18
POLITOLOG.SI Novice slovenskega politološkega društva Januar 2013 LETNIK 2, ŠTEVILKA 1 ISSN 2232-5123

Novice Slovenskega politoloskega drustva - POLITOLOG.SI - junuar 2013

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Novice Slovenskega politoloskega drustva - POLITOLOG.SI - januar 2013

Citation preview

POLITOLOG.SI

Novice slovenskega politološkega društva

Januar 2013

LETNIK 2, ŠTEVILKA 1

ISSN 2232-5123

.........................................................................................................................................

..........................................................

...............................................

...........

.........................................................................................

.

........................................................

OBVESTILO O POLITOLOŠKIH DNEVIH 2013

Člane Slovenskega politološkega društva in bralce novic Politolog.si obveščamo, da bodo

informacije v zvezi z letošnjimi politološkimi dnevi v kratkem na voljo na spletni strani

Slovenskega politološkega društva (www.spod.si), zato vas vabimo, da stran redno

spremljate. Poleg tega bodo člani Oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede vse

informacije glede osrednjega srečanja politologov v Sloveniji prejeli tudi po elektronski

pošti.

Cenjene bralke in bralci,

z začetkom leta 2013 smo pripravili novo številko novic Slovenskega politološkega društva,

Politolog.si. V tokratni številki novic smo zbrali vsebine, ki so na področju politične znanosti

v drugi polovici preteklega leta pomembno zaznamovale delo slovenskih politologov.

V tej luči je ena od osrednjih tematik tokratnih novic Srednjeevropsko politološko združenje

(CEPSA), ki deluje že od leta 1994, vanj pa je dejavno vključeno tudi Slovensko politološko

društvo. Prav zaradi pomembne vloge slovenskega društva v tem združenju smo se odločili,

da vam ga podrobneje predstavimo, hkrati pa lahko v pričujoči številki novic preberete tudi

poročilo z letošnje konference CEPSE in poročilo s sestanka izvršnega odbora (IO) CEPSE,

ki je odločal o novi sestavi njegovega vodstva. Za podpredsednika CEPSA je bil izvoljen

slovenski politolog, izr. prof. dr. Miro Haček.

Poleg te osrednje tematike v tokratni številki Politolog.si predstavljamo tudi evropsko mrežo

NECE, Networking European Citizenship Education. Kot v prispevku poudarja Tomaž

Pušnik, NECE sicer nima lastnega institucionalnega okvira, vendar pa je kot evropski forum,

v katerega je vključeno vedno večje število organizacij, predan grajenju evropske

državljanske vzgoje in zato za politologe, ki delujejo v evropskem okolju, izjemno zanimiv.

Simona Kukovič, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, pa je pripravila

prispevek s področja slovenske lokalne samouprave. V njem odgovarja na vprašanje, ali so

slovenske občine upravljavsko sposobne, pri čemer je v slovenskem kontekstu ključno, da se

občine po številu zaposlenih zelo razlikujejo, kar seveda vodi tudi v različno sposobnost

izvajanja upravnih nalog. Poleg tega v svojem prispevku predstavi tudi dogodek, kjer so bili

izsledki raziskave o upravljavski sposobnosti javno predstavljeni.

Tudi tokrat vas vabimo, da nam na elektronski naslov [email protected] posredujete

prispevke, mnenja in predloge, s katerimi bodo novice postale še bolj zanimivo branje!

Dovolite še, da vam ob začetku leta 2013 v imenu celotnega uredniškega odbora Politolog.si

zaželim uspešno leto 2013!

dr. Marinko Banjac

sourednik Politolog.si

generalni sekretar SPOD

Srednjeevropsko politološko združenje (CEPSA), ki povezuje

politološka društva s področja Srednje Evrope, je bilo ustanovljeno leta

1994 kot platforma, v okviru katere se združujejo politologi iz

različnih držav srednje Evrope. Osrednji motiv za vzpostavitev

združenja je bil povezati politologe iz post-socialističnih in post-komunističnih držav, ki jih je

vodila želja razvoja politologije, hkrati pa je zamisel o vzpostavitvi združenja, ki bi povezalo

politološka društva iz te regije, izhajala iz skupne srednjeevropske identitete.

Na predstavitveni spletni strani CEPSE je med razlogi za vzpostavitev tega srednjeevropskega

politološkega združenja izpostavljena tudi potreba srednjeevropskih držav, ki so se po koncu

hladne vojne in padcu enostrankarskih sistemov soočile z novimi, bolj demokratičnimi

družbenopolitičnimi okolji, kjer (teoretsko pluralna) politična znanost ni bila več predmet

politizacije in/ali celo politične represije. Prav zaradi novih razmer je bilo potrebno v državah

srednje Evrope politično znanost na novo opredeliti in uokviriti njene vsebine.

Ta naloga pa ni bila lahka, saj so dejavnosti, povezane z njo, potekale v obdobju silovitih in

velikih transformacij tako v političnem, kot tudi gospodarskem in širšem družbenem smislu.

V luči teh transformacij pa je bila naloga politične znanosti v teh državah ne le postavljanje

lastnih okvirov delovanja, temveč, povezano s tem, tudi analiza demokratičnih prehodov.

Politologi iz srednje Evrope so morali v tem kontekstu najti tudi možnost primerjave svojih

izsledkov in poiskati skupne točke svojega dela. Tudi zato je oblikovanje in vzpostavitev

Srednjeevropskega združenja politologov bila logična poteza politologov iz te regije.

Danes CEPSA predstavlja znanstveno institucionalizirano platformo, v kateri so najbolj

aktivna društva, ki so tudi ustanoviteljice Srednjeevropskega združenja, in sicer Avstrija,

Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija. Svoje predstavnike pa imata v združenju

tudi litvansko in hrvaško društvo. CEPSA je tudi kolektivna članica Mednarodne politološke

zveze (IPSA).

Osrednja aktivnost CEPSE je organiziranje in izvedba letne mednarodne konference, kjer

predstavniki politoloških društev izmenjujejo svoje refleksije, pri čemer je vsako leto osrednja

tematika konference določena vnaprej, vedno pa je relevantna za srednjeevropsko regijo in

njen družbenopolitični kontekst. Eden izmed rezultatov konferenc so tudi znanstvene objave v

obliki znanstvenih zbornikov in znanstvenih člankov v revijah.

Od leta 2005 pod okriljem CEPSE (v sodelovanju z Katedro za politično znanost in

mednarodne odnose na Univerzi West Bohemia) izhaja tudi mednarodna znanstvena revija

Politics in Central Europe.

dr. Marinko Banjac

Od 27. 10. do 28. 10. 2012 je v madžarski prestolnici potekala letna konferenca CEPSE, ki je

tokrat nosila naslov »Crisis in Governance in East and Central Europe«. Po uvodnem

nagovoru dekana Pravne fakultete ELTE univerze, predsednice CEPSE Karin Liebhart ter

predsednika Madžarskega politološkega društva Zsolta Enyedija, je v uvodnem predavanju

Jean Blondel, zaslužni profesor z European University Institute in eden od vodilnih

politologov na področju primerjalne politike, naslovil vprašanje primerjave parlamentarnih

sistemov v zahodni in vzhodni Evropi. Po predavanju Blondela sta Silvia Mihalikova z

univerze Comenius ter Karin Henderson z univerze Leicester imeli predavanje z naslovom

»Central and Eastern Europe Beyond Transition: Convergence and Divergence in Europe«.

Sledili so trije vzporedni paneli, pozno popoldne pa je na panelu z naslovom »European

Futures: The Perspective of the Member States in

EU28«, svoj prispevek z naslovom »EU in Crisis:

Further Deepening of Existing Divides«

predstavila tudi predsednica Slovenskega

politološkega društva, izr. prof. dr. Cirila Toplak.

V prispevku je med drugim naslovila učinke

(gospodarske) krize v EU, predvsem v smislu

vzpostavljanja novih »Drugih«, ki se jih vse bolj

locira znotraj EU in ne več zunaj nje. Tako se pojavljajo nova razlikovanja, izključevanja in

delitve, ki potekajo na osi EUropski Sever in (nerazviti) EUropski Jug.

Zvečer je v okviru konference zasedal izvršni odbor CEPSE, ki je med drugim izvolil novega

predsednika. Tako je na položaju dosedanjo predsednico dr. Karin Liebhart zamenjal dr.

Ladislav Cabada iz Češke republike, predstavnika v vodstvu združenja pa je dobilo tudi

Slovensko politološko društvo, saj je mesto podpredsednika zasedel dr. Miro Haček.

Drugi dan konference je v okviru panela »Backsliding of Democracy in ECE: the “internal”

issues«, ki ga je skupaj s Karin Liebhart vodila Cirila Toplak, svoje prispevke predstavilo šest

panelistov, med njimi tudi podpredsednik Slovenskega politološkega društva dr. Miro Haček

in mlada raziskovalka s Fakultete za družbene vede, Simona Kukovič. Njun prispevek z

naslovom »Distrust in political institutions and the quality of democracy in Slovenia« je

naslovil vprašanje povezanosti (nezaupanja) v politične institucije ter dobrega demokratičnega

vladanja s posebnim poudarkom na Sloveniji.

Zaključno predavanje v okviru konference je nosilo naslov »The Perspective of the Member

states in EU28«, izvedel pa ga je evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in

vključevanje, László Andor.

dr. Marinko Banjac

V okviru redne letne konference Srednjeevropskega politološkega združenja CEPSA se je 26.

oktobra 2012 v Budimpešti sestal izvršni odbor te organizacije. Na sestanku, ki je imel tudi

pomemben volilni značaj, je sodelovalo 16 predstavnikov nacionalnih politoloških združenj,

ki so včlanjena v CEPSA. Slovenijo sta predstavljala predsednica in podpredsednik

Slovenskega politološkega društva dr. Cirila Toplak in dr. Miro Haček.

Izvršni odbor pod predsedovanjem avstrijske predsednice prof. dr. Karin Liebhart je najprej

ocenil letošnjo letno konferenco CEPSA v Budimpešti, ki so jo izpeljali madžarski kolegi, kot

odlično organizirano in se zahvalil glavni organizatorki dr. Krisztini Arato.

Soglasno je bil sprejet predlog, da se naslednja letna konferenca organizira na Češkem, pri

čemer bosta češkemu politološkemu združenju pristopili na pomoč pri organizaciji praška

univerza in univerza v Plznu. Predlagani okvirni termin konference je 25.-26. oktober 2013.

Hrvaško politološko združenje je ponudilo organizacijo letne konference CEPSA v 2014.

Tem sklepom je sledila izvolitev novega vodstva CEPSA za obdobje 2012-2015. Novi

predsednik CEPSA je sedaj dr. Ladislav Cabada (Češka republika), podpredsednik pa je

postal podpredsednik Slovenskega politološkega društva dr. Miro Haček. Novo vodstvo bo

novega generalnega sekretarja, najverjetneje na predlog hrvaškega politološkega združenja,

predlagalo kasneje.

Izvršni odbor se je nadalje seznanil z uspešno izvedbo panela na kongresu Svetovne

politološke zveze IPSA julija 2012 v Madridu. Panel »Central European Experiences and the

Issue of Global Democratization« je bil organiziran v okviru Research Committee RC 47

“Local-Global Relations, ki mu predseduje nekdanji predsednik in clan izvršnega odbora

CEPSA prof. dr. Jerzy Wiatr, vodila pa ga je Karien Liebhart. Izvršni odbor je obravnaval tudi

dva predloga za aktivnosti združenja v letih 2013 in 2014, in sicer delavnico o Podonavju v

soorganizaciji avstrijskega politološkega društva in dunajske univerze ter novo znanstveno

politološko revijo, ki jo izdajajo kolegi na varšavski univerzi.

Kljub spremembi vodstva bo CEPSA obdržala spletno stran na domeni www.cepsa.at. Člani

izvršnega odbora so bili na sestanku povabljeni, da čim bolj aktivno sooblikujejo to spletno

stran s svojimi teksti in informacijami o nacionalnih politoloških društvih in njihovih

aktivnostih.

dr. Cirila Toplak

Osnovni pogoj za razvoj in obstoj vsake dejavnosti je kakovostno opravljanje temeljnih

funkcij in nalog, kar seveda ne velja zgolj za tržno naravnane organizacije, ampak tudi za

javni sektor. V Sloveniji občine nimajo sprejete splošne politike kakovosti, kar pomeni, da je

težko govoriti o optimizaciji dela v občinski upravi (OU), o učinkovitosti, racionalnosti dela,

zmanjšanju stroškov, kot tudi ni mogoče

vrednotiti dela uprave in ne posameznega

uslužbenca, ki je v njej zaposlen. Lokalna uprava

je del javnega sektorja, ki se zlasti v času

ekonomske krize sooča z novimi izzivi. Občani

zahtevajo upravo, ki je usmerjena k

uporabnikom, ki je učinkovita in uspešna pa tudi

ekonomična in racionalna. Še večje zahteve

lokalni upravi postavljajo občinski svet in župan. Občinski uradniki in uprava morajo biti

tržno orientirani ter imeti visoko stopnjo avtonomije. Po zgledu zasebnega sektorja so se v

javnem sektorju razvili različni pristopi merjenja kakovosti in zato govorimo o uvajanju načel

novega upravljanja javnega sektorja. To zahteva uvajanje podjetniških konceptov in načel

merjenja, prilagodljivosti, učinkovitosti, uspešnosti hkrati pa tudi avtonomno in kakovostno

delo uprave.

Z namenom prikaza trenutne upravljavske sposobnosti in zmogljivosti slovenskih OU, smo v

letu 2012 izvedli raziskavo med direktorji občinskih uprav (DOU). Rezultate slednje smo

primerjali s podobno raziskavo iz leta 2007 in ugotovili, da je bilo v slovenskih občinah v letu

2007 povprečno zaposlenih nekaj več kot 24 uslužbencev, pri čemer je bila v dveh najmanjših

občinah zaposlena zgolj ena oseba, v največji občini pa kar 555 oseb. Iz letošnje raziskave je

razvidno, da je povprečno zaposlenih 26,7 občinskih uslužbencev, pri čemer ima največja

slovenska občina 29 več zaposlenih kot v letu 2007. Izobrazbena struktura zaposlenih v OU se

je glede na leto 2007 nekoliko izboljšala, saj je za desetino več javnih uslužbencev, ki imajo

dokončano vsaj fakulteto in kar 15 % manj takšnih, ki imajo zgolj srednješolsko izobrazbo.

Največji delež zaposlenih pa še vedno predstavljajo javni uslužbenci z dokončano visoko šolo

(64,6 %). Nadzor kakovosti dela v javni upravi predstavlja vedno pomembnejši element

samega delovanja javne uprave, saj je le tako mogoče dejansko vrednotenje opravljenega dela

ter posledično tudi temu primerno nagrajevanje na podlagi posameznikovih rezultatov dela.

Žal pa so rezultati raziskav pokazali, da le manj kot 30 % slovenskih občin uporablja različne

oblike nadzora nad kakovostjo delovanja občinske uprave. DOU so si bili glede uvajanje

podjetniških načel v občinsko upravo precej enotni in menijo, da bi uvajanje konkurence v

delo OU pripomoglo k večji učinkovitosti delovanja zaposlenih.

V raziskavi iz leta 2007 smo ugotovili, da zgolj 33,9 % slovenskih občin uporablja

informacijsko organizacijske programske sisteme za pomoč pri organiziranju dela OU; letos

pa se je situacija nekoliko popravila, saj takšne sisteme uporablja slaba polovica slovenskih

OU. Verjetno je razlog tudi v pomanjkanju finančnih virov, saj nam je več kot polovica DOU

odgovorila, da nimajo dovolj sredstev za zagotavljanje izvajanja vseh zakonsko določenih

nalog, še posebej s področja investicij, socialnih storitev ter vzdrževanja osnovne

infrastrukture.

Z vidika kakovosti in učinkovitosti nudenja javnih storitev je za OU pomembno tudi

vprašanje vključevanja uporabnikov v omenjeni proces, saj so javne dobrine in storitve seveda

namenjene prvenstveno uporabniku. DOU smo zato vprašali, ali uporabnika vključujejo v

proces zagotavljanja javnih storitev in če da, v katero fazo. Velika večina direktorjev (87,8 %)

je zagotovila, da uporabnika v njihovih občinah vključujejo v proces zagotavljanja javnih

storitev, večinoma (93,3 %) v fazo dajanja predlogov, sugestij in pripomb ter v proces

evalvacije izvajanja javnih storitev (50 %). Le manjši del občin (35,6 %) pa participajo

uporabnika predvideva tudi v fazi sodelovanja uporabnika pri samem izvajanju storitev.

Glede na precejšnjo pestrost (v smislu velikosti) slovenskih občin je izvajanje nalog, ki so bolj

ali manj enake, za majhne občine izredno zahtevno, večjim pa ne dopušča kreativnega

oblikovanja lokalnega okolja. Glede na to, da je v OU povprečno zaposlenih 26,7

uslužbencev, v polovici občin pa je manj kot 11,5 zaposlenih, je jasno, da nekatere občine

precej težje zagotavljajo izvajanje upravnih nalog. Očitno je, da sta velikost občine in

upravljalska sposobnost OU povezani. Da bi to povezanost prikazali, smo najprej s pomočjo

indeksa upravljavske sposobnosti ocenili, kakšno upravljavsko sposobnost ima posamezna

OU. Ugotavljamo, da ima več kot polovica (55,1 %) analiziranih občin srednjo stopnjo

upravljavske sposobnosti, skoraj tretjina (27,6 %) pa nizko stopnjo upravljavske sposobnosti;

le 17,3 % občin ima visoko stopnjo upravljavske sposobnosti. Če stopnjo upravljavske

sposobnosti primerjamo z velikostjo občine (glede na število prebivalcev) lahko zaključimo,

da imajo majhne in srednje občine (občine do 10.000 prebivalcev) praviloma nizko ali srednjo

stopnjo upravljavske sposobnosti, večje (z več kot 10.000 prebivalci) pa srednjo do visoko

stopnjo upravljavske sposobnosti. Mejo, ko se relativno nizka upravljavska sposobnost

prevesi v srednjo do visoko, je mogoče zaznati pri občinah, ki imajo nad 10.000 prebivalcev.

Zlasti problematične so s tega vidika zelo majhne občine (do 5.000 prebivalcev), kjer jih kar

90 % beleži nizko ali srednjo stopnjo upravljavske sposobnosti; pri občinah z nad 20.000

prebivalci pa nismo našli občine, ki bi imela nizko stopnjo upravljavske sposobnosti. Torej,

manjše kot so občine, manjša je verjetnost, da bodo njihove OU sposobne nemotenega

delovanja, ki bi omogočalo zadovoljevanje potreb občanov in izvajanje lokalnih javnih

politik. Morda torej le ni naključje, da je 5.000 prebivalcev določena zakonska meja za

ustanovitev nove občine.

Ker smo želeli rezultate opravljenih raziskav deliti s širšo javnostjo, smo v petek, 12. oktobra

2012, ob podpori Friedrich Ebert Stiftung fundacije v konferenčnem centru hotela Plaza v

Ljubljani organizirali konferenco, kjer smo predstavili tako teoretične pristope vodenja in

upravljanja občin, kot tudi analize raziskav na področju upravljavske sposobnosti slovenskih

občin; poudarek pa je bil na predstavitvi

primerov dobrih praks upravljanja OU. Poleg

raziskovalcev Centra za proučevanje upravno-

političnih procesov in institucij Fakultete za

družbene vede, so s prispevki sodelovali še

predstavnik Ministrstva za pravosodje in javno

upravo Roman Lavtar (Z načeli dobrega

upravljanja do upravljavske sposobnosti občin),

Tomaž Rožen, župan občine Ravne na

Koroškem (Lokalna politična participacija in lokalno upravljanje: primer občine Ravne na

Koroškem), Naja Marot iz Urbanističnega inštituta RS (Upravljanje slovenskih občin s

prostorom: ocean usposobljenosti in kakovosti), Andreja Katič, DOU MO Velenje (Podjetna

OU: Med birokracijo in inovativnostjo), Mojca Skale, DOU občine Vojnik (Upravljavska

sposobnost slovenskih občin s poudarkom na racionalizaciji skupne javne porabe?) in Vitomir

Pretnar, DOU občine Jesenice (Delovanje medobčinskega inšpektorata in redarstva v občini

Jesenice v skladu z načeli poslovne odličnosti). Konference, ki je nedvomno odprla mnogo

vprašanj, razmislekov in predlogov o nadaljnjem upravljanju in delovanju lokalne

samouprave, se je udeležilo okoli 80 županov, DOU, predstavnikov ministrstev in državnega

zbora, študentov ter drugih zainteresiranih.

asist. Simona Kukovič, mag. pol.

NECE iniciativa (www.nece.eu) predstavlja platformo za sodelovanje in povezovanje akterjev

in institucij na področju državljanske vzgoje v Evropi. Ideja o smotrnosti povezovanja na

polju državljanske vzgoje v Evropi je vzniknila na prvi konferenci leta 2004, ki je bila

organizirana pod vodstvom Zvezne centrale za politično izobraževanje iz Nemčije.

Prepoznano je bilo, da bi bilo smiselno povezati in vzpostaviti most za različne akterje

(akademike, raziskovalce, aktiviste, učitelje, politične odločevalce idr.) ki delujejo na polju

državljanske vzgoje, saj predhodno med njimi ni bilo vzpostavljenega dialoga. Hkrati je

namen NECE iniciative tudi spodbujanje prenosa znanj in primerov dobrih praks, platforma

pa vzpostavlja tudi možnost in priložnost naslavljanja številnih aktualnih tematik znotraj polja

in predstavljanje problematik, s katerimi se soočajo akterji pri državljanski vzgoji v Evropi v

različnih kontekstih.

NECE ni institucionalizirana mreža, temveč forum, ki omogoča različnim interesnim

skupinam in akterjem, ki delujejo na polju državljanske vzgoje, da sodelujejo, se povezujejo,

izmenjujejo primere dobrih praks ter identificirajo ključne problematike in tematike, ki bi jih

bilo potrebno nasloviti. Glavni cilj NECE-ja je promoviranje evropeizacije državljanske

vzgoje in doprinos k vzpostavljanju in ozaveščanju evropske javnosti. Tekom številnih

delavnic, okroglih miz in konferenc je naloga NECE-ja tudi opolnomočenje interesnih skupin

in razvijanje novih pristopov k državljanski vzgoji ter spodbujanje diskusije o ključnih

tematikah na polju. V okviru NECE iniciative so se v osemletnem obdobju zvrstile številne

tematike: opolnomočenje izključenih skupin prek državljanske vzgoje, perspektive

neformalnih oblik državljanske vzgoje, soočanje z nacionalizmom in populizmom pri

državljanski vzgoji, vpliv nacionalnih identitet na evropske integracije, premišljevanje

državljanske vzgoje prek migracij v Evropi, perspektive spleta 2.0 za državljansko vzgojo,

vloga državljanske vzgoje pri aktivnem državljanstvu v Evropi idr.

V okviru NECE iniciative so se izvedli in se še izvajajo številni skupni projekti. Vote Match

Europe predstavlja izobraževalno orodje, ki promovira evropsko državljanstvo in skrbi za

dobro obveščenost državljanov o volitvah v Evropski parlament, saj jih tekom odgovorov na

različna vprašanja vodi do reflektiranja razlik med strankami v parlamentu ter na ta način

spodbuja državljane, da se udeležijo volitev. Projekt Confusing Conversations je bil razvit z

namenom vzpostavljanja spletne enciklopedije za učitelje in raziskovalce na področju

državljanske vzgoje ter ponuja diskusijo o glavnih konceptih in metodah poučevanja na polju.

Nadalje se projekt s številnimi partnerji razvija pod imenom Intercultural Glossary Project

(IGP) pod vodstvom European Wergeland centra. Leta 2008 se je v okviru NECE iniciative

vzpostavili tudi projekt Junior Voting, kjer so v številnih državah izvedli debate in vzporedne

volitve mladih v Evropski parlament.

Tudi letošnja konferenca »Participation Now! Citizenship Education and Democracy in Times

of Change«, ki je potekala v Cordobi od 21. do 24. novembra 2012, je ponudila številne dobre

projekte in ideje za nadaljnje sodelovanje znotraj NECE-ja. Še pomembneje pa je, da je

NECE s tematiko, ki je naslavljala vprašanja participacije in demokratičnih procesov v okviru

aktualnih dogodkov »Arabske pomladi« in krize demokratičnih procesov v Evropski uniji,

vzpostavila sodelovanje tudi z akterji na polju državljanske vzgoje v Severni Afriki. Tekom

konference so govorci (aktivisti, raziskovalci in akademiki) iz Severne Afrike in Evrope

naslavljali vprašanja potenciala državljanske vzgoje v širšem kontekstu in ne zgolj v

formalnem izobraževalnem procesu. Sodelovanje in izmenjava mnenj in pogledov na vlogo

državljanske vzgoje sta se izkazali kot izjemno uspešni, saj se je vzpostavila nova mreža

sodelovanja med evropskimi in severnoafriškimi akterji na področju državljanske vzgoje.

Zaradi aktivnega delovanja raziskovalcev Centra za kritično politologijo pri oblikovanju

programa, nabora idej, predstavitve projektov, teoretske refleksije in doprinosa k razumevanju

polja državljanske vzgoje je bila Fakulteta za družbene vede povabljena, da postane uradni

partner NECE iniciative in na ta način še aktivneje sodeluje pri naslavljanju tematik znotraj

polja državljanske vzgoje in prispeva k sinergiji ter nadaljnjem povezovanju znotraj mreže

NECE.

Tomaž Pušnik

ECPR Joint Sessions of Workshops, Mainz, 11.-16.3. 2013

Letna konferenca PSA (Political Studies Association), Cardiff, 25.3. – 27.3. 2013.

Naslov osrednje tematike: The Party's over?

Letna konferenca EPSA (European Political Science Association), Barcelona, 20.6. –

22.6.2013.

Letna konferenca Ameriške politološke zveze APSA, Chicago, IL, 29.8. – 1.9.2013.

Naslov osrednje tematike: Power and Persuasion; Slovensko politološko društvo

organizira okroglo mizo z naslovom »Another Pressure-Cooker Instead of Melting

Pot: Power and Persuasion in the Case of Former Yugoslavia

7. konferenca ECPR, Bordeaux, 4.-7. 9. 2013

Letna konferenca Srednjeevropske politološke zveze CEPSA, Plzen (Češka), okvirni

datum konference25.-26. 10. 2013 (www.cepsa.at)