Novinarska konferenca

7. februarja 2014

www.stat.si/nk

Vsebina:

•  Aktualni kazalniki: Izvoz in uvoz blaga v letu 2013

  Genovefa Ružić, generalna direktorica

• Analiza: Gibanje cen življenjskih potrebščin v obdobju od leta 2008 do danes

Tatjana Brvar, Oddelek za statistiko cen

Vode – od izvira do izpusta, brošuraSaša Čuček, Oddelek za statistiko okolja in energetike

Blagovna menjava Slovenije s tujino v letu 2013 (predhodno leto = 100, začasni podatki)

Izvoz blaga: 2,6 %EU-28: 2,6 %ostale države: 2,6 %

Uvoz blaga: 0,3 %EU-28: - 1,3 %ostale države: 6,8 %

2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

-30.0

-20.0

-10.0

0.0

10.0

20.0

30.0

IzvozUvoz

stopnja rasti v % (predhodno leto = 100)

Gibanje cen življenjskih potrebščin v obdobju od leta 2008 do danes

Tatjana Brvartatjana.brvar@gov.si

Oddelek za statistiko cen

Indeks cen življenjskih (ICŽP): novo v letu 2014

Število reprezentantov• 2014: 684 2013: 667 2012: 663

Uteži ICŽP 2014

Inflacija, januar 2014

• LETNA RAST CEN 0,8 %

• POVPREČNA 12-MESEČNA RAST 1,6 % jan 2013: 2,6 %

• NA MESEČNI RAVNI DEFLACIJA (–0,6 %) (dec 2013: –0,9 %; jan 2013 –0,8 %)

* Storitve: + 1,8 % (vpliv 0,6 odstotne točke)

* Blago: +0,4 % (vpliv 0,3 odstotne točke)

Vplivi na letno inflacijo, januar 2014

PODRAŽITVE•Stanovanje 0,5 odstotne točke- elektrika 9,8 %- komunala 6,1 %

• Hrana,b.pijače 0,3 odstotne točke

- mleko,izd., jajca 4,4 %- Kruh, izd. Iz žit 3,0 %

• Alkohol, tobak 0,2 odstotne točke

POCENITVE0,2 odstotne točke so inflacijo znižale •Obleka,obutev

• Naftni derivati

• Rabljeni avtomobili

Vplivi na mesečno inflacijo, januar 2014

• Obleka in obutev -1,1 odstotne točke obleka (za 16,3 %), obutev (za 11,4 %)• Elektrika - 0,1 odstotne točke (pocenitev za 2,8 %)

• Zdravstveno zavarovanje + 0,4 odstotne točke

• Zelenjava, sadje, druge storitve v prometu, počitnice v paketu +0,1 odstotne točke

I 2008 I 2009 I 2010 I 2011 I 2012 I 2013 I 2014

-15

-10

-5

0

5

10

15

%

Inflacija v stopnjah rasti cen, Slovenija, jan 2008 - jan 2014 (januar preteklega leta=100)

Alkoho

lne pi

jače i

n tob

ak

Stanov

anje

Hrana i

n brez

alkoh

olne p

ijače

Izobra

ževa

nje

Razno

vrstno

blag

o in s

toritv

e

Zdravje

Gostin

ske i

n nas

tanitv

ene s

toritv

e

Stanov

anjsk

a opre

ma

Rekrea

cija i

n kult

ura

Prevoz

Komun

ikacij

e

Obleka

in ob

utev

SKUPAJBlag

o

Storitv

e

-20.0

-10.0

0.0

10.0

20.0

30.0

40.0

50.0

41

30.7

19.4 16.6 15.511.5 11.1 10.5

4.6 2

-8.5-16.8

10.9 10.9 10.8

Skupine COICOP 4

Skupna rast cen glavnih skupin ICŽP od leta 2008 do 2014, Slovenija

Od 2008 do danes izstopajo

PODRAŽITVE %

• Električna energija 55,4

• Nakit in ure 54,4

• Odvoz smeti 47,0

• Tobačni izdelki 46,6

• Daljinska energija 46,1

• Tekoča goriva 39,8

• Ojle in maščobe 33,2

POCENITVE %

• Avdio, video, hi-fi 41,2

• Snemalni mediji 34,9

• Telefonski idr aparati 30,6

• Osebni avtomobili 29,9

• Oblačila 20,6

• Športna oprema 20,1

• Tel & internetne stor. 7,9

Stopnje rasti cen HICŽP, 2008-2013 (december preteklega leta = 100)

2008M12 2009M12 2010M12 2011M12 2012M12 2013M120.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

3.0

3.5

EUEMUSI

Letna rast cen v HICŽP v EU v 2013, (december preteklega leta = 100)

EL CY BG LV PT IE ES DK LT SK SE HR HU PL IT FR EA SI EU28MT BE DE RO NL CZ LU FI EE AT UK

-2.0

-1.5

-1.0

-0.5

0.0

0.5

1.0

1.5

2.0

2.5

-1.8

-1.3

-0.9

-0.4

0.20.3 0.3

0.4 0.4 0.4 0.40.5

0.6 0.60.7

0.8 0.80.9

1.0 1.0

1.2 1.21.3

1.41.5 1.5

1.92.0 2.0 2.0

Opomba: Irska podatki za november 2013, Avstrija začasni podatki

Razlike v letnih stop. rasti cen po glavnih skupinah, EMU - Sl, 2008-2013TIME 2008M12 2009M12 2010M12 2011M12 2012M12 2013M12

COICOP/GEO EMU SI EMU SI EMU SI EMU SI EMU SI EMU SI

HICŽP—skupaj 1,6 1,8 0,9 2,1 2,2 2,2 2,7 2,1 2,2 3,1 0,8 0,9

Hrana in brezalkoholne pijače 3,2 3,8 -1,4 -1,2 1,8 2,2 3,0 4,5 3,0 5,2 1,4 2,1

Alkoholne pijače in tobak 3,7 1,7 4,7 8,1 3,6 8,7 3,8 4,9 3,6 10,1 3,5 3,1

Obleka in obutev 0,8 4,6 0,5 -4,5 0,7 -0,3 1,8 -2,4 1,3 1,0 0,3 -2,5

Stanovanje 3,7 0,4 -0,3 6,2 3,8 10,2 4,9 5,6 3,4 1,6 1,5 5,2

Stanovanjska oprema 2,1 6,1 1,2 0,9 0,6 1,8 1,6 1,0 1,0 -0,6 0,5 -0,8

Zdravje 2,2 7,7 1,1 0,0 0,8 3,8 1,9 -0,1 2,6 0,0 -0,6 -0,1

Prevoz -2,5 -6,9 3,5 5,4 5,2 2,3 4,4 2,1 2,9 4,5 0,4 0,0

Komunikacije -1,8 -4,2 -0,8 -1,9 -0,6 3,0 -1,9 -3,4 -3,8 -1,2 -3,4 -1,7

Rekreacija in kultura 0,3 3,1 0,0 1,3 -0,1 0,1 0,6 -1,5 1,2 0,0 0,5 -0,4

Izobraževanje 1,4 6,0 1,6 2,6 1,5 0,0 0,9 1,8 3,0 3,7 0,7 0,1

Gostinske in nastanitvene storitve 3,4 7,8 1,2 2,9 1,4 -5,3 1,9 2,3 1,9 5,1 1,4 1,3

Raznovrstno blago in storitve 2,4 3,4 2,4 3,4 2,2 1,4 2,5 2,5 1,6 1,6 1,0 -0,2

Vode – od izvira do izpusta, brošura

mag. Mojca Žitnik, Saša Čučekmojca.zitnik@gov.si , sasa.cucek@gov.si

Oddelek za statistiko okolja in energetike

STANJE VODA V SLOVENIJI

Stanje voda v Sloveniji je v povprečju DOBRO!

Kemijsko stanje podzemnih

voda se z leti izboljšuje;

v letu 2012 je bilo kot dobro

ocenjeno za več kot 86 % teh

voda.

• Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija

Vir: SURS

Količina načrpane vode za javni vodovod se zmanjšuje. 73 % vode za javni vodovod se je

načrpalo iz podzemnih virov.

Skoraj 50 % vode iz javnega vodovoda se

dobavi gospodinjstvom.

V distribucijskem omrežju se izgubi približno 30 %

vode.

PORABA VODE: Prebivalec Slovenije je v letu 2012 porabil povprečno 41 m3 vode ali 114 l

vode na dan. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih se je v letu 2012 porabilo 17 m3

vode na prebivalca. Za namakanje zemljišč se je v letu 2012 porabilo 2,2 milijona m3 vode. 33 % - njive in vrtovi, 22 % - smučišča, 18 % - sadovnjaki, oljčniki in drevesnice, 12 % - rastlinjaki, vinogradi in trajni travniki ter 15 % - športna igrišča in zelenice.

Grafikon 7: Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, SlovenijaGrafikon 7: Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, Slovenija

Količina vode za namakanje kmetijskih zemljišč, Slovenija

Vir: SURS

Količina odpadne vode iz gospodinjstev in industrije se zmanjšuje. V zadnjem

desetletnem obdobju se je zmanjšala za 24 %.

V letu 2012 so največji delež odpadne vode, prečistili v: • statistični regiji Jugovzhodna

Slovenija, 93 %, • obalno kraški statistični regiji

91 %, • pomurski regiji 88 % in • gorenjski ter notranjsko-

kraški regiji (vsaka po 85 %). Najmanjši delež odpadne vode je bil prečiščen v osrednjeslovenski statistični regiji (44 %).

Prečiščevanje odpadne vode s sekundarnim in terciarnim

čiščenjem se povečuje.

Tekoči izdatki za upravljanje odpadnih voda konstantno

naraščajo in so se v zadnjem desetletnem obdobju

povečali za 240 %.

Investicije za upravljanje odpadnih voda so po velikem

skoku v letu 2009 pričele močno upadati.

NASLEDNJANOVINARSKA KONFERENCA

PETEK, 28. FEBRUARJA:Bruto domači proizvod v 4. četrtletju 2013

Stik:Ida Repovž Grabnar, odnosi z javnostmiida.repovz-grabnar@gov.si tel. 241 64 58