

1,02

1,04

1,06

1,08

1,10


Slika 1: Struktura prebivalcev po starosti v letu 2016 in napoved za 2035

Obstoječa starostna struktura kaže na velik delež prebivalstva v srednjih letih, medtem ko je delež

mladih bistveno manjši. Največji delež ima starostna skupina 35–39 let (7,6 %), ki je bistveno večja od

starostne skupine 10–14 let, v kateri je zgolj 4,4 % prebivalstva. Eurostat je v letu 2014 objavil

projekcije, ki kažejo, da se bo v prihodnje močno povečal delež starih prebivalcev. Predvidevajo, da se

bo število starejših glede na število delovno sposobnih do leta 2060 podvojilo. S strani demografije

torej ne moremo pričakovati večjih vplivov na povečanje prometa, saj so prihajajoče generacije manj

številčne. Struktura voznikov se bo postarala, kar bi lahko prineslo spremembe v načinu vožnje in

potovalnih navad.


Slika 2: Delež prebivalstva starega med 18–24 let po conah, leto 2016

Slika 3: Delež prebivalstva starega nad 64 let po conah, leto 2016


2.1.2 Zaposleno prebivalstvo

Leta 2016 je bilo po podatkih SURS‐a v Sloveniji zaposlenih 806.765 prebivalcev, delovnih mest pa je bilo na podlagi Poslovnega registra Slovenije (v nadaljevanju PRS) in izvedene ankete 788.287. Odstopanje delovno aktivnih prebivalcev je tako 2,3‐odstotno. Obdelani podatki o delovnih mestih so primerjani tudi s podatki, ki jih SURS beleži za posamezne občine. Ugotovljena je bila 99‐odstotna korelacija števila delovnih mest po občinah. Pridobljeni podatki so torej za potrebe makroskopskega modeliranja dovolj natančni.

V naslednji preglednici in grafikonu je prikazano gibanje delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji in statističnih regijah. Skupni delež zaposlenih se je po najbolj kriznem obdobju 2012–2014, ko je znašal 37 %, leta 2016 zopet približal deležu z leta 2009 (40 % leta 2009 in 39 % leta 2016).

Leta 2009 se je spremenila metodologija vrednotenja podatkov, zato podatki SURS‐a za leto 2008 niso primerljivi z novejšimi.

Preglednica 3: Število zaposlenih po mestu dela (v 1.000) v Sloveniji in statističnih regijah

Območje 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

SLOVENIJA 812,3 791,0 784,2 760,2 757,6 769,8 781,8 806,8

Gorenjska 69,2 67,7 67,0 64,9 65,3 66,3 67,5 69,6

Goriška 45,3 43,9 43,1 41,1 41,0 41,6 41,8 43,5

Jugovzhodna Slovenija 51,1 49,4 48,3 47,2 47,1 47,9 49,2 51,2

Koroška 24,1 22,6 23,1 22,6 22,1 22,5 22,2 22,8

Obalno‐kraška 46,1 45,2 44,0 41,2 40,8 41,3 43,2 44,6

Osrednjeslovenska 273,4 267,7 270,4 264,8 264,4 270,6 272,0 281,9

Podravska 116,2 114,1 110,9 106,7 106,7 108,6 110,3 112,7

Pomurska 34,5 34,4 34,5 33,7 32,8 32,4 32,6 33,4

Posavska 22,0 21,1 20,6 19,9 19,7 20,0 21,3 22,1

Primorsko‐notranjska 17,5 16,8 15,5 15,2 15,1 15,4 15,5 15,8

Savinjska 100,8 96,3 95,2 92,1 92,2 92,8 92,9 96,0

Zasavska 12,2 11,7 11,5 10,8 10,5 10,4 13,4 13,3


Grafikon 4: Delež delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2009–2016

2.1.3 Delovna mesta

Lokacije delovnih mest ključno vplivajo na razpored vsakodnevnih migracij, zato smo v sklopu naloge preko PRS pridobili podatke o številu delovnih mest na posameznih lokacijah. PRS vključuje seznam vseh poslovnih subjektov v Sloveniji in število zaposlenih. Za večje zaposlovalce, ki so v PRS zgolj ocenjeni po razredih, smo opravili poizvedbe pri samih poslovnih subjektih in tako pridobili bolj natančno razporeditev delovnih mest po lokacijah.

Vsem večjim zaposlovalcem, ki sodijo v razred nad 250 zaposlenih smo poslali obrazec za vpis podatkov o dejanskem stanju števila zaposlenih in morebitnih dodatnih enotah. Odziv na poizvedbo je bil pri zaposlovalcih 47 %.

Kjer s strani zaposlovalcev ni bilo želje po deljenju podatkov ali pa teh niso imeli na voljo, smo preko različnih virov (bizi.si, sloexport.si, itis.si, letna poročila…) uspeli pridobiti manjkajoče podatke.

Za nekatere poslovne enote podatek v PRS ni na voljo. V tem primeru smo upoštevali 1 zaposlenega, saj so takšni primeri po večini manjši s.p.

Obdelani podatki o delovnih mestih so primerjani s podatki, ki jih SURS beleži za posamezne občine.

Ugotovljena je bila 99 % korelacija števila delovnih mest po občinah. Število vseh zaposlenih v Sloveniji

od podatka SURS, kjer je zabeleženih 806.765 delovno aktivnih prebivalcev, odstopa za 2,3 %.

Pridobljeni podatki so torej za potrebe makroskopskega modeliranja dovolj natančni.

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016


Slika 4: Gostota delovnih mest v po conah, leto 2016

Slika 5: Gostota delovnih mest v po conah, 3D, leto 2016

S slik je razvidno, da je daleč največja gostota delovnih mest v osrednjeslovenski statistični regiji, zato velik del delovno aktivnega prebivalstva gravitira proti njej. Večji centri zaposlovanja so še v nekaterih delih podravske in obalne statistične regije.


Slika 6: Število delovnih mest na prebivalca po conah, leto 2016

Očitna je velika razlika v številu delovnih mest, ki so na voljo lokalnemu prebivalstvu. Zaradi neenakomerne prostorske porazdelitvi lokacij prebivališč in delovnih mest se ustvarjajo potrebe po vsakodnevnih migracijah na daljše relacije.


Slika 7: Število zaposlenih v izobraževalnih ustanovah po conah, leto 2016

Osrednja Slovenija ima največ zaposlenih v izobraževalnih ustanovah, zaradi česar ta predstavlja glavni cilj potovanj za potrebe izobraževanja. Za populacijo staro med 18 in 24 let, ki obiskuje izobraževalne ustanove izven svojega stalnega prebivališča, so značilne tedenske migracije iz izobraževalnih središč proti periferiji in obratno. Dnevnih migracij na makroskopski ravni je za omenjeno starostno skupino bistveno manj.

2.1.4 Srednješolci in študenti

V Sloveniji je bilo leta 2016 okoli 93.600 srednješolcev, kar je približno 15 % manj kot leta 2008, ter okoli 79.500 študentov, kar je kar 30,5 % manj kot leta 2008.

Preglednica 4: Število srednješolcev oziroma starostna skupina 15–19 let v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016

Območje 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

SLOVENIJA 109.078 105.735 102.526 100.129 98.467 96.814 94.991 94.654 93.598

Gorenjska 11.315 10.880 10.516 10.292 10.062 9.945 9.825 9.748 9.616

Goriška 6.083 5.983 5.772 5.580 5.412 5.190 5.131 5.171 5.105


Območje 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Jugovzhodna

Slovenija 8.526 8.228 8.027 7.639 7.302 6.980 6.791 6.734 6.761

Koroška 3.898 3.861 3.710 3.602 3.517 3.378 3.332 3.328 3.255

Obalno‐kraška 5.073 4.812 4.667 4.567 4.441 4.620 4.472 4.424 4.453

Osrednjeslovenska 28.164 27.482 26.722 26.385 26.902 26.949 25.639 25.909 25.693

Podravska 16.992 16.236 15.971 15.614 15.159 14.965 14.530 14.315 14.058

Pomurska 6.002 5.985 5.870 5.718 5.463 5.200 5.054 4.954 4.827

Posavska 3.773 3.638 3.484 3.360 3.333 3.192 3.478 3.460 3.458

Primorsko‐

notranjska 2.696 2.605 2.491 2.425 2.379 2.311 2.344 2.298 2.248

Savinjska 14.260 13.850 13.172 12.926 12.554 12.195 11.773 11.764 11.625

Zasavska 2.296 2.175 2.124 2.021 1.943 1.889 2.622 2.549 2.499

Grafikon 5: Gibanje števila srednješolcev v Sloveniji, obdobje 2008–2016

Preglednica 5: Število študentov v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016

Območje 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

SLOVENIJA 114.391 114.873 107.134 104.003 99.877 92.769 85.616 80.798 79.547

Gorenjska 11.674 11.552 10.720 10.527 9.871 9.174 8.530 8.038 7.839

Goriška 7.127 7.056 6.524 6.418 6.083 5.739 5.261 4.955 4.810

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Število srednješolcev Linear (Število srednješolcev)


Območje 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Jugovzhodna

Slovenija 8.270 8.407 8.007 7.729 7.430 6.852 6.206 5.798 5.478

Koroška 4.256 4.121 4.045 3.850 3.568 3.351 3.037 2.764 2.659

Obalno‐kraška 5.499 5.495 4.810 4.536 4.450 4.008 3.752 3.566 3.494

Osrednje‐

slovenska 30.321 30.190 28.134 26.965 26.286 24.410 22.222 21.054 21.051

Podravska 15.783 16.155 14.924 14.365 14.005 13.066 12.022 11.178 10.889

Pomurska 5.551 5.684 5.414 5.372 5.147 4.640 4.230 3.888 3.795

Posavska 3.963 3.903 3.694 3.536 3.339 3.068 3.084 2.900 2.831

Primorsko‐

notranjska 2.957 2.967 2.686 2.646 2.428 2.236 2.043 1.919 1.869

Savinjska 14.987 15.019 13.922 13.358 12.731 11.960 10.700 10.002 9.673

Zasavska 2.330 2.241 2.104 2.135 1.927 1.731 2.175 2.061 2.069

Stalno bivališče

neznano ali v

tujini

1.673 2.083 2.150 2.566 2.612 2.534 2.354 2.675 3.090

Grafikon 6: Gibanje števila študentov v Sloveniji in statističnih regijah, obdobje 2008–2016

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

1,4

1,6

1,8

2


2.2 Ekonomski razvoj

2.2.1 Razvoj gospodarstva

Gospodarstvo je eden ključnih dejavnikov v prometu, ki generira glavnino tovornega prometa in močno vpliva tudi na promet z osebnimi vozili. Pomembno je torej, da se pri napovedi prometnih tokov upošteva vpliv gospodarske aktivnosti. Rast obsega gospodarskih dejavnosti je tesno povezana z rastjo prometa, kar se je pokazalo s pričetkom recesije v letu 2009. Primerjava prometa na avtomatskih števnih mestih (z izvzetjem avtocest in hitrih cest) je pokazala, da se je glede na leto 2008 ves promet zmanjšal za približno 3 %. Del zmanjšanja lahko poleg vpliva gospodarske krize pripišemo uvedbi vinjetnega sistema. Podatki za leto 2008 sicer že upoštevajo spremembo sistema cestninjenja, vendar so se učinki pokazali tudi v kasnejših letih.

Grafikon 7: Gibanje bruto družbenega proizvoda v Sloveniji, obdobje 2008–2016

Po letu 2013 se je obseg bruto družbenega proizvoda (v nadaljevanju BDP) pričel zopet povečevati. Gospodarske napovedi kažejo na nadaljevanje rasti v prihodnjih letih, zato lahko na račun povečanja gospodarskih dejavnosti pričakujemo tudi nadaljnjo rast prometa. Urad za makroekonomske analize in razvoj v pomladanski napovedi v letu 2017 predvideva 3,6‐odstotno porast gospodarskih aktivnosti, v letu 2018 3,2‐odstotno ter v letu 2019 2,6‐odstotno porast.

‐10

‐8

‐6

‐4

‐2

0

2

4

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Stalne cene, referenčno leto 2010 (mio EUR) Letna sprememba obsega (%)


Slika 8: Rast bruto dohodka na prebivalca po občinah, obdobje 2008–2016

2.2.2 Raba osebnega avtomobila

Med prebivalci Slovenije je lastništvo osebnega avtomobila zelo razširjeno. V začetku leta 2016 je bilo registriranih kar 1.106.116 osebnih vozil oziroma 536 vozil na 1.000 prebivalcev. Vsak drugi prebivalec si torej lasti osebno vozilo, kar nas uvršča na 10. mesto v Evropi in nekoliko nad evropsko povprečje.

Preglednica 6: Stopnja motorizacije v Sloveniji, obdobje 2008–2016

Stopnja motorizacije 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Št. osebnih vozil na 1.000 prebivalcev 519 524 522 524 522 521 523 527 536


Grafikon 8: Rast stopnje motorizacije v Sloveniji, obdobje 2008–2016

Odkar se beleži statistika registriranih osebnih vozil, je na državni ravni prisotna rast stopnje motorizacije (število osebnih avtomobilov na 1000 prebivalcev). V obdobju recesije se je stopnja motorizacije sicer nekoliko ustalila, vendar je v zadnjih letih z gospodarskim okrevanjem prišlo do ponovne rasti. 15‐letno povprečje kaže na 1,3‐odstotno rast na letni ravni. V bodoče lahko pričakujemo nadaljevanje trenda povečevanja stopnje motorizacije, saj je ta še vedno močno vezan na gospodarsko rast, za katero so napovedi v naslednjih letih ugodne.


Slika 9: Rast stopnje motorizacije po občinah, obdobje 2008–2016

Stopnja motorizacije se je v obdobju 2008–2016 povečala v veliki večini občin. Ponekod se je število osebnih vozil povečalo za več kot četrtino, kar je močno prispevalo k povečanju števila potovanj opravljenih z avtomobilom. Največje rasti so bile prisotne predvsem v vzhodnem delu Slovenije.

Preglednica 7: Število osebnih vozil v Sloveniji, obdobje 2008–2016

Leto Št. vseh osebnih vozil Št. vseh osebnih vozil v uporabi fizičnih oseb

2008 1.051.836 991.585

2009 1.065.927 1.005.727

2010 1.068.932 1.009.419

2011 1.074.109 1.014.478

2012 1.073.967 1.013.841

2013 1.071.922 1.012.405

2014 1.076.962 1.016.291

2015 1.087.686 1.025.384

2016 1.106.116 1.041.573


Grafikon 9: Rast števila osebnih vozil v Sloveniji, obdobje 2008–2016

V opazovanem obdobju je bilo 94% osebnih vozil v lasti fizičnih oseb, kar pomeni, da je dejanska stopnja motorizacije nekoliko nižja. Statistično pa se ne beleži delež osebnih vozil v lasti podjetij, ki se uporabljajo za osebne namene.

900.000

950.000

1.000.000

1.050.000

1.100.000

1.150.000

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016

Št. vseh vozil Št. vseh vozil v uporabi fizičnih oseb

Linear (Št. vseh vozil) Linear (Št. vseh vozil v uporabi fizičnih oseb)


3 ANKETA O POTOVALNIH NAVADAH

Anketa o potovalnih navadah je bila izvedena v okviru naročila Priprava in izvedba ankete po gospodinjstvih o prometnih navadah prebivalcev na nivoju Republike Slovenije, PNZ, 2016. Rezultati ankete, kot so mobilnost po namenih, dolžina potovanj, izbira prometnega sredstva so bili uporabljeni kot vhodni podatki pri izračunu povpraševanja potniškega prometa. V nadaljevanju podajamo ključne ugotovitve omenjene raziskave, predvsem primerjava s predhodno anketo v ljubljanski regiji (vhodni podatek pri razvoju predhodnih modelov) in tujimi raziskavami.

Primerjani so bili torej rezultati ankete (SI2016) s predhodnimi anketami, in sicer:

Anketa po gospodinjstvih širše ljubljanske regije (upoštevani so rezultati za širšo ljubljansko

regijo brez Mestne občine Ljubljana), 2003 (Regija2003),

hrvaška nacionalna raziskava, 2014 (HR2016),

nemška nacionalna raziskava Mobilitat in Deutschland1 2008 (MID2008),

nemška nacionalna raziskava Mobilitat in Deutschland 2002 (MID2002).

Omenjena primerjava sicer zaradi različnih metodologij ne more biti povsem zanesljiva, vendar

vseeno postavlja rezultate v okvir podobnih raziskav.

Grafikon 10: Primerjava deleža potujočih in števila poti na prebivalca

1 http://www.mobilitaet‐in‐deutschland.de/mid2008‐publikationen.html


Grafikon 11: Primerjava deležev po namenih potovanj (v Nemčiji ne beležijo namena ostalo, ki upošteva predvsem prosti čas).

Grafikon 12: Primerjava izbire prometnega sredstva.


4 PROMETNI MODEL

4.1 Metodologija

Metodologija izračuna povpraševanja potniškega prometa ni bila spremenjena in je podrobno opisana v predhodni dokumentaciji.

4.2 Coning

Coning (število in potek prometnih con) se ni spremenil, saj za to ni bilo potrebe.

4.3 Prometno omrežje

Vir za spremembe na cestnem omrežju so bili:

DARS (npr. predor Markovec, podravska avtocesta, odsek mimo Radovljice…)

podatki Direkcije Republike za Slovenijo (seznam gradbišč)

vizualni pregled omrežja z orodjem Open Street Map.

Ugotavljamo, da še vedno ni registra javnega prometa, ki bi bil neposredno uporaben za novelacijo prometnega omrežja. Podatke za železniški promet smo preverili ročno in nismo ugotovili sprememb, ki bi vplivali tako na povpraševanje kot obremenjevanje. Spremembe v mestnem potniškem prometu (npr. potek linij v Ljubljani) ne vplivajo bistveno na prometne obremenitve na nacionalni ravni.



5 KALIBRACIJA IN VALIDACIJA PROMETNEGA MODELA

5.1 Kalibracija

Pri kalibraciji gre za prilagajanje vrednosti parametrov specificiranim razmeram, dokler modelirano povpraševanje in razporejanje po omrežju ne ustreza opazovanemu tj. resničnemu stanju.

5.1.1 Generacija potovanj

Pri kalibraciji generacije potovanj so bile vrednosti števila potovanj na zadevno osebo po izvorno‐ciljnih skupinah prilagojene specifičnim razmeram po območjih. Razpoložljivo izhodišče je bila anketa o prometnih navadah prebivalcev na nivoju Republike Slovenije2. Izid kalibracije je dvanajst območij, statističnih regij, z različno stopnjo mobilnosti za model potniškega prometa na povprečen delovni dan.

5.1.2 Distribucija in izbira prometnega sredstva

V fazi distribucije se potovanja razporedijo po posameznih parih con. Na distribucijo med omenjenimi pari vpliva upor po prometnih sredstvih. Pri metodi EVA, po kateri je bil razvit model, se uporablja hkraten, simultan izračun distribucije in izbire prometnega sredstva. Zato se v fazi distribucije upor med dvema conama izračuna za vsa upoštevana prometna sredstva, nato pa se na podlagi verjetnostnih funkcij EVA izračuna verjetnost, da bo potovanje pripisano določenemu paru con in prometnemu sredstvu. Pri določanju funkcij EVA, tj. določevanju treh parametrov funkcije, so bili ti parametri v osnovi določeni na podlagi strokovne ocene standardnih vrednosti izdelovalca programske opreme in izkustvenih ocen.

5.1.3 Obremenjevanje omrežja

Pri fazi obremenjevanja so bili s kalibracijo prilagajani parametri funkcij BPR za posamezne tipe cest. Začetni parametri, določeni na osnovi predhodne raziskave 3 , so bili na podlagi testiranj modela prilagojeni glede na ustreznost modelskih izidov v primerjavi z izmerjenimi.

Testirani so bili posamezni tipi cest. Večinoma gre za ceste zunaj naselij, toda funkcije državnih cest nižjega reda v okviru tega modela veljajo tudi za razmere v naseljih.

2 Priprava in izvedba ankete po gospodinjstvih o prometnih navadah prebivalcev na nivoju Republike Slovenije, PNZ, 2016

3 Določitev parametrov odvisnosti hitrosti od prometnih obremenitev na državnih cestah, PNZ, 2006.


5.2 Validacija modela

Kakovost modela je v veliki meri odvisna od kakovosti vhodnih podatkov. Če so ti nerealni, bodo tudi izidi modela nerealni. Najpogostejši vzrok odstopanj je zajemanje različnih podatkov na različnih ravneh in virih. Npr. agregirane vrednosti odstopajo od vsote vrednosti po občinah ali statističnih regijah.

5.2.1 Validacija modela povpraševanja

Model povpraševanja je validiran na osnovi stopnje mobilnosti, števila delovnih voženj in izbire prometnega sredstva.

Preglednica 8: Primerjava v modelu uporabljenih produkcijskih faktorjev s splošno uveljavljenimi anketnimi, leto 2016

območje mobilnosti merilo anketa (uveljavljen

razpon parametrov)

model (podatek na ravni

Slovenije z vključenim

poslovnim prometom)

skupna stopnja

mobilnosti

2,79

Gorenjska 2,71

Goriška 2,53

Jugovzhodna Slovenija 2,98

Koroška 2,54

Obalno‐kraška 2,71

Osrednjeslovenska potovanj/osebo/dan (Slovenija) 2,00 do 3,50 3,09

Podravska 2,64

Pomurska 2,62

Posavska 2,90

Primorsko‐notranjska 2,49

Savinjska 2,71

Zasavska 2,76

povprečna vrednost delež delovnih in šolskih

potovanj

24 % (20 % do 35 %) 25 %


območje mobilnosti merilo anketa (uveljavljen

razpon parametrov)

model (podatek na ravni

Slovenije z vključenim

poslovnim prometom)

povprečna vrednost delež nedelovnih potovanj 76 % (65 % do 80 %) 75 %

Preglednica 9: Izidi validacije modela povpraševanja, leto 2016

element modela/vrsta testa

merilo

standard

model

distribucija faktor korelacije modelskih delovnih potovanj

glede na statistične znotraj statističnih regij

> 0,95 0,99

faktor korelacije modelskih delovnih potovanj

glede na statistične med statističnimi regijami

> 0,95 0,99

povprečna dolžina potovanj po prometnih

sredstvih

± 3 % 2‐3 %

kvocient skladnosti funkcije distribucije

potovalnih časov po prometnih sredstvih

> 70 % 72‐85 %

izbira prometnega sredstva primerjava modelskih z anketnimi vrednostmi logična kontrola ustreza

konvergenca med ponudbo

in povpraševanjem

stopnja odstopanja glede na povsem

uravnoteženo stanje

< 0,1% (max. <

0,2%)

0,11%

Iz zgornje preglednice je razvidno, da model povpraševanja v celoti reproducira razmere, ki se zelo dobro ujemajo s stvarnim stanjem, in da je konvergenca med ponudbo in povpraševanjem v sprejemljivih mejah.

5.3 Validacija modela obremenjevanja

Validacija prometnih obremenitev je potekala od globalnega k podrobnemu, in sicer za osebna vozila.

5.3.1 Validacija kordonov in kontrolnih črt

Validirani so kordoni okoli Ljubljane, Maribora in Celja ter kontrolne črte med Prekmurjem in preostalo Štajersko, med Koroško in Štajersko, med Štajersko in Osrednjo Slovenijo, med Osrednjo Slovenijo in Dolenjsko ter med Novim mestom in državno mejo, med Osrednjo Slovenijo in Primorsko (Postojna) ter med Obalo in ostalo Primorsko, med Osrednjo Slovenijo in Gorenjsko ter med Spodnjo in Zgornjo Gorenjsko.


Slika 10: Prikaz kontrolnih črt in kordonov

Validacije na mejnih prehodih ni, ker so bile v fazi kalibracije prometne količine na teh mestih prilagojene števnim vrednostim. Zato ni smiselna. Analizirani kordoni in kontrolne črte so predstavljene na zgornji sliki, ujemanje modelskih in števnih podatkov pa v spodnjih preglednicah.

Preglednica 10: Primerjava števnih in modelskih vrednosti po kontrolnih črtah in kordonih, povprečen delovni dan, leto 2016

kontrolna črta/kordon povprečni delovni dan (osebna vozila) standard

štetje model % GEH GEH < 4Prekmurje (reka Mura) 26.638 28.064 5% 2,7 ok

Maribor (mesto) 120.443 123.330 2% 2,6 ok

Koroška 9.423 8.495 ‐10% 3,1 ok

Celje (mesto) 55.569 55.625 0% 0,1 ok

Štajerska‐Ljubljana (Trojane)‐

Zasavje 34.846 35.398 2% 0,9 ok

Dolenjska‐Ljubljana (Grosuplje) 53.588 55.080 3% 2,0 ok

Dolenjska (Kočevje‐Novo mesto‐

Krško) 48.556 51.456 6% 4,1 ‐

Ljubljana (mesto) 206.376 211.433 2% 3,5 ok

Sp. Gorenjska 81.202 77.235 ‐5% 4,5 ‐

Zg. Gorenjska 63.796 62.712 ‐2% 1,4 ok

Primorska‐Notranjska (Postojna) 38.200 38.842 2% 1,0 ok

Nova Gorica‐Ajdovščina 21.123 21.116 0% 0,0 ok

Novo mesto (mesto) 23.607 22.623 ‐4% 2,0 ok

Iz preglednice je razvidno, da vrednost GEH < 5, ni presežena na nobenem kordonu. Odstopanje modelskih obremenitev je blizu ali v okviru validacijskih standardov, saj je na 2 presekih presežena vrednost GEH > 4.


5.3.2 Validacija na vseh primerjalnih mestih

Za celodnevni cestni promet je primerjava po smereh narejena na več kot 900 (avtomatskih) števnih

mestih.

Podrobnejši validacijski izidi za osebna vozila so razvidni v spodnji preglednici.

Preglednica 11: Statistična analiza ujemanja modelskih in števnih vrednosti, osebni avto, povprečen delovni dan, leto 2016

kriterij osebna vozila standard

korelacijski koeficient 0,95 > 0,90

prometno delo ‐ 0,5 % < 3,00 %

število odsekov z GEH <5 67,8 % > 65 %4

povprečni GEH 4,29 < 5

standardna deviacija (osebna vozila) 1.349 ‐

število odsekov 936 ‐

Iz preglednice je razvidno dobro ujemanje modelskih in izmerjenih obremenitev, saj so izidi validacije znotraj standardnih kriterijev.

Slika 11: Prikaz ujemanja modelskih podatkov s števnimi po odsekih

Iz zgornje slike lahko dodatno ugotovimo, da je odstopanje modelskih podatkov od števnih enakomerno razporejeno po celotnem območju Slovenije, saj ni območja, ki bi izrazito odstopalo.

4 Po smernicah DMRB za modele z uporabo postopka prilagajanja matrik je sicer priporočeno, da naj bi 85 % posameznih

prometnih tokov ne imelo večje vrednosti GEH kot 5. Toda izkušnje s kompleksnimi 4‐stopenjskimi modeli kažejo in mnogi avtorji dokazujejo, da je takšen model sprejemljiv, če vsaj 2/3 tokov ustreza vrednosti GEH < 5.



6 SKLEP

Novelirali in dopolnili smo sodoben nacionalni prometni model za potniški promet za izhodiščno leto 2015. Model smo ustrezno kalibrirali in validirali po mednarodnih merilih in je sedaj primeren za nadaljnjo uporabo.

Nadgrajen model za potniški promet bo še dalje omogočal verodostojno vrednotenje nacionalnih prometnih projektov. Seveda je model samo predstava realnega sveta, zato ima tudi svoje omejitve, vezane na nacionalno raven obravnave in značaj modela. Da bi sedanji prometni model še zanesljiveje služil svojemu namenu, bo tudi v prihodnje potrebna njegova nadgradnja.

Poleg rednih nadgradenj, kot je predmet te študije (novelacija vhodnih podatkov in podatkov omrežja), bi bilo potrebno model nadgrajevati tudi metodološko. Prav tako bi bilo smiselno izboljšati pridobivanje in analizo podatkov o potnikih v javnem prometu.

Prenovljen nacionalni prometni model za potniški promet je ponovno aktualen in neposredno uporaben za preizkus prostorskih in prometnih politik ter prometnih koridorjev nacionalnega pomena. Z manjšimi dodelavami je uporaben tudi za podrobnejše študije. V vsakem primeru pa predstavlja temelj vsem prometnim študijam in analizam v Sloveniji.



7 VIRI IN LITERATURA

1. Anketa o zaposlenih po delovnih organizacijah, PNZ, 2015

2. Anketa po gospodinjstvih o prometnih navadah prebivalcev na nivoju Republike Slovenije, PNZ, 2016.

3. Baza cestnih podatkov državnih cest, DRSI, 2015.

4. Centralni register prebivalstva, MNZ, 2015.

5. Delovna mesta po sektorjih in hišnih naslovih, AJPES, 2015.

6. Delovno aktivno prebivalstvo po občinah prebivališča in občini delovnega mesta, SURS, 2015.

7. Projekcije prebivalstva, Eurostat.

8. Napoved stopnje rasti bruto družbenega proizvoda, UMAR, 2015.

9. Pojasnila o teritorialnih spremembah statističnih regij, Statistične regije 2015, SURS, 2017.

10. PRIMOS – Razvoj integralnega prometnega modela Slovenije, PNZ, 2012.

11. Stopnja motorizacije po občinah, SURS, 2015.

12. Statistični podatki, SURS, 2008–2016

13. Števni podatki avtomatskih in ročnih štetij, Promet 2015. DRSC, 2015.



8 PRILOGE

8.1 Podatki o prebivalcih

Podatke o številu in lokaciji prebivalcev smo pridobili s strani MNZ, ki ima centralni register prebivalcev. Ta beleži seznam stalnih in začasnih prebivalcev na posameznih naslovih. K naslovom so pripete tudi koordinate s katerimi je mogoča prostorska obdelava podatkov.

Z uporabo GIS orodij smo razporedili prebivalce po conah, ki so definirane v prometnem modelu. Cone so enake tistim, v katere smo razporedili tudi podatke o zaposlenih.

Slika 12: Primer podatka posamezne hišne številke


Slika 13: Primer prikaza podatkov za število prebivalcev v bazi podatkov

Podatki o številu prebivalcev so bili podani na ravni prometnih con prometnega modela.

8.2 Podatki o delovnih mestih

Poslovni register PRS vključuje vse poslovne subjekte, ki delujejo na območju Slovenije. Za potrebe

priprave podatkov za izdelavo prometnega modela so iz registra ključni naslednji podatka:

Število zaposlenih v poslovni enoti

Dejavnost

Lokacija poslovne enote.

PRS število zaposlenih beleži po razredih (1, 2, 3‐4, 5‐9, 10‐19, 20‐49, 50‐99, 100‐149, 150‐199, 200‐249, 250‐499, 500‐999 in nad 1.000 zaposlenimi). Za manjše razrede smo privzeli srednjo vrednost razreda. Z makroskopskega vidika je to zanemarljivo.

Pri razredih nad 250 zaposlenih smo opravili natančnejšo analizo števila zaposlenih po poslovnih enotah. V PRS je k vsaki poslovni enoti pripisan naslov in HSMID (identifikacijska številka naslova). Pri


večjih poslovnih enotah je v resnici več lokacij, zato je bilo potrebno seznam dopolniti. Iz 278 večjih poslovnih enot (nad 250 zaposlenih) je nastal seznam s 4016 enotami. HSMID smo združili z registrom prostorskih enot, ki vsebuje koordinate (GK Y, GK X) kar omogoča nadaljnji vnos podatkov v prostorski model.

Končni seznam ima 246.074 enot. Skupno število zaposlenih na seznamu znaša 857.353, kar je 96.5 % ujemanje z dejanskim številom zaposlenih v Sloveniji. 3.5 % odstopanje lahko deloma pripišemo prebivalcem, ki poleg osnovne zaposlitve opravljajo še dopolnilne dejavnosti preko drugih poslovnih subjektov.

Slika 14: Primer prikaza podatkov za število delovnih mest v bazi podatkov

Podatki o številu prebivalcev so bili podani na ravni hišne številke in omogočajo poljubno agregacijo.

8.3 Prometni model

Prometni model je oddan v aktivni obliki programskega orodja VISUM (različica 16.0).

Documents

NOVELACIJA IN DOPOLNITEV NACIONALNEGA … · Grafikon 3: Indeks gibanja števila prebivalcev v Sloveniji in po statističnih regijah, obdobje 2015–2016 Največ državljanov prebiva