Upload
marinko-banjac
View
217
Download
4
Embed Size (px)
DESCRIPTION
Novice Slovenskega politoloskega drustva - POLITOLOG.SI - januar 2013
Citation preview
POLITOLOG.SI
Novice slovenskega politološkega društva
Januar 2013
LETNIK 2, ŠTEVILKA 1
ISSN 2232-5123
.........................................................................................................................................
..........................................................
...............................................
...........
.........................................................................................
.
........................................................
OBVESTILO O POLITOLOŠKIH DNEVIH 2013
Člane Slovenskega politološkega društva in bralce novic Politolog.si obveščamo, da bodo
informacije v zvezi z letošnjimi politološkimi dnevi v kratkem na voljo na spletni strani
Slovenskega politološkega društva (www.spod.si), zato vas vabimo, da stran redno
spremljate. Poleg tega bodo člani Oddelka za politologijo na Fakulteti za družbene vede vse
informacije glede osrednjega srečanja politologov v Sloveniji prejeli tudi po elektronski
pošti.
Cenjene bralke in bralci,
z začetkom leta 2013 smo pripravili novo številko novic Slovenskega politološkega društva,
Politolog.si. V tokratni številki novic smo zbrali vsebine, ki so na področju politične znanosti
v drugi polovici preteklega leta pomembno zaznamovale delo slovenskih politologov.
V tej luči je ena od osrednjih tematik tokratnih novic Srednjeevropsko politološko združenje
(CEPSA), ki deluje že od leta 1994, vanj pa je dejavno vključeno tudi Slovensko politološko
društvo. Prav zaradi pomembne vloge slovenskega društva v tem združenju smo se odločili,
da vam ga podrobneje predstavimo, hkrati pa lahko v pričujoči številki novic preberete tudi
poročilo z letošnje konference CEPSE in poročilo s sestanka izvršnega odbora (IO) CEPSE,
ki je odločal o novi sestavi njegovega vodstva. Za podpredsednika CEPSA je bil izvoljen
slovenski politolog, izr. prof. dr. Miro Haček.
Poleg te osrednje tematike v tokratni številki Politolog.si predstavljamo tudi evropsko mrežo
NECE, Networking European Citizenship Education. Kot v prispevku poudarja Tomaž
Pušnik, NECE sicer nima lastnega institucionalnega okvira, vendar pa je kot evropski forum,
v katerega je vključeno vedno večje število organizacij, predan grajenju evropske
državljanske vzgoje in zato za politologe, ki delujejo v evropskem okolju, izjemno zanimiv.
Simona Kukovič, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede, pa je pripravila
prispevek s področja slovenske lokalne samouprave. V njem odgovarja na vprašanje, ali so
slovenske občine upravljavsko sposobne, pri čemer je v slovenskem kontekstu ključno, da se
občine po številu zaposlenih zelo razlikujejo, kar seveda vodi tudi v različno sposobnost
izvajanja upravnih nalog. Poleg tega v svojem prispevku predstavi tudi dogodek, kjer so bili
izsledki raziskave o upravljavski sposobnosti javno predstavljeni.
Tudi tokrat vas vabimo, da nam na elektronski naslov [email protected] posredujete
prispevke, mnenja in predloge, s katerimi bodo novice postale še bolj zanimivo branje!
Dovolite še, da vam ob začetku leta 2013 v imenu celotnega uredniškega odbora Politolog.si
zaželim uspešno leto 2013!
dr. Marinko Banjac
sourednik Politolog.si
generalni sekretar SPOD
Srednjeevropsko politološko združenje (CEPSA), ki povezuje
politološka društva s področja Srednje Evrope, je bilo ustanovljeno leta
1994 kot platforma, v okviru katere se združujejo politologi iz
različnih držav srednje Evrope. Osrednji motiv za vzpostavitev
združenja je bil povezati politologe iz post-socialističnih in post-komunističnih držav, ki jih je
vodila želja razvoja politologije, hkrati pa je zamisel o vzpostavitvi združenja, ki bi povezalo
politološka društva iz te regije, izhajala iz skupne srednjeevropske identitete.
Na predstavitveni spletni strani CEPSE je med razlogi za vzpostavitev tega srednjeevropskega
politološkega združenja izpostavljena tudi potreba srednjeevropskih držav, ki so se po koncu
hladne vojne in padcu enostrankarskih sistemov soočile z novimi, bolj demokratičnimi
družbenopolitičnimi okolji, kjer (teoretsko pluralna) politična znanost ni bila več predmet
politizacije in/ali celo politične represije. Prav zaradi novih razmer je bilo potrebno v državah
srednje Evrope politično znanost na novo opredeliti in uokviriti njene vsebine.
Ta naloga pa ni bila lahka, saj so dejavnosti, povezane z njo, potekale v obdobju silovitih in
velikih transformacij tako v političnem, kot tudi gospodarskem in širšem družbenem smislu.
V luči teh transformacij pa je bila naloga politične znanosti v teh državah ne le postavljanje
lastnih okvirov delovanja, temveč, povezano s tem, tudi analiza demokratičnih prehodov.
Politologi iz srednje Evrope so morali v tem kontekstu najti tudi možnost primerjave svojih
izsledkov in poiskati skupne točke svojega dela. Tudi zato je oblikovanje in vzpostavitev
Srednjeevropskega združenja politologov bila logična poteza politologov iz te regije.
Danes CEPSA predstavlja znanstveno institucionalizirano platformo, v kateri so najbolj
aktivna društva, ki so tudi ustanoviteljice Srednjeevropskega združenja, in sicer Avstrija,
Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija. Svoje predstavnike pa imata v združenju
tudi litvansko in hrvaško društvo. CEPSA je tudi kolektivna članica Mednarodne politološke
zveze (IPSA).
Osrednja aktivnost CEPSE je organiziranje in izvedba letne mednarodne konference, kjer
predstavniki politoloških društev izmenjujejo svoje refleksije, pri čemer je vsako leto osrednja
tematika konference določena vnaprej, vedno pa je relevantna za srednjeevropsko regijo in
njen družbenopolitični kontekst. Eden izmed rezultatov konferenc so tudi znanstvene objave v
obliki znanstvenih zbornikov in znanstvenih člankov v revijah.
Od leta 2005 pod okriljem CEPSE (v sodelovanju z Katedro za politično znanost in
mednarodne odnose na Univerzi West Bohemia) izhaja tudi mednarodna znanstvena revija
Politics in Central Europe.
dr. Marinko Banjac
Od 27. 10. do 28. 10. 2012 je v madžarski prestolnici potekala letna konferenca CEPSE, ki je
tokrat nosila naslov »Crisis in Governance in East and Central Europe«. Po uvodnem
nagovoru dekana Pravne fakultete ELTE univerze, predsednice CEPSE Karin Liebhart ter
predsednika Madžarskega politološkega društva Zsolta Enyedija, je v uvodnem predavanju
Jean Blondel, zaslužni profesor z European University Institute in eden od vodilnih
politologov na področju primerjalne politike, naslovil vprašanje primerjave parlamentarnih
sistemov v zahodni in vzhodni Evropi. Po predavanju Blondela sta Silvia Mihalikova z
univerze Comenius ter Karin Henderson z univerze Leicester imeli predavanje z naslovom
»Central and Eastern Europe Beyond Transition: Convergence and Divergence in Europe«.
Sledili so trije vzporedni paneli, pozno popoldne pa je na panelu z naslovom »European
Futures: The Perspective of the Member States in
EU28«, svoj prispevek z naslovom »EU in Crisis:
Further Deepening of Existing Divides«
predstavila tudi predsednica Slovenskega
politološkega društva, izr. prof. dr. Cirila Toplak.
V prispevku je med drugim naslovila učinke
(gospodarske) krize v EU, predvsem v smislu
vzpostavljanja novih »Drugih«, ki se jih vse bolj
locira znotraj EU in ne več zunaj nje. Tako se pojavljajo nova razlikovanja, izključevanja in
delitve, ki potekajo na osi EUropski Sever in (nerazviti) EUropski Jug.
Zvečer je v okviru konference zasedal izvršni odbor CEPSE, ki je med drugim izvolil novega
predsednika. Tako je na položaju dosedanjo predsednico dr. Karin Liebhart zamenjal dr.
Ladislav Cabada iz Češke republike, predstavnika v vodstvu združenja pa je dobilo tudi
Slovensko politološko društvo, saj je mesto podpredsednika zasedel dr. Miro Haček.
Drugi dan konference je v okviru panela »Backsliding of Democracy in ECE: the “internal”
issues«, ki ga je skupaj s Karin Liebhart vodila Cirila Toplak, svoje prispevke predstavilo šest
panelistov, med njimi tudi podpredsednik Slovenskega politološkega društva dr. Miro Haček
in mlada raziskovalka s Fakultete za družbene vede, Simona Kukovič. Njun prispevek z
naslovom »Distrust in political institutions and the quality of democracy in Slovenia« je
naslovil vprašanje povezanosti (nezaupanja) v politične institucije ter dobrega demokratičnega
vladanja s posebnim poudarkom na Sloveniji.
Zaključno predavanje v okviru konference je nosilo naslov »The Perspective of the Member
states in EU28«, izvedel pa ga je evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in
vključevanje, László Andor.
dr. Marinko Banjac
V okviru redne letne konference Srednjeevropskega politološkega združenja CEPSA se je 26.
oktobra 2012 v Budimpešti sestal izvršni odbor te organizacije. Na sestanku, ki je imel tudi
pomemben volilni značaj, je sodelovalo 16 predstavnikov nacionalnih politoloških združenj,
ki so včlanjena v CEPSA. Slovenijo sta predstavljala predsednica in podpredsednik
Slovenskega politološkega društva dr. Cirila Toplak in dr. Miro Haček.
Izvršni odbor pod predsedovanjem avstrijske predsednice prof. dr. Karin Liebhart je najprej
ocenil letošnjo letno konferenco CEPSA v Budimpešti, ki so jo izpeljali madžarski kolegi, kot
odlično organizirano in se zahvalil glavni organizatorki dr. Krisztini Arato.
Soglasno je bil sprejet predlog, da se naslednja letna konferenca organizira na Češkem, pri
čemer bosta češkemu politološkemu združenju pristopili na pomoč pri organizaciji praška
univerza in univerza v Plznu. Predlagani okvirni termin konference je 25.-26. oktober 2013.
Hrvaško politološko združenje je ponudilo organizacijo letne konference CEPSA v 2014.
Tem sklepom je sledila izvolitev novega vodstva CEPSA za obdobje 2012-2015. Novi
predsednik CEPSA je sedaj dr. Ladislav Cabada (Češka republika), podpredsednik pa je
postal podpredsednik Slovenskega politološkega društva dr. Miro Haček. Novo vodstvo bo
novega generalnega sekretarja, najverjetneje na predlog hrvaškega politološkega združenja,
predlagalo kasneje.
Izvršni odbor se je nadalje seznanil z uspešno izvedbo panela na kongresu Svetovne
politološke zveze IPSA julija 2012 v Madridu. Panel »Central European Experiences and the
Issue of Global Democratization« je bil organiziran v okviru Research Committee RC 47
“Local-Global Relations, ki mu predseduje nekdanji predsednik in clan izvršnega odbora
CEPSA prof. dr. Jerzy Wiatr, vodila pa ga je Karien Liebhart. Izvršni odbor je obravnaval tudi
dva predloga za aktivnosti združenja v letih 2013 in 2014, in sicer delavnico o Podonavju v
soorganizaciji avstrijskega politološkega društva in dunajske univerze ter novo znanstveno
politološko revijo, ki jo izdajajo kolegi na varšavski univerzi.
Kljub spremembi vodstva bo CEPSA obdržala spletno stran na domeni www.cepsa.at. Člani
izvršnega odbora so bili na sestanku povabljeni, da čim bolj aktivno sooblikujejo to spletno
stran s svojimi teksti in informacijami o nacionalnih politoloških društvih in njihovih
aktivnostih.
dr. Cirila Toplak
Osnovni pogoj za razvoj in obstoj vsake dejavnosti je kakovostno opravljanje temeljnih
funkcij in nalog, kar seveda ne velja zgolj za tržno naravnane organizacije, ampak tudi za
javni sektor. V Sloveniji občine nimajo sprejete splošne politike kakovosti, kar pomeni, da je
težko govoriti o optimizaciji dela v občinski upravi (OU), o učinkovitosti, racionalnosti dela,
zmanjšanju stroškov, kot tudi ni mogoče
vrednotiti dela uprave in ne posameznega
uslužbenca, ki je v njej zaposlen. Lokalna uprava
je del javnega sektorja, ki se zlasti v času
ekonomske krize sooča z novimi izzivi. Občani
zahtevajo upravo, ki je usmerjena k
uporabnikom, ki je učinkovita in uspešna pa tudi
ekonomična in racionalna. Še večje zahteve
lokalni upravi postavljajo občinski svet in župan. Občinski uradniki in uprava morajo biti
tržno orientirani ter imeti visoko stopnjo avtonomije. Po zgledu zasebnega sektorja so se v
javnem sektorju razvili različni pristopi merjenja kakovosti in zato govorimo o uvajanju načel
novega upravljanja javnega sektorja. To zahteva uvajanje podjetniških konceptov in načel
merjenja, prilagodljivosti, učinkovitosti, uspešnosti hkrati pa tudi avtonomno in kakovostno
delo uprave.
Z namenom prikaza trenutne upravljavske sposobnosti in zmogljivosti slovenskih OU, smo v
letu 2012 izvedli raziskavo med direktorji občinskih uprav (DOU). Rezultate slednje smo
primerjali s podobno raziskavo iz leta 2007 in ugotovili, da je bilo v slovenskih občinah v letu
2007 povprečno zaposlenih nekaj več kot 24 uslužbencev, pri čemer je bila v dveh najmanjših
občinah zaposlena zgolj ena oseba, v največji občini pa kar 555 oseb. Iz letošnje raziskave je
razvidno, da je povprečno zaposlenih 26,7 občinskih uslužbencev, pri čemer ima največja
slovenska občina 29 več zaposlenih kot v letu 2007. Izobrazbena struktura zaposlenih v OU se
je glede na leto 2007 nekoliko izboljšala, saj je za desetino več javnih uslužbencev, ki imajo
dokončano vsaj fakulteto in kar 15 % manj takšnih, ki imajo zgolj srednješolsko izobrazbo.
Največji delež zaposlenih pa še vedno predstavljajo javni uslužbenci z dokončano visoko šolo
(64,6 %). Nadzor kakovosti dela v javni upravi predstavlja vedno pomembnejši element
samega delovanja javne uprave, saj je le tako mogoče dejansko vrednotenje opravljenega dela
ter posledično tudi temu primerno nagrajevanje na podlagi posameznikovih rezultatov dela.
Žal pa so rezultati raziskav pokazali, da le manj kot 30 % slovenskih občin uporablja različne
oblike nadzora nad kakovostjo delovanja občinske uprave. DOU so si bili glede uvajanje
podjetniških načel v občinsko upravo precej enotni in menijo, da bi uvajanje konkurence v
delo OU pripomoglo k večji učinkovitosti delovanja zaposlenih.
V raziskavi iz leta 2007 smo ugotovili, da zgolj 33,9 % slovenskih občin uporablja
informacijsko organizacijske programske sisteme za pomoč pri organiziranju dela OU; letos
pa se je situacija nekoliko popravila, saj takšne sisteme uporablja slaba polovica slovenskih
OU. Verjetno je razlog tudi v pomanjkanju finančnih virov, saj nam je več kot polovica DOU
odgovorila, da nimajo dovolj sredstev za zagotavljanje izvajanja vseh zakonsko določenih
nalog, še posebej s področja investicij, socialnih storitev ter vzdrževanja osnovne
infrastrukture.
Z vidika kakovosti in učinkovitosti nudenja javnih storitev je za OU pomembno tudi
vprašanje vključevanja uporabnikov v omenjeni proces, saj so javne dobrine in storitve seveda
namenjene prvenstveno uporabniku. DOU smo zato vprašali, ali uporabnika vključujejo v
proces zagotavljanja javnih storitev in če da, v katero fazo. Velika večina direktorjev (87,8 %)
je zagotovila, da uporabnika v njihovih občinah vključujejo v proces zagotavljanja javnih
storitev, večinoma (93,3 %) v fazo dajanja predlogov, sugestij in pripomb ter v proces
evalvacije izvajanja javnih storitev (50 %). Le manjši del občin (35,6 %) pa participajo
uporabnika predvideva tudi v fazi sodelovanja uporabnika pri samem izvajanju storitev.
Glede na precejšnjo pestrost (v smislu velikosti) slovenskih občin je izvajanje nalog, ki so bolj
ali manj enake, za majhne občine izredno zahtevno, večjim pa ne dopušča kreativnega
oblikovanja lokalnega okolja. Glede na to, da je v OU povprečno zaposlenih 26,7
uslužbencev, v polovici občin pa je manj kot 11,5 zaposlenih, je jasno, da nekatere občine
precej težje zagotavljajo izvajanje upravnih nalog. Očitno je, da sta velikost občine in
upravljalska sposobnost OU povezani. Da bi to povezanost prikazali, smo najprej s pomočjo
indeksa upravljavske sposobnosti ocenili, kakšno upravljavsko sposobnost ima posamezna
OU. Ugotavljamo, da ima več kot polovica (55,1 %) analiziranih občin srednjo stopnjo
upravljavske sposobnosti, skoraj tretjina (27,6 %) pa nizko stopnjo upravljavske sposobnosti;
le 17,3 % občin ima visoko stopnjo upravljavske sposobnosti. Če stopnjo upravljavske
sposobnosti primerjamo z velikostjo občine (glede na število prebivalcev) lahko zaključimo,
da imajo majhne in srednje občine (občine do 10.000 prebivalcev) praviloma nizko ali srednjo
stopnjo upravljavske sposobnosti, večje (z več kot 10.000 prebivalci) pa srednjo do visoko
stopnjo upravljavske sposobnosti. Mejo, ko se relativno nizka upravljavska sposobnost
prevesi v srednjo do visoko, je mogoče zaznati pri občinah, ki imajo nad 10.000 prebivalcev.
Zlasti problematične so s tega vidika zelo majhne občine (do 5.000 prebivalcev), kjer jih kar
90 % beleži nizko ali srednjo stopnjo upravljavske sposobnosti; pri občinah z nad 20.000
prebivalci pa nismo našli občine, ki bi imela nizko stopnjo upravljavske sposobnosti. Torej,
manjše kot so občine, manjša je verjetnost, da bodo njihove OU sposobne nemotenega
delovanja, ki bi omogočalo zadovoljevanje potreb občanov in izvajanje lokalnih javnih
politik. Morda torej le ni naključje, da je 5.000 prebivalcev določena zakonska meja za
ustanovitev nove občine.
Ker smo želeli rezultate opravljenih raziskav deliti s širšo javnostjo, smo v petek, 12. oktobra
2012, ob podpori Friedrich Ebert Stiftung fundacije v konferenčnem centru hotela Plaza v
Ljubljani organizirali konferenco, kjer smo predstavili tako teoretične pristope vodenja in
upravljanja občin, kot tudi analize raziskav na področju upravljavske sposobnosti slovenskih
občin; poudarek pa je bil na predstavitvi
primerov dobrih praks upravljanja OU. Poleg
raziskovalcev Centra za proučevanje upravno-
političnih procesov in institucij Fakultete za
družbene vede, so s prispevki sodelovali še
predstavnik Ministrstva za pravosodje in javno
upravo Roman Lavtar (Z načeli dobrega
upravljanja do upravljavske sposobnosti občin),
Tomaž Rožen, župan občine Ravne na
Koroškem (Lokalna politična participacija in lokalno upravljanje: primer občine Ravne na
Koroškem), Naja Marot iz Urbanističnega inštituta RS (Upravljanje slovenskih občin s
prostorom: ocean usposobljenosti in kakovosti), Andreja Katič, DOU MO Velenje (Podjetna
OU: Med birokracijo in inovativnostjo), Mojca Skale, DOU občine Vojnik (Upravljavska
sposobnost slovenskih občin s poudarkom na racionalizaciji skupne javne porabe?) in Vitomir
Pretnar, DOU občine Jesenice (Delovanje medobčinskega inšpektorata in redarstva v občini
Jesenice v skladu z načeli poslovne odličnosti). Konference, ki je nedvomno odprla mnogo
vprašanj, razmislekov in predlogov o nadaljnjem upravljanju in delovanju lokalne
samouprave, se je udeležilo okoli 80 županov, DOU, predstavnikov ministrstev in državnega
zbora, študentov ter drugih zainteresiranih.
asist. Simona Kukovič, mag. pol.
NECE iniciativa (www.nece.eu) predstavlja platformo za sodelovanje in povezovanje akterjev
in institucij na področju državljanske vzgoje v Evropi. Ideja o smotrnosti povezovanja na
polju državljanske vzgoje v Evropi je vzniknila na prvi konferenci leta 2004, ki je bila
organizirana pod vodstvom Zvezne centrale za politično izobraževanje iz Nemčije.
Prepoznano je bilo, da bi bilo smiselno povezati in vzpostaviti most za različne akterje
(akademike, raziskovalce, aktiviste, učitelje, politične odločevalce idr.) ki delujejo na polju
državljanske vzgoje, saj predhodno med njimi ni bilo vzpostavljenega dialoga. Hkrati je
namen NECE iniciative tudi spodbujanje prenosa znanj in primerov dobrih praks, platforma
pa vzpostavlja tudi možnost in priložnost naslavljanja številnih aktualnih tematik znotraj polja
in predstavljanje problematik, s katerimi se soočajo akterji pri državljanski vzgoji v Evropi v
različnih kontekstih.
NECE ni institucionalizirana mreža, temveč forum, ki omogoča različnim interesnim
skupinam in akterjem, ki delujejo na polju državljanske vzgoje, da sodelujejo, se povezujejo,
izmenjujejo primere dobrih praks ter identificirajo ključne problematike in tematike, ki bi jih
bilo potrebno nasloviti. Glavni cilj NECE-ja je promoviranje evropeizacije državljanske
vzgoje in doprinos k vzpostavljanju in ozaveščanju evropske javnosti. Tekom številnih
delavnic, okroglih miz in konferenc je naloga NECE-ja tudi opolnomočenje interesnih skupin
in razvijanje novih pristopov k državljanski vzgoji ter spodbujanje diskusije o ključnih
tematikah na polju. V okviru NECE iniciative so se v osemletnem obdobju zvrstile številne
tematike: opolnomočenje izključenih skupin prek državljanske vzgoje, perspektive
neformalnih oblik državljanske vzgoje, soočanje z nacionalizmom in populizmom pri
državljanski vzgoji, vpliv nacionalnih identitet na evropske integracije, premišljevanje
državljanske vzgoje prek migracij v Evropi, perspektive spleta 2.0 za državljansko vzgojo,
vloga državljanske vzgoje pri aktivnem državljanstvu v Evropi idr.
V okviru NECE iniciative so se izvedli in se še izvajajo številni skupni projekti. Vote Match
Europe predstavlja izobraževalno orodje, ki promovira evropsko državljanstvo in skrbi za
dobro obveščenost državljanov o volitvah v Evropski parlament, saj jih tekom odgovorov na
različna vprašanja vodi do reflektiranja razlik med strankami v parlamentu ter na ta način
spodbuja državljane, da se udeležijo volitev. Projekt Confusing Conversations je bil razvit z
namenom vzpostavljanja spletne enciklopedije za učitelje in raziskovalce na področju
državljanske vzgoje ter ponuja diskusijo o glavnih konceptih in metodah poučevanja na polju.
Nadalje se projekt s številnimi partnerji razvija pod imenom Intercultural Glossary Project
(IGP) pod vodstvom European Wergeland centra. Leta 2008 se je v okviru NECE iniciative
vzpostavili tudi projekt Junior Voting, kjer so v številnih državah izvedli debate in vzporedne
volitve mladih v Evropski parlament.
Tudi letošnja konferenca »Participation Now! Citizenship Education and Democracy in Times
of Change«, ki je potekala v Cordobi od 21. do 24. novembra 2012, je ponudila številne dobre
projekte in ideje za nadaljnje sodelovanje znotraj NECE-ja. Še pomembneje pa je, da je
NECE s tematiko, ki je naslavljala vprašanja participacije in demokratičnih procesov v okviru
aktualnih dogodkov »Arabske pomladi« in krize demokratičnih procesov v Evropski uniji,
vzpostavila sodelovanje tudi z akterji na polju državljanske vzgoje v Severni Afriki. Tekom
konference so govorci (aktivisti, raziskovalci in akademiki) iz Severne Afrike in Evrope
naslavljali vprašanja potenciala državljanske vzgoje v širšem kontekstu in ne zgolj v
formalnem izobraževalnem procesu. Sodelovanje in izmenjava mnenj in pogledov na vlogo
državljanske vzgoje sta se izkazali kot izjemno uspešni, saj se je vzpostavila nova mreža
sodelovanja med evropskimi in severnoafriškimi akterji na področju državljanske vzgoje.
Zaradi aktivnega delovanja raziskovalcev Centra za kritično politologijo pri oblikovanju
programa, nabora idej, predstavitve projektov, teoretske refleksije in doprinosa k razumevanju
polja državljanske vzgoje je bila Fakulteta za družbene vede povabljena, da postane uradni
partner NECE iniciative in na ta način še aktivneje sodeluje pri naslavljanju tematik znotraj
polja državljanske vzgoje in prispeva k sinergiji ter nadaljnjem povezovanju znotraj mreže
NECE.
Tomaž Pušnik
ECPR Joint Sessions of Workshops, Mainz, 11.-16.3. 2013
Letna konferenca PSA (Political Studies Association), Cardiff, 25.3. – 27.3. 2013.
Naslov osrednje tematike: The Party's over?
Letna konferenca EPSA (European Political Science Association), Barcelona, 20.6. –
22.6.2013.
Letna konferenca Ameriške politološke zveze APSA, Chicago, IL, 29.8. – 1.9.2013.
Naslov osrednje tematike: Power and Persuasion; Slovensko politološko društvo
organizira okroglo mizo z naslovom »Another Pressure-Cooker Instead of Melting
Pot: Power and Persuasion in the Case of Former Yugoslavia
7. konferenca ECPR, Bordeaux, 4.-7. 9. 2013
Letna konferenca Srednjeevropske politološke zveze CEPSA, Plzen (Češka), okvirni
datum konference25.-26. 10. 2013 (www.cepsa.at)