O OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJospodzemelj1.splet.arnes.si/files/2017/02/PUBLIKACIJA... · 2017. 2. 28. · Kuhinja 07 369 1 714 Svet. delavka 07 369 1 716 Knjižnica 07 369 1 705 fax:

1

PUBLIKACIJA

O OSNOVNI ŠOLI

PODZEMELJ

ŠOLSKO LETO 2016/2017

september 2016

2

Šolsko leto 2016/2017

ime in priimek

naslov

razred

razrednik

domači telefon

službeni telefon očeta

službeni telefon matere

3

OSNOVNA ŠOLA PODZEMELJ

PODZEMELJ 11A

8332 GRADAC

TELEFON

Tajništvo 07 369 1 700

Računovodstvo 07 369 1 700

Ravnatelj 07 369 1 701

Kuhinja 07 369 1 714

Svet. delavka 07 369 1 716

Knjižnica 07 369 1 705

fax: 07/ 369 1 710

podračun pri UJP Novo mesto: 01273 - 6030669833

davčna številka šole: 68512902

http://www.sola-podzemelj.si

e-mail:[email protected]

USTANOVITELJ: občina Metlika, Mestni trg 24, 8330 Metlika

ORGANI ZAVODA:

Svet zavoda - zavod upravlja 11 članski svet šole oziroma zavoda. Sestavljen

je iz petih članov zaposlenih delavcev OŠ Podzemelj, treh članov

ustanovitelja – občine Metlika in treh članov staršev delegiranih iz sveta

staršev.

Ravnatelj - pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda.

Strokovni organi zavoda - učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor,

razredniki, strokovni aktivi.

Svet staršev - sestavljajo predstavniki staršev vseh oddelkov na šoli.

http://www/

4

Spoštovani učenci, starši, sodelavci!

V letošnjem šolskem letu bo minilo že trinajst let odkar smo se vselili v novo

šolo, ki so je nekateri poimenovali kar mavrična šola. Čeprav časi niso ravno

mavrični se celotni kolektiv trudi, da bi vse dejavnosti na šoli potekale v

skladu z zakonodajo in željami vseh udeležencev.

Menim, da je to dobro, saj je naše šolstvo v primerjavi z evropskim uspešno

in normativno primerljivo. Za vsako ceno menjati že preverjane in uspešne

vzorce bi bilo verjetno nesmiselno. Bistvena novost je, da se na šoli pred pol

osmo uro ne bodo potekale nobene dejavnosti. Šolo bo obiskovalo 122

učencev iz treh krajevnih skupnosti. Veseli nas, da se bo v naslednjih nekaj

letih število učencev povečevalo. Kombiniran pouk bo potekal v 8. in 9.

razredu in tako se bo triletno obdobje kombiniranega pouka zaključilo.

Kasneje se napovedujejo bolj obilne generacije, le izredno šibka generacija se

bo vpisala še v šolskem letu 2017/18. To, da je romska populacija močno

prisotna na našem območju dokazuje, saj bo našo šolo obiskovalo tudi 20

Romov. Želimo se njihove socializacije, rednega obiskovanja pouka ter, da bi

uspešno končali šolanje ter se kasneje zaposlili.

Prvošolčkom namenjamo posebno pozornost glede prometne varnosti. Že na

prvem roditeljskem sestanku starše in otroke opozorimo na nevarnosti v

prometu v neposredni bližini šoli in širše. V tem pogledu zelo dobro

sodelujemo s Policijsko postajo Metlika.

Vemo, da morajo otroci dovolj zgodaj spoznati, da se do vsega pride

postopoma, a samo z resnim in trdim delom, ki ne dopušča izgubljanja časa.

Učitelji, starši in strokovnjaki z različnih področji ugotavljajo, da so učenci

preobremenjeni in da je šola naravnana preveč storilnostno in tekmovalno. Učitelji in starši se moramo zavedati, da je navajanje otroka na koristno

preživljanje prostega časa dolgotrajen in zahteven proces. Nesporno je, da se

znajo otroci, ki so večji del časa preživeli pri vodenih dejavnostih, naj si bo v

šoli ali zunaj nje, bolje prilagoditi in upreti težavam v kasnejšem obdobju

svojega življenja.

Srečno!

ravnatelj: Stanko Vlašič

5

ORGANIZACIJA VZGOJNO –IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTI

PODALJŠANO BIVANJE :

1. SKUPINA – MARJETKA R. NEMANIČ

2. 11.50 – 12.40 3. 12.40 – 13.30 4. 13.30 – 14.20 5. 14.20 – 15.10 6. 15.10 – 16.00

2. SKUPINA :

PONEDELJEK: Andrej Sitar

TOREK: Julijana Rakar

SREDA: Vanja Rus

ČETRTEK: Julijana Rakar

PETEK: Julijana Rakar

1. 11.50 – 12.40

2. 12.40 – 13.30

3. 13.30 – 14.20

RODITELJSKI SESTANKI:

1. 16. septembra – sreda, 14.9. 2016 ob 16.30 / skupni in oddelčni /

2. februar 2017 / skupni in oddelčni /

3. april 2017 / oddelčni / - temo predlaga svet staršev

GOVORILNE URE:

Govorilne ure bodo vsak drugi ponedeljek v mesecu od 14. do 16. ure, razen meseca

februarja. Ravno tako bodo imeli razredniki GU 1X mesečno v dopoldanskem času.

Informacijo o terminu boste dobili na 1. roditeljskem sestanku v septembru.

Po 13.15. uri se učenci 2. skupine, ki še ne bodo odšli domov, pridružijo 1. skupini.

Starši pridejo v PB po otroka sami, prevoz bo izrecno organiziran le za tiste, ki pod

nobenim pogojem ne bodo mogli priti po otroka. Na spletni strani šole je na voljo

zloženka

6

KADROVSKI NAČRT 2016/2017:

Smo edina šola v občini, ki lahko vpiše tudi gibalno ovirane učence. To predstavlja

težje planiranje z mesecem septembrom, saj šele tekočega meseca februarja zvemo ali

bomo imeli vpis nove gibalno ovirane učence. Če pride do vpisa, potem moramo glede

na odločbo zaposliti tudi spremljevalca gibalno oviranega učenca. To pa pomeni v

skupni masi cca 4%.

Smo manjša šola, zaposleni so polno obremenjeni, prerazporeditve niso mogoče. V

primeru daljših odsotnosti (bolniška...), je zaradi strukture kadra, potrebno izvesti

nadomestno zaposlitev. Potrebno je tudi povedati, da sta delavki, ki sta zaposleni

preko javnih del, financirani iz Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, kuharica

pa je financirana 0,02 deleža iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu.

Število

zaposlenih

po kadrovskem

načrtu

na dan 1.

januarja

tekočega leta

Število

zaposlenih

po kadrovskem

načrtu

na dan 1. aprila

tekočega leta

Število

zaposlenih

po kadrovskem

načrtu

na dan 1. julija

tekočega leta

Število

zaposlenih

po

kadrovskem

načrtu

na dan 1.

oktobra

tekočega leta

Število

zaposlenih

po kadrovskem

načrtu

na dan 1.

januarja

naslednjega leta

22,84 22,84 22,84 22,84 22,84

1,07 1,07 0,87 1,07 1,07

0,02 0,02 0,02 0,02 0,02

1,8 1,8 0 1,8 1,8

25,73 25,73 23,73 25,73 25,73

23,93 23,93 23,71 23,93 23,93

1,82 1,82 0,02 1,82 1,82

7

ŠOLSKI KOLEDAR 2016/2017:

Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole:

S pravilnikom o šolskem koledarju se ureja šolski koledar za osnovne šole in zavode

za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki izvajajo program osnovne

šole. Z njim se ureja tudi razporeditev pouka, pouka proste dneve in razporeditev ter

trajanje šolskih počitnic za učence ter razporeditev

8

KADROVSKA ZASEDBA 2016/17:

9

ŠOLSKI ZVONEC:

0. 7.30 – 8.15 (ura, ki ni namenjena rednemu pouku)

1. 8.20 – 9.05

MALICA- 4.r. – 9.r. 9.05 – 9.15

2. 9.20 – 10.05

3. 10.10 – 10.55

4. 11.00 – 11.45

KOSILO PREDMETNA STOPNJA 11.45 – 12.00

5. 12.05 – 12.50 SREDA - RU : 12.05 – 12.30

6. 12.55 – 13.40 7. 12.35 – 13.20

7. 13.45 – 14.30 8. 13.25 – 14.10

10

ŠTEVILO UČENCEV PO RAZREDIH za šol. leto 2016/17:

RAZRED

RAZREDNIK

M Ž VSI

1.

Petra Orož

Meri Stipanič

9 6 15

2.

Božica Puškarić

4 7 11

3.

Rozalija Fabić

8 11 19

PRVA

TRIADA

21 24 45

4.

Ana L. Durini

11 4 15

5.

Marina Vorkapić 8 5 13

6.

Vanja Rus

8 9 17

DRUGA

TRIADA

27 18 45

7.

Mirjana Miuladić 8 7 15

*

8.

Barica Flajnik

Koželj

4 2 6

9.

Barica Flajnik

Koželj

8 3 11

TRETJA

TRIADA

20 12 32

SKUPAJ

68 54 122

11

PREDSTAVITEV OSNOVNEGA PROGRAMA DELA

PREDMETNIK DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE

OBVEZNI PROGRAM

12

INDIVIDUALNI PREDMETNIK UČENCA

Predmeti Učitelj/-ica Govorilne ure:

kje, kdaj

slovenščina

matematika

angleščina

likovna vzgoja

glasbena vzgoja

družba

geografija

zgodovina

državljanska vzgoja in

etika

spoznavanje okolja

fizika

kemija

biologija

naravoslovje

naravoslovje in tehnika

tehnika in tehnologija

gospodinjstvo

športna vzgoja

izbirni predmet 1

izbirni predmet 2

izbirni premet 3

razredne ure

13

VPIŠITE NA RAZREDNIH URAH!

Kulturni dnevi Kdaj Kam Dejavnost

1. kulturni dan

2. kulturni dan

3. kulturni dan

4. kulturni dan

Naravoslovni dnevi Kdaj Kam Dejavnost

1. naravoslovni dan

2. naravoslovni dan

3. naravoslovni dan

4. naravoslovni dan

Tehniški dnevi Kdaj Kam Dejavnost

1. tehniški dan

2. tehniški dan

3. tehniški dan

4. tehniški dan

Športni dnevi Kdaj Kam Dejavnost

1. športni dan

2. športni dan

3. športni dan

4. športni dan

5. športni dan

Dnevi dejavnosti Število dni letno

1.r 2.r 3.r 4.r 5.r 6.r 7.r 8.r 9.r

kulturni dnevi 4 4 4 3 3 3 3 3 3

naravoslovni dnevi 3 3 3 3 3 3 3 3 3

tehniški dnevi 3 3 3 4 4 4 4 4 4

športni dnevi 5 5 5 5 5 5 5 5 5

14

URNIK 1. POLLETJE. 2016/17

PONEDELJEK

0 1 2 3 4 5 6 7

730-815

820-905 920-1005 1010-1055 1100-1145 1205-1250 1255-1340 1345-1430

6.

TJA SLJ ŠPO GUM MAT

7.

NI1 SLJ MAT GUM NAR TJA ŠSP

8.

KEM BIO TJA MAT GUM

9.

NI3 MAT BIO KEM TJA SLJ DOD TJA

ID KNJ-M KNJ-M

MPZ

MPZ

TOREK

0 1 2 3 4 5 6 7

6.

SLJ MAT TJA TIT TIT

7.

ZVE MAT ZGO ŠPO SLJ GEO DKE

8.

TJA ŠPO SLJ ZGO FIZ LUM

9.

ZVE ZGO ŠPO GEO FIZ SLJ LUM

KNJ-B

ID

TJA-4 TJA-5 KNJ-B

SREDA

0 1 2 3 4 5 6 7

6.

RU ŠPO NAR TJA SLJ MAT

MAT SLJ

7.

RU LUM MAT NAR NAR TJA

8.

RU SLJ ŠZZ MAT TIT KEM BIO,ISP GEO

ČEB

9.

RU MAT IŠP SLJ TJA KEM GUM

KNJ-B KNJ-B TJA-5 KNJ-B MPZ

15

ČETRTEK

0 1 2 3 4 5 6 7

6.

ŠPO ZGO GOS SLJ TJA NIP-R

7.

SLJ TIT TJA ZGO LS1

NI1

LS1

8.

LS2 LS2 MAT SLJ TJA FIZ DKE

9.

ISP

SLJ

MAT SLJ GEO FIZ NI3 DOD

MAT

KNJ-N KNJ-N

TJA-4

KNJ-M KNJ-M

PETEK

0 1 2 3 4 5 6 7

6.

DOD

MAT

NAR SLJ ZGO MAT LUM

7.

SLJ GEO ŠPO TJA MAT ŠSP

8.

GEO ŠPO MAT ZGO SLJ

9.

MAT ŠPO TJA BIO ZGO SLJ

KNJ-B KNJ-B KNJ-B TJA-5 KNJ-B

Individualne urnike vseh strokovnih delavcev hrani pri sebi ravnatelj in so na vpogled

vsem, ki so za to pristojni. Vsebujejo celotno obveznost delavca, ki jo ima v

določenem šolskem letu ( pouk, dodatni program, dežurstva).

Delavci so dolžni vse spremembe individualnih urnikov javiti ravnatelju zaradi lažjega

spremljanja in načrtovanja pouka. Splošen urnik je na voljo tudi na spletni strani šole.

Urnik je vsebinsko načrtoval ravnatelj in učitelj matematike in fizike Jože Ancelj, ki

ga je tudi sestavil.

16

INTERESNE DEJAVNOSTI v šol. l. 2016/17

Interesne dejavnosti so pomemben del vseživljenjskega učenja. Šola jih organizira

zunaj šolskega pouka kot razširjeni program šole z namenom, da bi omogočila

odkrivanje in razvijanje učenčevih interesov in učence praktično uvajala v življenje in

jih s tem usposabljala za koristno in zdravo preživljanje prostega časa. Učenci in

učenke izbirajo ter se vključujejo v dejavnosti prostovoljno. Šola jim s pomočjo

mentorjev pomaga pri izboru in oblikovanju programa interesnih dejavnosti,

strokovno izvaja in evalvira delo ter zagotovi delovanje v prijetnem in sproščenem

vzdušju. Interesne dejavnosti se bodo izvajale, če bo za določeno dejavnost dovolj

prijav. Zaželeno je, da učenec izbere vsaj eno dejavnost.

Izvajalec Interesna dejavnost Razred Dan/ura

1. BOŽICA PUŠKARIĆ LIKOVNI KROŽEK 1. – 5.

TOR

2. ROZALIJA FABIĆ OTROŠKA FOLKLORA 1. – 5.

TOR predura

3. MARINA VORKAPIĆ AKROBATIKA 1. – 6.

PET predura

4. PETRA OROŽ OPZ 1. – 4.

PON in ČET 6. ura

5. MARJETKA R. NEMANIČ in

MERI STIPANIČ POHODNIŠTVO 1. - 5.

ob sobotah

6. MARJETKA R. N. JOGA ZA OTROKE 1. – 5.

SRE 5. ura

7. MERI STIPANIČ KVAČKANJE 2. – 9.

ČET 6. in 7. ura

8. MARINA VORKAPIĆ GIMNASTIKA 1. – 6.

ČET predura

9. JOŽE ANCELJ ŠAH 3. – 9.

PON 6. ura

10. NENAD JELENČIČ MEDNARODNO POVEZOVANJE 4. – 9. Po dogovoru

11. VANJA RUS ROKOMET 6. - 9.

TOR 7. ura

12. VANJA RUS NOGOMET - deklice 6. – 9.

ČET 7. ura

13. JULIJANA RAKAR NOGOMET 3. - 9.

SRE 6. ura

17

14. BARICA FLAJNIK KOŽELJ MPZ 5. – 9.

pon 6. in 7. ura sre 7.

15. MIRJANA MILADIĆ VESELA ŠOLA 4. - 9.

PON predura

16. MIRJANA MILADIĆ MALE SIVE CELICE 6. – 9.

PON predura

17. PETRA OROŽ KREATIVNO PISANJE 4. – 9.

predura po dogovoru

18. ANA LESKOVEC D. PLES 4. - 9.

SRE predura

19. ANA LESKOVEC D. DRAMSKI KROŽEK 4. – 6.

SRE 6. ura

20. BARICA F. KOŽELJ USTVARJALNOST 6. – 9.

PON in TOR predura

21. ANDI JAMBROŠIĆ RAČUNALNIŠTVO, MULTI 7. – 9.

TOR predura

IZBIRNI PREDMETI 2016/2017:

1. LIKOVNO SNOVANJE I. – 7. R.

2. LIKOVNO SNOVANJE II. – 9. R.

3. LIKOVNO SNOVANJE III. – 9. R

4. ŠPORT ZA SPROSTITEV – 7. R.

5. IZBRANI ŠPORT, ŠPORT ZA ZDRAVJE– 8.R., 9.R.

6. NEMŠČINA I.,III. – 7.R., 9.R.

7. ČEBELARSTVO – 8. R.

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI :

1. PRVI TUJ JEZIK V 1.R. – TJA /ANGLEŠČINA/

2. ŠPORT /II. triada/ - 2 skupini

3. RAČUNALNIŠTVO /II. triada/

Pravilnik o normativih in standardih v osnovni šoli nam omogoča, da bomo izvajali v

prihajajočem šolskem letu devet izbirnih premetov. Ker je to po našem mnenju

premalo vsebin, se že dve leti odločamo v nekaterih skupinah za združevanje vsebin,

predvsem športnih in slavističnih.

18

Novela ZOŠ na novo ureja izbirne predmete. Učenec izbere dve uri pouka izbirnih

predmetov tedensko, lahko pa tudi tri, če s tem soglašajo starši. To pomeni, da učenec

ne izbira več dveh ali treh predmetov, ampak dve oz. tri ure tedensko.

Učenec, ki obiskuje glasbeno šolo, z javno veljavnim programom, je lahko oproščen

sodelovanja pri vseh izbirnih predmetih ( starši morajo v ta namen posredovati šoli

pisno vlogo in priložiti vlogi potrdilo o vpisu v glasbeno šolo ) oziroma lahko poleg

glasbene šole obiskuje še največ eno uro izbirnega premeta.

Oprostitev sodelovanja pri izbirnih predmetih se za posameznega učenca zabeleži v

dnevniku in redovalnici oddelka. Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih

predmetih, se iz teh predmetov ne ocenjuje, v spričevalu pa se v rubriko za izbirne

predmete zapiše »oproščen«.

PREDSTAVITEV RAZŠIRJENEGA PROGRAMA DELA

DODATNI POUK

Dodatni pouk je namenjen učencem, ki pri posameznih predmetih presegajo

določene standarde znanja. Višje učne cilje dosegajo s poglabljanjem in

razširjanjem vsebin in različnimi metodami dela, kot so samostojno učenje,

problemski pouk in priprave na tekmovanja.

Dodatni pouk poteka po urniku, ki ga določimo septembra.

INDIVIDUALNI URNIK DODATNEGA POUKA

Predmet Učitelj/-ica Čas Kraj

DOPOLNILNI POUK

Dopolnilni pouk je namenjen učencem, ki poleg rednega pouka potrebujejo še

dodatno razlago in pomoč učitelja. Z drugačnim načinom dela učenci lažje

dosežejo temeljne učne cilje.

19

Urnik dopolnilnega pouka določimo septembra.

INDIVIDUALNI URNIK DOPOLNILNEGA POUKA

Predmet Učitelj/-ica Čas Kraj

ŠOLA V NARAVI:

DEJAVNOSTI IZVEN ŠOLSKEGA PROSTORA:

Učenci 5.r. se bodo kot vsako šolsko leto udeležili plavalne šole v naravi v Čateških

Toplicah. Ker gre za t.i. plavalno šolo, smo se odločili za omenjeno lokacijo, kjer so

za to dejavnost idealni pogoji. Natančnega termina še ne vemo, poteka usklajevanje z

vodstvom Čateških Toplic. Predvidoma bo Šola v naravi potekala v drugi polovici

maja 2017.

število udeležencev : cca. 13 udeležencev (13 otrok + 2spremljevalca)

lokacija: Terme Čatež

namestitev: Apartmaji***

Cena vključuje:

namestitev v apartmajih

polni penzion (sladico pri kosilu je možno zamenjati za popoldansko malico),

dva vstopa dnevno v zimsko ali na poletno Termalno riviero,

voden ogled Term Čatež (med delavnikom v času med 8. in 16. uro),

krajši voden ogled Vrtnarije Čatež (prikaz vzgajanja cvetja oz. zelenjave),

predstavitev bontona in pravil obnašanja na kopališču s strani reševalca iz vode,

20

brezplačno uporabo zunanjega asfaltiranega igrišča,

možnost udeležbe na animacijskem programu v Indijanski vasi,

PLAVALNI TEČAJ, 3. RAZRED

Plavalni tečaj bomo izvedli v terminu, ki še ni dokončno dogovorjen. Pridružili se

bomo OŠ Metlika, zaradi zmanjšanih stroškov prevoza in najema bazena v OŠ Bršljin

v Novem mestu. Udeležilo se ga bo petnajst učencev in dva spremljevalca.

Predvidoma bo tečaj trajal od 8 ure do 13. ure.

*Šolo v naravi financirajo: MIZŠ, občina Metlika in starši, plavalni tečaj pa MIZŠ in

občina Metlika.

SODELOVANJE Z VZGOJNIMI POSVETOVALNICAMI IN

SVETOVALNIMI CENTRI IN OSATALIMI ZUNANJIMI

SODELAVCI

- Nadaljevanje sodelovanja z vzgojno posvetovalnico Novo mesto, saj je občina že lansko leto zagotovila finančna sredstva za izvedbo tovrstnega sodelovanja (

testiranja učencev, nasveti ..) – kontaktna oseba Marjan Stokanovič, ravnatelj.

- Sodelovanje s Centrom za socialno delo Metlika na področju predvsem romske problematike – ne obiskovanje pouka, pomoč šibkejše socialno stoječim

družinam. Tem družinam oziroma učencem bo skušala šola preko CSD-ja

zagotoviti enkratno denarno pomoč ali kakšno drugo obliko pomoči.

- Sodelovanje z OZ RK Metlika in Policijsko postajo Metlika.

- Sodelovanje s svetovalnim centrom Novo mesto na področju učencev, ki imajo težave s socializacijo in vedenjske težave. Na svetovalni center bomo napotili

predvsem učence ki imajo odločbo DSP – kontaktna oseba: dr. Maistorović.

VISOKOŠOLSKE INŠTITUCIJE S KATERIMI SODELUJE OŠ

PODZEMELJ:

- Sodelovanje z Univerzo v Ljubljani – Pedagoško fakulteto, z oddelkom za razredni pouk. V letošnjem šolskem letu bomo predvidoma gostili in omogočili

21

izvedbo pedagoške prakse trem študentkam tretjega in četrtega letnika študija.

Pomeni, da gre za t.i. opazovalno prakso ter hospitacijsko prakso s samostojnim

poučevanjem, ki traja en teden.

- Redno seznanjanje naših strokovnih sodelavcev z možnimi načini dodatnega izobraževanja in podiplomskega študija. Sodelovanje s fakulteto za managment

iz Kopra.

- Sodelovanje s Filozofsko fakulteto v smislu permanentnega izobraževa - nja.

- Redno sodelovanje s Fakulteto za šport športno – vzgojni karton).

PROGRAM DELA OTROŠKEGA PARLAMENTA

26. OTROŠKI PARLAMENT nosi naslov: OTROCI IN NAČRTOVANJE

PRIHODNOSTI

Šolski parlament je izvršilni organ Skupnosti učencev šole.

Člani šolskega parlamenta so predstavniki otroškega parlamenta, ki se volijo na

razrednih skupnostih na začetku šolskega leta v mesecu septembru.

Kaj je otroški parlament?

Otroški parlamenti so program vzgoje otrok in mladostnikov za demokracijo. Kot

oblike demokratičnega dialoga se izvajajo v vseh šolah po Sloveniji, nadgradijo se s

parlamenti na občinski in regionalni ravni in se zaključijo na nacionalnem otroškem

parlamentu. projekt izvajamo že od leta 1990 in pomeni eno od izvirnih oblik

spodbujanja otrok k izražanju lastnih mnenj o vprašanjih, ki jih po demokratičnem

postopku izberejo sami. V programu sodelujejo ob podpori mentorjev in prostovoljcev

učenci in dijaki iz večine slovenskih šol.

Otroški parlament je javna tribuna otrok na temo, ki jo izberejo osnovnošolci na

državnem otroškem parlamentu. Pomeni tudi obliko sodelovanja otrok v družbenem

dogajanju ter pridobivanje vedenj o človekovih in državljanskih pravicah.

Kdo sodeluje v otroškem parlamentu?

V otroškem parlamentu sodelujejo osnovnošolci, ki so jim v šolah v pomoč ravnatelji,

mentorji, učitelji, svetovalni delavci... izven šole pa sodelavci Zveze prijateljev

mladine. Osnovnošolci zaključujejo svoje razprave na državnem otroškem parlamentu.

22

Zakaj otroški parlament?

Otroški parlament je nastal na pobudo učencev, da bi lahko javno spregovorili,

predstavili svoja mnenje, ideje, dileme o vprašanjih, ki so pomembna v obdobju

odraščanja v okolju, kjer živijo, se šolajo ali preživljajo prosti čas. Ob tem pričakujejo

pozornost teko šolskih kot lokalnih oblasti ter vladnih in nevladnih organizacij.

Kako deluje?

Otroški parlament deluje v obliki zasedanj, ki omogočijo sodelovanje vsem

osnovnošolcem. Zasedanja potekajo v osnovnih šolah v razrednih skupnostih in na

ŠOLSKEM PARLAMENTU. V vsaki šoli učenci izberejo delegacijo za občinski

otroški parlament. Na občinskem otroškem parlamentu pa zberejo delegacijo za

regijski otroški parlament, kjer predstavniki zastopajo interese vrstnikov na državnem

otroškem parlamentu, ki poteka v dvorani Državnega zbora Slovenije v Ljubljani.

CILJI OTROŠKEGA PARLAMENTA

uresničevanje mednarodnih konvencij, zlasti 13. člen Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, ki določa, da ima vsak otrok pravico do

prostega izražanja lastnega mnenja, kar je povezano s pravico do svobode

govora in mišljenja;

vzgoja in izobraževanje mladih za aktivno in demokratično državljanstvo ter multikulturnost, kar je temeljnega pomena za »promocijo« vrednot

človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in solidarnosti ter za zavest o

skupnih vrednotah (npr. spoštovanje razlik, strpnosti in razumnega dialoga);

nudenje možnosti mladim za aktivno obliko vključevanja v družbo, s čimer aktivno sodelujejo in vplivajo na odločitve odraslih; mladi s tem pridobijo

socialne veščine, izkušnje, znanje in si oblikujejo pozitivno samopodobo …;

»krepitev glasu otrok – naj se njihov glas sliši!«;

razvijanje komunikacijskih spretnosti (nenasilna komunikacija kot vzgoja za strpnost);

razvijanje sodelovalne kulture;

razvijanje sposobnosti za odločanje in sprejemanje odgovornosti;

23

usmerjanje učencev v samostojno sporočanje, vrednotenje, iskanje in povezovanje informacij;

Spodbujanje učenja, ki vodi do razvoja samostojnega, kritičnega in ustvarjalnega mišljenja;

razvijanje odgovornega odnosa učencev do soljudi, do naravnega in družbenega okolja.

DELO OTROŠKEGA PARLAMENTA PO MESECIH

September:

Izobraževanje mentorice otroškega parlamenta na temo otroškega parlamenta.

Izvolitev predstavnikov otroškega parlamenta na razrednih urah po razrednih

skupnostih.

Oktober:

Predstavitev teme in nalog na šolskem parlamentu predstavnikom otroškega

parlamenta.

Priprava načrta za delo na razrednih urah.

November do januar:

Izvedba otroških parlamentov po razrednih skupnostih v času razrednih ur:

Delavnice, razprave, pogovori, izdelava plakatov, reševanje ankete, povabilo gostov.

Januar:

Priprava delovne skupine za Občinski otroški parlament.

Februar:

Občinski otroški parlament v Metliki skupaj s predstavniki OŠ Metlika, SŠ Metlika,

predstavniki sveta staršev obeh omenjenih šol, predstavniki DPM Metlika, županom

občine ter ostalimi povabljenimi.

Marec:

Regijski otroški parlament v Novem mestu.

April:

Nacionalni otroški parlament v državnem zboru v Ljubljani.

Maj:

24

Predstavitev zbranih predlogov na šolskem parlamentu in na razrednih urah.

Junij:

Evalvacija dela otroškega parlamenta.

Tema 26. otroškega parlamenta je OTROCI IN NAČRTOVANJE PRIHODNOSTI,

kjer bodo otroci poskušali ugotavljati, kakšni odrasli želijo postati, kakšno prihodnost

si želijo in kaj lahko sami storijo za boljši jutri.

Mentorica otroškega parlamenta je Julijana Rakar.

ČLANI SVETA STARŠEV 2016/17

Predstavniki sveta staršev v svetu zavoda pa so:

1. Anita Golobič Prosenjak 2. Andrej Muc 3. Nataša Bah Jakofčič

1. R. KRISTINA PEZDIRC

2. R. ANJA MATKOVIČ

3. R. JAKA MALNERIČ

4. R. INES RAHIJA DEDIĆ

5. R. NATAŠA BAH JAKOFČIČ

6. R. ANDREJ MUC

7. R. ANITA GOLOBIČ PROSENJAK

8. R DIJANA ĐURAŠEVIČ

9. R. MATJAŽ JUDNIČ

25

ORGANIZIRANOST ŠOLSKE PREHRANE IN DEJAVNOSTI UČENCEV IN ZAPOSLENIH NA PODROČJU PREHRANE

Učencem in zaposlenim bomo tudi v tem šolskem letu ponudili in zagotovili naslednje

prehranske obroke:

dopoldanska malica

kosilo

popoldanska malica v podaljšanem bivanju

Odgovorni zaposleni na področju šolske prehrane se trudimo, da so prehranski obroki

sestavljeni v skladu s smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojno izobraževalnih

ustanovah. Strokovni tim za področje prehrane sestavljajo vodja šolske prehrane

Barica Flajnik Koželj, kuharica Brigita Vukšinič, računovodkinja Anica Bahor in

ravnatelj Stanko Vlašič. Splošne naloge, ki zajemajo področje šolske prehrane, pa so:

Načrtovanje dnevne prehrane oskrbovancev.

Načrtovanje in dajanje predlogov za ustvarjanje možnosti za kulturno prehranjevanje otrok.

Načrtovanje ustreznega razdeljevanja hrane in kulturnega uživanja hrane.

Spremljava celotne organizacije razdeljevanja in uživanja hrane.

Oblikovanje cen posameznim obrokom.

Načrtovanje materialnega poslovanja šolske kuhinje.

Načrtovanje nabave mehanizacije, orodij, pripomočkov, kuhinjske in namizne posode v skladu s strokovnimi priporočili in normativi za opremo

šolske kuhinje.

Načrtovanje in skrb za nabavo živil ter skrb za pravilno skladiščenje živil.

Sestava jedilnikov, vključujoč vse elemente zdrave prehrane in ustrezno količino hranilnih snovi, skladnih s priporočili o šolski prehrani.

Udeležba posvetov in seminarjev ne temo o šolski prehrani in HACCP sistemu.

Organizacija dela v kuhinji.

Kontrola razdeljevanja obrokov glede na količino, ki ustreza starosti otrok.

Skrb za stalno strokovno spopolnjevanje.

Skrb za pravilno vodenje evidence o porabi živil.

Skrb za izvajanje sanitarno-higienskih predpisov kuhinjskega osebja.

Sprejemanje vseh reklamacij, ki se nanašajo na poslovanje šolske kuhinje.

Objava tedenskih jedilnikov na spletni strani šole ter na oglasnih deskah v šoli, kjer bodo razvidni tudi alergeni v jedeh.

Spremljanje stopnje zadovoljstva učencev in staršev s šolsko prehrano (anketa).

Vodenje komisije za šolsko prehrano OŠ Podzemelj.

26

Vodenje in organizacija aktivnosti v projektu SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE ter TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK.

Pri organizaciji šolske prehrane se ravnamo po Zakonu o šolski prehrani ter Pravilih o

šolski prehrani Osnovne šole PODZEMELJ, Podzemelj 11a 8332 GRADAC.

V šolskem letu 2016/17 planiramo na področju prehrane in zdravega življenjskega

sloga naslednje aktivnosti učencev, zaposlenih in staršev.

1. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK, 18. 11. 2016 Vključeni so vsi razredi in zaposleni. Prvo šolsko uro izvedemo zajtrk in razredno uro,

na kateri bomo spregovorili o pomenu lokalno pridelane hrane za naše zdravje.

2. JESEN V GOZDU, oktober 2016 Udeleženi učenci 1. triade z razredniki. Odšli bodo na pohod na Grabrovec, kjer bodo

spoznavali gozdne plodove, nabirali in pekli kostanj.

3. SVETOVNI DAN HRANE. 16. 10. 2016 Na dan, ko obeležujemo svetovni dan hrane, bodo vsi učenci v sredo, 16. 10. 2016

posvetili razredno uro temu dnevu. Izdelali bodo plakate na temo Moj odnos do hrane

in z njimi opremili oglasne površine v hodnikih šole.

4. DAN BOJA PROTI AIDSU, 1. 12. 2016 V tednu, ko obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu, bodo vsi učenci v sredo, 30.

11. 2015 posvetili razredno uro temu dnevu. Spoznali bodo dejavnike tveganja za to

bolezen. Sedmošolci bodo podpisali protikadilsko zaobljubo.

5. SHEMA ŠOLSKEGA SADJA IN ZELENJAVE, čez celo leto Enkrat tedensko bomo učencem ponudili lokalno pridelano sadje in zelenjavo ter jih

ozaveščali o pomenu lokalno pridelane hrane ter vlogi sadja in zelenjave v naši

vsakodnevni prehrani.

6. ZDRAVSTVENA VZGOJA, november 2016 Učenci 1. triade izvedejo uro zdravstvene vzgoje v sodelovanju z ZD Metlika (go.

Irena Žlogar) na temo zdrava prehrana.

O vseh dogodkih bomo obveščali na spletni strani šole.

27

HIŠNI RED OSNOVNE ŠOLE PODZEMELJ

V skladu z 31. a členom Zakona o osnovni šoli (UR. l. RS, št. 81/06, 102/07) šola s

hišnim redom določa območje šole in površine, ki sodijo v šolski prostor, poslovni čas

in uradne ure, uporabo šolskega prostora in organizacijo nadzora, ukrepe za

zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče in drugo.

1. Šolski prostor:

Določila hišnega reda veljajo za šolski prostor OŠ Podzemelj, ki glede na določila

Elaborata ureditve meje, parcelacije, spremembe vrste rabe in skice oboda šolskega

zemljišča obsega naslednje parcele KO Podzemelj, in sicer:

523/2

522/4

524

518/2

519/1

519/2

2. Veljavnost:

Določila hišnega reda veljajo za vse zaposlene, za učence, za starše in za vse druge, ki

vstopajo v šolski prostor.

3. Poslovni čas:

V času poslovanja šole, med 6.00 in 15.50 uro, smejo šolski prostor uporabljati le

učenci, delavci šole in drugi, ki so neposredno povezani z delom šole, kot to določa

urnik oddelkov oziroma prostorov. Zadrževanje učencev, ki nimajo šolskih

obveznosti, na šolskem prostoru v tem času ni dovoljeno, razen v dogovoru z učitelji.

Uradne ure: vsak dan od 7.30 do 13.00

Obiskovalci šole lahko v upravi šole urejajo zadeve vsak dan, od 7.30 do 13.00,

oziroma po dogovoru.

4. Uporaba šolskega prostora in organizacija nadzora:

Nadzor v šolskih prostorih opravljajo vsi delavci šole v skladu s svojimi nalogami.

(Izjava o varnosti z oceno tveganja, Priloga 3: Pravila varnosti in varnostni ukrepi za

učence) V času poslovanja šole je zagotovljen nadzor nad skupinami učencev v okviru

šolskega urnika oddelkov oziroma učnih skupin. Za varnost učencev med odmori

skrbijo dežurni učitelji po razporedu, ki je objavljen pri dežurnem učencu.

V neposlovnem času šole izvaja občasen nadzor šolskega prostora pooblaščeno

varnostno podjetje Sintal d.o.o. Šola je tehnično varovana z alarmom. Na več mestih

28

šolskega prostora so nameščene table z opozorilom o prepovedi dostopa in o

prepovedi kajenja.

5. Ukrepi za zagotavljanje varnosti, vzdrževanje reda in čistoče:

5.1 SPLOŠNO

- Za red in higieno v vseh prostorih šole in v okolici šole skrbijo vsi učenci in učitelji ter ostali delavci šole.

- V šolskih prostorih so učenci obuti v šolske copate. - Vsaka oddelčna skupnost določi reditelja za posamezni teden. - V šolskih prostorih in v okolici šole se gibljemo tako, da ne ogrožamo ne sebe ne

drugih.

- V učilnicah se odpirajo okna le v prisotnosti in dovoljenju učitelja. - Omarice s televizijskim sprejemnikom se odpirajo in premikajo le v prisotnosti

učitelja.

- Učenci predmetne stopnje se zadržujejo v prostorih predmetne stopnje in ne prehajajo v prostore razredne stopnje in obratno, razen z dovoljenjem dežurnega

učitelja.

- Učenci morajo redno in točno prihajati k pouku, nanj morajo biti pripravljeni. - Ob zvonjenju morajo biti vsi učenci v učilnici in na prostorih. - Reditelj mora učitelju sporočiti odsotne učence, ki jih le-ta zabeleži v dnevnik. - Med poukom učenci ne smejo brez dovoljenja učitelja zapuščati učilnice, igrišča

ali drugih prostorov, kjer se izvaja vzgojno-izobraževalni program.

- Ob koncu ure učenci zapustijo učilnico šele potem, ko jim to dovoli učitelj. - Učenec lahko predčasno zapusti šolsko stavbo le v spremstvu staršev ali na

podlagi obvestila razredniku oz. drugemu strokovnemu delavcu šole.

- Za predmete, ki jih učenci pri pouku ne potrebujejo, šola ne odgovarja. - Uporaba mobilnih telefonov med poukom in v šolskih stavbi je prepovedana. - Predmete, ki ogrožajo zdravje in varnost učencev in delavcev šole, je prepovedano

prinašati v šolo.

- Škodo, ki nastane zaradi malomarnosti ali namernega uničevanja šolskega inventarja in lastnine ter lastnine sošolcev in delavcev, mora učenec povrniti.

- V šoli in na šolskih površinah je prepovedano kajenje, žvečenje žvečilnega gumija, uživanje alkoholnih pijač in mamil.

5.2 PRIHOD V ŠOLO IN ODHOD IZ ŠOLE

1.–5. razred

- Prihod učencev v jutranje varstvo (JV) od 6.00 do 7.15 – skozi vhod na razredni stopnji (učenci 1. in 2. r., ki imajo soglasje staršev za obisk JV);

- učenci, ki niso v jutranjem varstvu in pridejo v šolo kasneje, so pod nadzorom učitelja, ki dežura v prostorih od 1. r.–5. r.

29

6.–9. razred

- Učenci, ki imajo pred uro (1. ura za učence od 6. r.–9. r.), prihajajo v šolo od 6.30 do 7.10 skozi glavni vhod.

- Pred ura (1. ura za učence od 6. r.–9. r.) se začne ob 7.15. - Učenci čakajo na pouk v vhodni avli – jedilnici pod nadzorom dežurnega učitelja

in se pripravljajo na pouk. Zagotovljen mora biti red in disciplina.

- Učenci, ki imajo prekinjen urnik (prosto uro), čakajo na nadaljevanje pouka v računalniški učilnici (dežurni učitelj).

5.3 MED POUKOM IN PO POUKU

- Učenci malicajo po urniku, ki ga določi šola.

- Po pouku učenci zapustijo prostore urejene in odidejo v garderobo, se preobujejo in

zapustijo šolsko stavbo.

- Učenci vozači in tisti, ki čakajo na dejavnosti, počakajo pred šolo, v primeru slabega

vremena pa v jedilnici.

- Učenci, ki prihajajo k popoldanski interesni dejavnosti, počakajo mentorja pred šolo.

5.4 DEŽURSTVO UČENCEV IN UČITELJEV

- Na šoli je organizirano dežurstvo pri glavnem vhodu. Dežurstvo opravljajo učenci od

6. do 9. r.

- Dežurni učenec gre iskat evidenčni list v tajništvo pred pričetkom dežuranja.

- Dežurstvo traja od 8.00 do 13.00.

- Dežurni učenec skrbi za red in disciplino in se ravna po navodilih, ki so zapisna na

hrbtni strani evidenčnega lista dežurnega učenca.

- Dežurni morajo svojo nalogo opravljati vestno, odgovorno in zanesljivo.

- Učenci dežurajo po razredih po abecednem redu. Vsako zamenjavo so dolžni

sporočiti razredniku.

5.4.1. DEŽURNI RAZRED – novo !!

Dežurni razred tedensko čisti okolico šole in skrbi za red v šoli, nadzornik je

razrednik. Razpored dežurnih razredov pripravi ravnatelj.

Naloge dežurnega razreda:

- Pomagajo urediti prireditveni prostor v jedilnici ali v drugih prostorih šole. - Skrbijo za red in čistočo v sanitarijah in drugih skupnih prostorih šole: ugašajo luči,

zapirajo vodo, pobirajo smeti.

- Skrbijo za urejenost zunanje okolice šole.

30

5.4.2 NALOGE DEŽURNIH UČENCEV * napisane pri mizi dežurnega učenca

5.4.3 NALOGE IN URNIK DEŽURNEGA UČITELJA

- Dežurni učitelj skrbi za red in disciplino v razredih in avli.

- Občasno nadzira dogajanje na sanitarijih in v športni dvorani.

- Skrbi za pravilno razsvetljavo v razredih in jedilnici ter garderobi.

- Pazi, da učenci vstopajo le v za to primerni obutvi .

- Opozarja učence na pravočasen odhod v razrede (predura).

- O večjih kršitvah šolskega reda opozori najprej razrednika, nato vodstvo šole.

- Če pride do poškodbe učenca, obvesti ravnatelja ter naredi zapisnik o poteku

dogodka.

- Skrbi za pravočasen odhod učencev vozačev v popoldanskem času – dogovor z

voznikom.

5.5 GOSTUJOČI ZUNANJI SODELAVCI

- V popoldanskem času je organizirana šola tujega jezika za učence razredne stopnje

ter učenje glasbenih inštrumentov.

- Zunanji sodelavci se dogovorijo s starši o urniku izvajanja pouka.

- Starši samostojno pripeljejo in odpeljejo svojega otroka iz popoldanskih aktivnosti.

- Učenci so dolžni tudi v popoldanskem času uporabljati v šolskem prostoru copate.

5.6 HIŠNI RED UPORABE ŠPORTNE DVORANE

Hišni red športne dvorane je izobešen v dvoran in na naši spletni strani. Z njim so

seznanjeni vsi uporabniki.

5.7 DRUGO

Sestavni del Hišnega reda OŠ Podzemelj sta še Knjižnični red, Red v računalniški

učilnici ter Red v športni dvorani.

Hišni red v celoti, bo podan vsem uporabnikom prostorov šole, objavljen bo na

spletnih straneh šole, izvleček hišnega reda pa bo izobešen ob vseh treh vhodih v šolo.

Hišni red velja od 1. 9. 2008.

31

KNJIŽNICA:

Urnik izposoje je objavljen na vidnem mestu v šoli. Učencem je omogočeno, da lahko

knjižnico obiščejo vsak dan, tako zjutraj, kot popoldne. Na voljo jim bodo

glavni knjižničar: Branka Ancelj ter Mirjana Miladić in Nenad Jelenčič. Če pride

do spremembe v urniku, bodo o tem učenci pravočasno obveščeni.

KNJIŽNIČNI RED:

LAHKO:

berem revije, knjige

pišem referate, domače naloge

se učim

se tiho pogovarjam

rešujem križanke

URNIK IZPOSOJE

V ŠOLSKI KNJIŽNICI

šol. leto 2016/2017

PON

12.55 – 13.40

TOR

7.25 – 8.10

SRE

6.40 – 8.10

ČET

7.30 – 8.15

12.00 – 12.50

PET

7.25 – 8.10

32

pomagam sošolcem pri učenju

najdem svoj mir

NE SMEM:

jesti, piti

vpiti, glasno govoriti

se pretepati

preklinjati

tekati, se loviti

trgati ali uničevati knjig in revij

uporabljati mobilni telefon

vračati knjig na napačne police

1. rok izposoje oz. vračila knjig je 15 dni

2. periodike ne izposojamo, lahko jo bereš v knjižnici

3. leksikonov in enciklopedij ne izposojamo

4. knjige si lahko poiščeš sam – prosti pristop ali prosiš za pomoč knjižničarko

5. izgubljeno knjigo moraš nadomestiti z novo ali poravnati kupnino (po

dogovoru)

6. vsak učenec naše šole postane član šolske knjižnice pri prvem obisku

knjižnice

UČBENIŠKI SKLAD:

Učbenike, ki jih je šola izbrala za nakup za učbeniške sklade, mora šola

nabaviti pred začetkom novega šolskega leta. Pri tem mora upoštevati notranji

akt šole, ki ureja oddajo naročil male vrednosti ter druge akte s področja

javnih naročil. Šola lahko nadomesti iztrošene, odkupljene in uničene

učbenike oz. dokupi manjkajoče izvode za izposojo v prihodnjem šolskem

letu. Šola mora razdeliti učbenike uporabnikom sklada najkasneje prvi teden

pouka v novem šolskem letu. Šola izposoja učenkam in učencem veljavne

učbenike iz šolskega učbeniškega sklada, ki ga je šola ustanovila ob finančni

podpori Ministrstva za šolstvo.

Šolski učbeniški sklad vodi na OŠ Podzemelj slavistka – Mirjana Miladić in

Petra orož. Pri razdeljevanju pa jima bodo pomagali vsi razredniki oziroma

učitelji šole.

33

VOZNI RED KOMBIBUSA NA OŠ PODZEMELJ ŠOLSKO LETO 2016/2017

1. VOŽNJA: Križevska vas – 6.10

Primostek postaja – 6.15

Primostek trgovina – 6.16

Otok – 6.20

Grm – 6.25

Šola – 6.30

2.VOŽNJA: Mlake – 6.35

Krasinec – 6.40

Klošter – 6.50

Pošta – 6.53

Gradac center – 6.54

Gradac Filak – 6.55

Šola – 7.00

3. VOŽNJA: Krivoglavice – 7.05

Gornje Dobravice – 7.10

Dolnje Dobravice - 7.12

Geršiči – 7.15

Šola – 7.20

4. VOŽNJA: Grm – 7.25

Otok – 7.28

Primostek trgovina – 7.30

Primostek postaja – 7.31

Krivoglavice – 7.38


Dolnje Dobravice - 7.42

Geršiči – 7.45

Šola – 7.50

5. VOŽNJA: Klošter /Renk/o – 7.55

Gradac /pošta/ – 7.58

Gradac /center/ – 7.59

Gradac/Rakar/ - 8.00

Prilozje, Boginja vas 8.03

Boršt – 8.05

Krasinec – 8.05

Šola – 8.10

34

POPOLDNE:

1. VOŽNJA: Šola – 12.10 Geršiči – 12.10

Dolnje Dobravice – 12.15


Krivoglavice – 12.20

Križevska vas – 12.25

Primostek – 12.25

Otok – 12.30

Grm – 12.35

Šola - 12.35

2. VOŽNJA: Šola – 12.35 Klošter /Renko/ – 12.40

Gradac /pošta/ – 12.40

Gradac (center/ - 12.40

Gradac / Filak/ - 12.45

Gradac / Rakar/ - 12.45

Boršt /pri cesti/ – 12.50

Prilozje, Boginja vas 12.53

Krasinec 12.55

Šola 13.00

3. VOŽNJA : ŠOLA – 13.00

Dobravice - Primostek – Križevska vas – Šola 13.30

4. VOŽNJA : ŠOLA – 13.30

Gradac – Boršt – Krasinec – Šola 13.50

5. VOŽNJA : ŠOLA 13.50

Dobravice – Primostek – Križevska vas – Šola 14. 20

6. VOŽNJA: ŠOLA 14.35

Dobravice – Primostek – Križevska vas - Gradac – Krasinec – Boršt

ali Gradac – Krasinec – Dobravice – Primostek – Križevska vas

ČE PRIDE DO MOREBITNIH SPREMEMB VOZNEGA REDA, VAS BOMO

O TEM PRAVOČASNO OBVESTILI!

35

Velja od 22. 6. 2013

Na podlagi 80. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno

prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11 in 40/12 – ZUJF) minister za

izobraževanje, znanost in šport izdaja:

PRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA TER

NAPREDOVANJU UČENCEV V OSNOVNI ŠOLI

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik ureja preverjanje, ocenjevanje znanja in napredovanje učenca iz razreda v

razred ter dokončanje osnovnošolskega izobraževanja.

2. člen

(načela za preverjanje in ocenjevanje)

Učitelj v osnovni šoli preverja in ocenjuje učenčevo znanje tako, da:

– spoštuje osebnostno integriteto učencev in različnost med njimi,

– upošteva poznavanje in razumevanje ciljev in standardov, sposobnost analize

in interpretacije ter sposobnost ustvarjalne uporabe znanja,

– uporablja različne načine preverjanja in ocenjevanja znanja glede na cilje

oziroma standarde znanja in glede na razred,

– pri vsakem predmetu učenčevo znanje preverja in ocenjuje skozi vse

ocenjevalno obdobje,

– daje učencem, učiteljem in staršem povratne informacije o učenčevem

individualnem napredovanju,

– omogoča učencu kritični premislek in vpogled v usvojeno znanje,

– prispeva k demokratizaciji odnosov med učenci in učitelji.

3. člen

(preverjanje in ocenjevanje znanja)

S preverjanjem znanja se zbirajo informacije o tem, kako učenec dosega cilje oziroma

standarde znanja iz učnih načrtov, in ni namenjeno ocenjevanju znanja.

Doseganje ciljev oziroma standardov znanja iz učnih načrtov učitelj preverja pred,

med in ob koncu obravnave učnih vsebin.

Ocenjevanje znanja je ugotavljanje in vrednotenje, v kolikšni meri učenec dosega v

učnem načrtu določene cilje oziroma standarde znanja. Učitelj ocenjevanje znanja

opravi po obravnavi učnih vsebin in po opravljenem preverjanju znanja iz teh vsebin.

36

4. člen

(javnost ocenjevanja in obveščanje)

Pri ocenjevanju znanja učenca mora biti zagotovljena javnost ocenjevanja, ki se

zagotavlja zlasti:

– s seznanitvijo staršev in učenca s predpisi, ki urejajo preverjanje in

ocenjevanje znanja ter napredovanje učenca,

– s predstavitvijo ciljev in standardov znanja, opredeljenih v učnem načrtu, za

posamezno ocenjevalno obdobje,

– s predstavitvijo kriterijev ocenjevanja,

– z določitvijo načina in rokov ocenjevanja,

– z ocenjevanjem pred učenci oddelka ali učne skupine,

– s sprotnim obveščanjem učenca in staršev o doseženih rezultatih pri

ocenjevanju,

– tako, da se učencu in staršem izroči ocenjene pisne izdelke in omogoči

vpogled v druge izdelke.

5. člen

(učenci s posebnimi potrebami)

Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v izobraževalne programe s

prilagojenim izvajanjem, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila

tega pravilnika, če z navodili za prilagojeno izvajanje programa osnovne šole za

učence s posebnimi potrebami niso določeni drugačni načini ocenjevanja znanja.

Za učenca s posebnimi potrebami, ki je usmerjen v prilagojen izobraževalni program

in ima več motenj, se pri preverjanju in ocenjevanju znanja upoštevajo določila tega

pravilnika, lahko pa se z individualiziranim programom določi, da je večina ocen ali

da so vse ocene pridobljene na osnovi pisnih izdelkov.

II. OCENJEVANJE ZNANJA

6. člen

(ocenjevalci)

Znanje učenca iz posameznega predmeta ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje, če s tem

pravilnikom ni drugače določeno.

Pri popravnih in predmetnih izpitih učenčevo znanje oceni izpitna komisija.

Znanje učenca, ki se izobražujejo na domu, oceni izpitna komisija.

7. člen

(pravica do vpogleda v učenčeve izdelke in ocene)

Učitelj z učenci pregleda ocenjene pisne izdelke, ocene vpiše v redovalnico, pisne

izdelke pa izroči učencem za informacijo staršem.

37

Učitelj med šolskim letom na govorilnih urah, na roditeljskih sestankih in pri drugih

oblikah sodelovanja starše učenca seznani z učenčevim uspehom. Starši imajo pravico

do vpogleda v izdelke in ocene v šolski dokumentaciji le za svojega otroka.

8. člen

(ocenjevanje znanja po razredih)

V 1. in 2. razredu osnovne šole se učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, od 3.

do 9. razreda pa s številčnimi ocenami.

V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom se v 1.,

2. in 3. razredu osnovne šole učenčevo znanje ocenjuje z opisnimi ocenami, od 4. do

9. razreda pa s številčnimi ocenami. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v

izobraževalni program osnovne šole, se njegovo znanje pri teh predmetih ocenjuje v

skladu s prvim odstavkom tega člena.

V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se napredek učenca ocenjuje z

opisnimi ocenami.

9. člen

(ocene)

Z opisnimi ocenami se z besedami izrazi, kako učenec napreduje glede na opredeljene

cilje oziroma standarde znanja v učnih načrtih.

S številčnim ocenjevanjem se oceni znanje učenca na lestvici od 1 do 5. Številčne

ocene so: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4), odlično (5).

Ocena nezadostno (1) je negativna, druge ocene so pozitivne. Z negativno oceno je

ocenjen učenec, ki ne doseže standardov znanja, potrebnih za napredovanje v naslednji

razred (v nadaljnjem besedilu: minimalni standardi), ki so določeni v učnih načrtih.

10. člen

(načini ocenjevanja)

Ocenjujejo se učenčevi ustni odgovori ter pisni, likovni, tehnični, praktični in drugi

izdelki, projektno delo in nastopi učencev.

11. člen

(ocenjevanje po ocenjevalnih obdobjih)

Pri vsakem predmetu se učenčevo znanje ocenjuje skozi vse obdobje, ko se predmet

izvaja.

Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se

znanje učenca oceni najmanj trikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti

pridobljena na podlagi pisnih izdelkov. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom

določeno manj kot dve uri tedensko, izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje

učenca oceni najmanj dvakrat.

Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se

znanje učenca oceni najmanj šestkrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti

pridobljena na podlagi pisnih izdelkov.

38

12. člen

(ocenjevanje pisnih izdelkov)

Učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene ocenjevanju znanja, največ dvakrat v

tednu in enkrat na dan.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka učenec lahko piše pisne izdelke, namenjene

ocenjevanju znanja, trikrat v tednu in enkrat na dan, če gre za ponovitev ocenjevanja v

skladu s 13. členom tega pravilnika. V tem primeru učenec ne sme pisati pisnih

izdelkov tri dni zaporedoma.

O datumu pisanja pisnega izdelka morajo biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni

prej.

Pet delovnih dni pred ocenjevalno konferenco učenec ne piše izdelkov za oceno, razen

v primeru iz 13. člena tega pravilnika.

13. člen

(ponovitev ocenjevanja pisnih izdelkov)

Če je na podlagi pisnega izdelka tretjina ali več izdelkov učencev v oddelku ali učni

skupini oziroma polovica ali več izdelkov učencev v manjši učni skupini ocenjenih

negativno, se pisno ocenjevanje enkrat ponovi, razen za učence, ki so bili prvič

ocenjeni s pozitivno oceno in pisnega ocenjevanja ne želijo ponoviti.

Učitelj mora pred ponovnim ocenjevanjem ugotoviti vzroke za neuspeh in jih

analizirati skupaj z učenci ter o tem obvestiti tudi razrednika in ravnatelja.

Ocena se vpiše v redovalnico po drugem ocenjevanju. Upošteva se boljša ocena.

Učencu, ki je bil ocenjen samo enkrat, se upošteva dosežena ocena.

14. člen

(seznanitev z oceno in vpis v redovalnico)

Učitelj pri ocenjevanju ustnih odgovorov in nastopov učenčevo znanje oceni takoj in

ga seznani z oceno. Opisno oceno vpiše v redovalnico oddelka najkasneje v sedmih

delovnih dneh po tem, ko je bil učenec ocenjen, številčno pa takoj po ocenjevanju.

Pri ocenjevanju pisnih in drugih izdelkov učitelj učenca seznani z oceno ter jo vpiše v

redovalnico oddelka oziroma učne skupine najkasneje v sedmih delovnih dneh po tem,

ko učenec izdelek odda.

15. člen

(prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom)

Za učenca priseljenca iz druge države se lahko v dogovoru s starši med šolskim letom

prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja, število ocen ter drugo. Znanje učenca

priseljenca iz druge države se lahko ocenjuje glede na njegov napredek pri doseganju

ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih načrtih.

Če se učenec zaradi preselitve vključi na šolo, ki izvaja program osnovne šole po

prilagojenem predmetniku za osnovno šolo na narodno mešanem območju, se znanje

učenca pri pouku italijanščine in madžarščine kot drugega jezika lahko ocenjuje glede

na njegov napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v

učnih načrtih.

39

O prilagoditvah ocenjevanja med šolskim letom iz tega člena odloči učiteljski zbor.

Prilagoditve ocenjevanja med šolskim letom se učencu priseljencu iz druge države

upoštevajo največ dve šolski leti po vključitvi v osnovno šolo v Republiki Sloveniji.

16. člen

(zaključna ocena)

Zaključno oceno posameznega predmeta oblikuje učitelj ob koncu pouka tega

predmeta v šolskem letu oziroma ob koncu pouka posameznega predmeta, ki se izvaja

po fleksibilnem predmetniku.

V 1. in 2. razredu učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno opisno oceno, s katero

opiše učenčev napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih

v učnih načrtih. Od 3. do 9. razreda učitelj oblikuje pri vseh predmetih zaključno

številčno oceno, s katero oceni, v kolikšni meri učenec dosega standarde znanja,

opredeljene v učnih načrtih in pri tem upošteva ocene, ki jih je učenec pri predmetu

prejel med šolskim letom.

V prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom učitelj v 1., 2. in 3.

razredu pri vseh predmetih oblikuje zaključno opisno oceno, s katero opiše učenčev

napredek pri doseganju ciljev oziroma standardov znanja, opredeljenih v učnih

načrtih. Od 4. do 9. razreda učitelj pri vseh predmetih oblikuje zaključno številčno

oceno. Če učenec pri posameznih predmetih prehaja v izobraževalni program osnovne

šole, se zaključna ocena pri teh predmetih oblikuje v skladu z drugim odstavkom tega

člena.

V posebnem programu vzgoje in izobraževanja učitelj ob koncu pouka v šolskem letu

oblikuje opisno oceno napredka po posameznih področjih.

17. člen

(izobraževanje na domu)

Učenec, ki se izobražuje na domu, opravlja preverjanje znanja iz predmetov, ki jih

določa Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo,

102/07, 107/10, 87/11 in 40/12 – ZUJF; v nadaljnjem besedilu: Zakon o osnovni šoli).

Znanje učenca, ki se izobražuje na domu, oceni izpitna komisija šole, na katero je

učenec vpisan.

Šola starše učenca, ki se izobražuje na domu, sproti obvešča o rokih in načinu izvedbe

ocenjevanja znanja učenca.

Učenec, ki se izobražuje na domu in ne doseže minimalnih standardov znanja za

posamezni razred oziroma je negativno ocenjen, ima pravico do ponovnega

ocenjevanja znanja na enak način in v rokih, ki so določeni za opravljanje izpitov v

drugem roku skladno s pravilnikom o šolskem koledarju.

18. člen

(oprostitev sodelovanja pri predmetu)

Znanje učenca, ki je iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri

posameznem predmetu, se iz tega predmeta ne ocenjuje.

40

Znanje učenca, ki je oproščen sodelovanja pri izbirnih predmetih zaradi obiskovanja

glasbene šole z javno veljavnim programom, se iz teh predmetov ne ocenjuje.

III. OBVEŠČANJE STARŠEV O OCENAH UČENCA

19. člen

(obveščanje med šolskim letom)

Šola ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja starše pisno obvesti o pridobljenih

učenčevih ocenah, zapisanih v redovalnici.

Ne glede na določilo prejšnjega odstavka je v 1. razredu obvestilo o pridobljenih

učenčevih ocenah med šolskim letom lahko tudi samo ustno. Če razrednik staršev o

učenčevih ocenah ne more seznaniti ustno, jih obvesti pisno.

Učenec ob koncu pouka posameznih predmetov po fleksibilnem predmetniku med

šolskim letom dobi obvestilo o zaključnih ocenah pri teh predmetih. Če ima učenec

pravico opravljati popravni oziroma predmetni izpit, ga opravlja po prejemu

navedenega obvestila in v skladu s 30. členom tega pravilnika.

20. člen

(obveščanje ob koncu pouka)

Učenec ob koncu pouka v šolskem letu dobi spričevalo z zaključnimi ocenami za

posamezne predmete. Učenec, ki ima pravico opravljati popravni oziroma predmetni

izpit, dobi obvestilo o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu.

V 1. in 2. razredu šola učencu izda spričevalo z opisnimi ocenami, od 3. do 9. razreda

pa spričevalo s številčnimi ocenami.

Osnovna šola učencu, ki se izobražuje na domu, izda spričevalo.

IV. NAPREDOVANJE UČENCEV IZ RAZREDA V RAZRED

21. člen

(napredovanje)

Učenci v prvem in drugem obdobju praviloma napredujejo.

Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred, če so ob koncu pouka v

šolskem letu pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov.

Učenci v posebnem programu vzgoje in izobraževanja napredujejo.

22. člen

(ponavljanje v soglasju s starši)

Učenec lahko zaradi slabših ocen, ki so posledica daljše odsotnosti od pouka, bolezni,

preselitve ali zaradi drugih razlogov, ponavlja razred, če tako zahtevajo njegovi starši

oziroma ponavlja razred na podlagi pisnega obrazloženega predloga razrednika v

soglasju s starši.

23. člen

(ponavljanje brez soglasja staršev v prvem in drugem obdobju)

Učenec 3., 4., 5. in 6. razreda lahko na podlagi pisnega obrazloženega predloga

razrednika ponavlja razred brez soglasja staršev.

41

Učenec lahko ponavlja razred, kadar je ob koncu šolskega leta negativno ocenjen iz

enega ali več predmetov, čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk in

druge oblike individualne in skupinske pomoči.

V prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom lahko

učenec v 3. razredu ponavlja razred, če ni dosegel minimalnih standardov znanja,

čeprav mu je šola omogočila vključitev v dopolnilni pouk.

24. člen

(ponavljanje v tretjem obdobju)

Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno

ocenjen iz več kot dveh predmetov, razred ponavlja.

Učenec, ki je v 7. oziroma 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno

ocenjen iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravlja popravni izpit. Če

učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred.

Učenec 9. razreda lahko opravlja popravni izpit iz več predmetov, iz katerih je ob

koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjen. Če učenec izpitov ne opravi uspešno,

lahko ponavlja 9. razred.

25. člen

(odločitev o ponavljanju)

Odločitev o ponavljanju učencev sprejme učiteljski zbor. Če se učenec in starši ne

strinjajo z odločitvijo o ponavljanju razreda, lahko v treh dneh po prejemu spričevala

pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor. O ugovoru se odloči na način in po postopku,

določenem v 68. členu Zakona o osnovni šoli.

Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno.

Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora

imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora

biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli.

Komisija pregleda obrazložen predlog za ponavljanje ter dokumentacijo, ki se nanaša

na ocenjevanje učenca in se po pregledu odloči o ustreznosti odločitve učiteljskega

zbora. Odločitev komisije je dokončna.

O odločitvi komisije šola starše ter učenca obvesti najkasneje v osmih dneh po vložitvi

ugovora.

26. člen

(hitrejše napredovanje)

Učencu, ki dosega nadpovprečne rezultate v znanju, osnovna šola v skladu z 79.

členom Zakona o osnovni šoli omogoči hitrejše napredovanje.

Učenec pri napredovanju v višji razred ne opravlja izpitov.

Odločitev o hitrejšem napredovanju učenca v višji razred mora biti vpisana v šolsko

dokumentacijo.

27. člen

(neocenjenost učenca)

42

Učenec, ki zaradi bolezni ali drugih utemeljenih razlogov ne more obiskovati pouka,

je lahko neocenjen iz vseh ali iz posameznih predmetov.

Če je učenec iz prejšnjega odstavka neocenjen v celem ocenjevalnem obdobju ali v

delu ocenjevalnega obdobja, se mu za manjkajoči del snovi v dogovoru z njegovimi

starši prilagodi načine in roke za ocenjevanje znanja ter število ocen. O prilagoditvah

odloči oddelčni učiteljski zbor.

Če je učenec neocenjen ob koncu pouka posameznega predmeta, lahko do konca

šolskega leta opravlja izpit iz tega predmeta (predmetni izpit).

28. člen

(neocenjenost in napredovanje učenca priseljenca iz druge države)

Učenec priseljenec iz druge države je lahko ob koncu pouka v šolskem letu, v katerem

je prvič vključen v osnovno šolo v Republiki Sloveniji, neocenjen iz posameznih

predmetov in napreduje v naslednji razred.

O napredovanju odloči na predlog razrednika učiteljski zbor.

V naslednjih letih šolanja za učenca priseljenca iz druge države veljajo enaka določila

glede napredovanja v naslednji razred kot za vse druge učence.

29. člen

(negativna ocena predmetnega izpita v tretjem obdobju)

Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno

ocenjen iz največ dveh predmetov, opravlja popravni izpit. Če je bil učenec pri

opravljanju predmetnih izpitov v 7. in 8. razredu negativno ocenjen iz več kot dveh

predmetov, ponavlja razred.

Če je bil učenec pri opravljanju predmetnih izpitov v 9. razredu negativno ocenjen iz

enega ali več predmetov, lahko opravlja popravne izpite ali ponavlja 9. razred.

30. člen

(opravljanje izpitov)

Učenec lahko opravlja predmetni izpit iz posameznega predmeta enkrat v šolskem

letu.

Učenec v 7. oziroma 8. razredu lahko opravlja popravni izpit največ dvakrat v šolskem

letu.

Učenec v 9. razredu lahko opravlja popravni izpit dvakrat v istem šolskem letu. Če

popravnih izpitov ne opravi uspešno, jih lahko opravlja še najmanj štirikrat v

naslednjem šolskem letu.

Na isti dan lahko učenec opravlja izpite iz največ dveh predmetov oziroma iz enega,

če ima pisni in ustni del. Učenec se za opravljanje izpita prijavi pisno. Šola učenca o

datumu in načinu opravljanja izpita obvesti najmanj tri dni pred izpitnim rokom.

Učenec opravlja izpite v osnovni šoli, v kateri je vpisan, v desetih delovnih dneh po

zaključku pouka. Kadar se pouk posameznega predmeta izvaja po fleksibilnem

predmetniku, lahko učenec opravlja izpit predhodno v roku, ki ga določi ravnatelj,

vendar ne prej kot deset delovnih dni po zaključku pouka tega predmeta. V tem

primeru se šteje, da je izkoristil en izpitni rok. Naslednji izpitni rok je v tem primeru

43

lahko prvi ali drugi rok v skladu s pravilnikom o šolskem koledarju. Če učenec

uspešno opravi popravni izpit, se šteje, da je pravico do enega popravnega izpita

izkoristil.

Osnovna šola podrobneje uredi način prijave, časovno razporeditev dela izpitnih

komisij in potek izpitov.

31. člen

(izpitna komisija)

Učenec izpite opravlja pred izpitno komisijo.

Izpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj osnovne šole

praviloma izmed učiteljev šole, v posameznih primerih pa lahko za člana komisije

imenuje tudi učitelja druge šole.

32. člen

(ustni in pisni izpiti)

Izpiti so pisni in ustni ali samo ustni.

Pisni in ustni izpit se opravlja pri slovenščini in italijanščini oziroma madžarščini,

tujem jeziku in matematiki, pri drugih predmetih je izpit samo ustni.

Pisni del izpita traja praviloma 45 minut, vendar največ 60 minut, ustni del pa lahko

traja največ 30 minut.

Teme, naloge in vprašanja za izpit, ki so v skladu z učnim načrtom predmeta, določi

izpitna komisija pred začetkom opravljanja izpita. Izpitna komisija oceni učenca

neposredno po ustnem izpitu. Z oceno seznani učenca takoj.

33. člen

(odsotnost pri izpitu)

Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pride k izpitu ali med

izpitom odstopi, lahko opravlja izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.

Če se učenec iz neupravičenih razlogov ne udeleži izpita ali ga prekine, se šteje, da

izpita ni opravil.

V. UGOVOR NA ZAKLJUČNO OCENO

34. člen

(ugovor na zaključno oceno)

Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno

ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala, zaključnega spričevala,

obvestila o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo

obrazložen pisni ugovor.

Obrazložen pisni ugovor na zaključno oceno iz predmeta, ki se je izvajal v

fleksibilnem predmetniku, lahko starši vložijo v treh dneh po prejemu obvestila o

zaključnih ocenah ob koncu pouka predmetov v fleksibilnem predmetniku.

Ravnatelj po prejemu ugovora preveri, če je bil ugovor vložen pravočasno.

Če je ugovor pravočasen, ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora

imenuje komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Med člani komisije mora

44

biti vsaj en član, ki ni zaposlen v tej šoli. V komisijo ne more biti imenovan učitelj, ki

je učenca ocenil.

35. člen

(postopek pri ugovoru na zaključno oceno)

Komisija pregleda dokumentacijo o učenčevem znanju pri posameznem predmetu in

se po pregledu odloči, ali bo o ustreznosti ocene presodila na podlagi te

dokumentacije, ali pa bo učenčevo znanje ponovno ocenila po postopku, ki je določen

za opravljanje izpita iz tega predmeta.

Če se komisija odloči, da bo učenčevo znanje ponovno ocenila, učenca ter njegove

starše o tem takoj obvesti in jim hkrati sporoči datum ponovnega ocenjevanja.

Komisija mora o svoji odločitvi starše ter učenca obvestiti najkasneje v osmih dneh po

vložitvi ugovora.

Odločitev komisije je dokončna.

VI. OCENJEVANJE ZNANJA V PROGRAMU OSNOVNE ŠOLE ZA

ODRASLE

36. člen

(smiselna uporaba določb)

Določbe o ocenjevanju znanja ter o napredovanju učencev osnovne šole se smiselno

uporabljajo tudi za ocenjevanje znanja ter napredovanja udeleženca v programu

osnovne šole za odrasle (v nadaljnjem besedilu: udeleženec), če ni s tem pravilnikom

drugače določeno.

37. člen

(ocenjevanje)

Znanje udeleženca se v vseh obdobjih ocenjuje s številčnimi ocenami.

Znanje udeleženca pri posameznem predmetu se lahko oceni tudi pri opravljanju

predmetnega izpita. Predmetni izpit udeleženec opravlja v izobraževalni organizaciji,

kjer je vpisan. Udeleženec lahko opravlja izpit večkrat, pri čemer izpit iz posameznega

predmeta opravlja dvakrat pri učitelju predmeta, tretjič in nadaljnje pa pred izpitno

komisijo.

Če udeleženec s spričevalom ali z drugim javno veljavnim dokumentom dokaže

pridobljeno znanje, ki ustreza enakovrednemu standardu znanja, opredeljenem v

predmetniku osnovne šole za odrasle, se ga pri tem predmetu oziroma delu predmeta

ne ocenjuje. O priznavanju ocene na podlagi vloge odloči ravnatelj. Ocena se zapiše v

dokumentacijo.

Starše mladoletnega udeleženca izobraževalna organizacija pisno obvešča o

pridobljenih ocenah.

38. člen

(napredovanje)

Odrasli lahko napredujejo v višji razred takrat, ko so pozitivno ocenjeni vsaj iz dveh

tretjin predmetov po predmetniku.

45

VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

39. člen

(razveljavitev pravilnika)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o preverjanju in

ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št.

73/08), uporablja pa se še do začetka uporabe tega pravilnika.

40. člen

(uveljavitev in začetek uporabe pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike

Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2013.

Št. 0070-96/2012

Ljubljana, dne 29. maja 2013

EVA 2013-3330-0026

dr. Jernej Pikalo l.r. Minister za izobraževanje, znanost in šport

46

DODATNA STROKOVNA POMOČ 2016/17

RAZ-RED ŠT. UR IZVAJALCI IME IN PRIIMEK

IZVAJALCEV

4. 5

6

5 specialni in rehab.

pedagog

spremljevalec

MAJA RAKAR

MARKO ŠPEHAR

5. 5 1 socialni pedagog


pedagog

1 svetovalna storitev

JULIJANA RAKAR

MAJA RAKAR

5. 3 1 socialni pedagog

1 učitelj


JULIJANA RAKAR

MARINA VORKAPIĆ

6. 6 spremljevalec

PETRA DIM

6. 3 1 specialni in rehab.

pedagog

1 učitelj


MAJA RAKAR

PETRA OROŽ

7.

5 2 surdopedagog


pedagog

1 učitelj

KLARA GRUBAR

MAJA RAKAR

ANA LESKOVEC

DURINI

6. 3


pedagog

1 učitelj


MAJA RAKAR

MIRJANA MILADIĆ

8. 3 2 specialni in rehab.

pedagog


MAJA RAKAR

9. 3 2 učitelj


MIRJANA MILADIĆ

ANDREJ SITAR

47

DEŽURSTVA VOZAČEV:

B1 – med malico vse dneve v tednu dežura Julijana Rakar

Dežurni učitelj je odgovoren za red in disciplino v zgoraj opisanih lokacijah in

časovnih terminih. Dežurni učitelj v vhodni avli zjutraj poskrbi za učence od 6.r. do

9.r., da na pričetek pouka počakajo v jedilnici ter, da jih ob 7.30 opozori na pričetek

pouka.

Popoldansko dežurstvo je vezano na ploščad pred šolo. Občasno preveri dežurni

učitelj tudi učence, ki se nahajajo na asfaltnih igriščih za šolo. Poskrbi za pravočasen

odhod učencev na kombi. Za vse dnevne posebnosti obvesti šoferja. Med kosilom

dežurata učitelja na hodniku II. in III. triade.

48

Publikacija je namenjena kot vodnik skozi šolsko leto 2016/2017 staršem in

učencem in je objavljena na spletnih straneh OŠ Podzemelj.

Je plod dela učiteljskega zbora, drugih delavcev šole in ravnatelja.

Documents

O OSNOVNI ŠOLI PODZEMELJospodzemelj1.splet.arnes.si/files/2017/02/PUBLIKACIJA... · 2017. 2. 28. · Kuhinja 07 369 1 714 Svet. delavka 07 369 1 716 Knjižnica 07 369 1 705 fax: