1

Številka: 021-113/2007/7 Datum: 18. 3. 2008 Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, številka 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/2006 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP) in prvega odstavka 248. člena ZUP, o pritožbi ………. (v nadaljevanju prosilec), z dne 23. 11. 2007 zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 16. 11. 2007 in o pritožbi prosilca z dne 17. 12. 2007 zoper odločbo organa, številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo O D L O Č B O: 1. Pritožba prosilca z dne 17. 12. 2007 zoper odločbo organa, številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007, se kot neutemeljena zavrne. 2. Pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2007 zoper odločbo organa, številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 16. 11. 2007, se ugodi. 3. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije prijav s prilogami izbranih kandidatov v postopku javnega natečaja, objavljenega na spletni strani organa 23. 7. 2007, za zasedbo dveh delovnih mest policijski svetnik, in sicer glede na vrstni red, ki izhaja iz »Poročila o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)« z dne 2. 10. 2007: a) za prvega izbranega kandidata: - prijavo na javni natečaj za delovno mesto »Policijski svetnik« z dne 21. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, datum in kraj rojstva; - življenjepis z dne 21. 8. 2007 pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, datum rojstva, kraj rojstva, ime očeta ter ime in dekliški priimek matere, število otrok v družini, starost in ime potomca; b) za drugega izbranega kandidata: - prijavo na delovno mesto policijski svetnik z dne 16. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, zasebno telefonsko številko, datum rojstva in kraj rojstva. 4. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije prijav s prilogami izbranih kandidatov v postopku javnega natečaja, objavljenega na spletni strani organa 23. 7. 2007, za zasedbo štirih delovnih mest višji policijski inšpektor II,I, in sicer glede

2

na vrstni red, ki izhaja iz »Poročila o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)« z dne 2. 10. 2007: a) za prvega izbranega kandidata: - vlogo za premestitev na delovno mesto višji policijski inšpektor z dne 21. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča; b) za drugega izbranega kandidata: - prijavo na javni natečaj za zasedbo prostih uradniških delovnih mest, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, datum rojstva, kraj rojstva, število opravljenih izpitov in povprečno oceno na podiplomskem specialističnem študiju; - izjavo z dne 12. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, datum rojstva in kraj rojstva; - potrdilo o diplomiranju Visoke policijsko varnostne šole z dne 10. 5. 2002, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov številka 283-0221-118/2005/5 z dne 12. 9. 2005, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča in datum rojstva; - potrdilo o udeležbi pri dodatnem usposabljanju za obravnavo in varovanje tajnih podatkov številka 7797/2006 z dne 16. 11. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe številka 1908 z dne 23. 5. 2005, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in kraj rojstva; - potrdilo o udeležbi pri usposabljanju zaslišanja osumljenca številka 150/16-04 z dne 25. 2. 2004, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - potrdilo o udeležbi in uspešno opravljenem nadaljevalnem strokovnem usposabljanju kriminalistov številka VIII-74/114-99 z dne 17. 12. 1999, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o udeležbi pri izpopolnjevanju in usposabljanju starešin PP, odgovornih za zatiranje kriminalitete in kriminaliste z višjo izobrazbo in potrdilo uspešno opravljenem preizkusu znanja številka 063/96 z dne 7. 2. 1996, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o udeležbi pri usposabljanju delavcev PU s področja računalniško podprtega sistema pisarniško tehničnih postopkov o preiskovanju kriminalitete številka VIII-73/17-99 z dne 2. 11. 1999, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o udeležbi in uspešno opravljenem rednem letnem usposabljanju kriminalistov mobilnih kriminalističnih skupin številka VI-XXXIII-30/98 z dne 14. 10. 1998, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o udeležbi pri izpopolnjevanju in usposabljanju inštruktorjev za reševanje pritožb in notranjo zaščito številka 121/31-04 z dne 18. 6. 2004, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - potrdilo o udeležbi pri izobraževanju in usposabljanju s področja pritožb in notranje zaščite številka 85/25-02 z dne 18. 6. 2002, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - potrdilo o udeležbi pri izpopolnjevanju in usposabljanju inšpektorjev za reševanje pritožb in notranjo zaščito številka 79/30-03 z dne 18. 6. 2003, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva;

3

- potrdilo o udeležbi pri izpopolnjevanju in usposabljanju inšpektorjev za reševanje pritožb in notranjo zaščito številka 121/31-04 z dne 18. 6. 2004, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - potrdilo o udeležbi pri usposabljanju s področja notranjih preiskav in reševanja pritožb na postopke policistov številka 66/2-05 z dne 17. 6. 2005, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - potrdilo o udeležbi na seminarju Vodenje težavnih delavcev in potrdilo uspešno opravljenem preizkusu številka 3-002-4471 z dne 18. 12. 1997; - potrdilo o udeležbi na tečaju Odnos do javnosti; - pooblastilo številka 260-2/2007/1 (3A13-3) z dne 4. 1. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; c) za tretjo izbrano kandidatko: - prijavo na javni natečaj z dne 9. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča; - življenjepis, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva, naslov prebivališča, zasebno telefonsko številko, ime matere in ime očeta, število in status otrok; - diplomo Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru številka V00282, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - diplomo o specializaciji Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru številka S00019, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - diplomo Ekonomske fakultete Borisa Kidriča Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani številka 5996 z dne 22. 6. 1987, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - strani 2, 3, 4, 5, 6, 7 delovne knjižice, pri čemer je organ dolžan prekriti dekliški priimek, očetovo ime, datum in kraj rojstva, evidenčno številko, ime in sedež OZD, datum sklenitve delovnega razmerja, datum prenehanja delovnega razmerja, trajanje zaposlitve, podpis in pečat, ki se nanašajo na zaposlitev kandidatke v zasebnem sektorju; - odločbo številka 0433-2-C-19450/92 z dne 29/9-1992, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva, število let delovnih izkušenj in odstotek povečanja osebnega dohodka na tej podlagi; - pogodbo o zaposlitvi številka 123-7026/96 z dne 27. 9. 1996, pri čemer je organ dolžan prekriti EMŠO in naslov prebivališča; - ukaz številka 185-01-447/98 z dne 21. 7. 1998, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - ukaz številka 012-02-1/00-401 z dne 27. 7. 2000, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - ukaz številka 012-02-1/01-138 z dne 18. 10. 200,1 pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - odločba številka 123-65//01 1 z dne 4. 12. 2001, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - pogodbo o zaposlitvi številka 0112-0525/04/3 z dne 1. 6. 2004, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in naslov prebivališča; - pogodbo o zaposlitvi številka 1000-66/06 z dne 28. 8. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in naslov prebivališča; - odločbo številka 112-1045/2001 z dne 4. 10. 2001, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in naslov prebivališča;

4

- odločbo številka 0112-0525/04/1 z dne 31. 3. 2004, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - odločbo številka 1000-66/06 z dne 28. 8. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - potrdilo o opravljenem izpopolnjevanju s področja zatiranja kriminalitete številka 3/95 z dne 30. 6. 1995, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - diplomo šole za častnike številka III./IZG.-158 z dne 6. 11. 1998, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka številka 7903 z dne 14. 2. 2002, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku za VII. stopnjo izobrazbe številka 1957 z dne 27. 6. 2005, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o opravljenem posebnem strokovnem izpitu za davčnega inšpektorja številka 534 z dne 23. 4. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - Goethe-zertifikat C1, Zentrale Mittelstufenprüfung Zeugnis številka A398000-M-00007-06 z dne 18. 7. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva, dosežene točke po posameznih področjih in skupno; -potrdilo o opravljenem tečaju nemškega jezika z dne 12. 7. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; č) za četrtega izbranega kandidata: - prijavo na javni natečaj z dne 20. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča in datum rojstva; - izjavo z dne 20. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča in datum rojstva. 5. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije prijav s prilogami izbranih kandidatov v postopku javnega natečaja, objavljenega na spletni strani organa 23. 7. 2007, za zasedbo štirih delovnih mest višji policijski inšpektor III, II, I pri organu, in sicer glede na vrstni red, ki izhaja iz »Poročila o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)« z dne 2. 10. 2007: a) za prvega izbranega kandidata: - prošnjo za zaposlitev z dne 27. 7. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča; - življenjepis, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov, datum rojstva in zasebni telefonski številki; - izjavo z dne 27. 7. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in naslov; - potrdilo o državljanstvu, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, datum in kraj rojstva; - strani 4, 5, 12 in 13 vojaške knjižice, pri čemer je organ dolžan prekriti EMŠO, datum, kraj in občino rojstva ter podatek o določitvi roda-službe; - potrdilo o diplomiranju Visoke policijsko-varnostne šole pridružene članice univerze v Ljubljani številka 0800-S-9 z dne 10. 11. 2000, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva;

5

- potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu številka 6864 z dne 9. 5. 2001, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - potrdilo o uspešnem zagovoru magistrskega dela Fakultete za podiplomske državne in evropske študije z dne 11. 12. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov številka 203-2345/2004-5 z dne 16. 6. 2004, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - maturitetno spričevalo številka 25 z dne 28. 7. 1997, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; b) za drugega izbranega kandidata: - prijavo na javni natečaj za prosto uradniško delovno mesto višjega policijskega inšpektorja, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, zasebno telefonsko številko, datum in kraj rojstva, leto poroke in letnice rojstva potomcev; - potrdilo o nekaznovanosti številka 021-11027/2007(3) z dne 21. 5. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva ter naslov prebivališča; - potrdilo Fakultete za podiplomske državne in evropske študije o podelitvi znanstvenega naslova številka 389 z dne 5. 3. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; - spremni dopis in priporočilo za kandidata z dne 24. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, zasebno telefonsko številko in datum rojstva; c) za tretjega izbranega kandidata: - prijavo na objavljen javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta višji policijski inšpektor z dne 25. 7. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, zasebno telefonsko številko in datum rojstva; - življenjepis, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov prebivališča, zasebno telefonsko številko, elektronski naslov, datum in kraj rojstva; - izjave z dne 25. 7. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva in naslov prebivališča; - odločbo številka 182-01-5/2003-10 z dne 3. 2. 2003, pri čemer je organ dolžan prekriti datum rojstva; - diplomo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo številka 217 z dne 4. 6. 2002, pri čemer je organ dolžan prekriti datum in kraj rojstva; č) za četrtega izbranega kandidata: - prijavo na javni natečaj za zasedbo prostih uradniških delovnih mest z dne 20. 8. 2007, pri čemer je organ dolžan prekriti naslov kandidata, datum in kraj rojstva. 6. Organ je dolžan prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije gradiva, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah, in sicer dokument z naslovom »Merila v prvi fazi izbirnega postopka za delovna mesta policijski svetnik, višji policijski inšpektor III, II, I in višji policijski inšpektor II, I« z dne 14. 9. 2007 in dokument z naslovom »Poročilo o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)« z dne 2. 10. 2007, pri čemer mora organ prekriti imena in priimke neizbranih kandidatov ter kraje, iz katerih prihajajo izbrani in neizbrani kandidati.

O b r a z l o ž i t e v:

6

Prosilec je dne 17. 10. 2007 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, s katero je zahteval fotokopije vseh listin iz gradiva postopka javnega natečaja, objavljenega na spletni strani organa dne 23. 7. 2007, za zasedbo delovnih mest: policijski svetnik, višji policijski inšpektor II-I in višji policijski inšpektor III-II-I, za vsako delovno mesto posebej pa tudi naslednje listine:

- Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest organa, le tisti del akta, ki se nanaša na navedena delovna mesta;

- besedilo objave javnega natečaja; - prijave vseh izbranih kandidatov s prilogami; - sklep o imenovanju natečajne komisije; - merila, določena za prvo fazo izbirnega postopka; - merila, določena za drugo fazo izbirnega postopka; - gradivo, iz katerega so razvidne izbirne metode, faze izbirnega postopka in kandidati,

ki so bili izločeni v posameznih fazah; - ocenjevalni zapisniki razgovorov z vsemi izbranimi kandidati; - ocenjevalni zapisnik razgovora, ki je bil opravljen s prosilcem; - sklepi o izbiri vseh izbranih kandidatov.

Prosilec je dne 25. 10. 2007 zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 17. 10. 2007 razširil z dopisom, s katerim je zahteval fotokopije vseh sklepov o imenovanju v naziv in vseh pogodb o zaposlitvi, sklenjenih z izbranimi kandidati v postopku javnega natečaja za zasedbo delovnih mest policijski svetnik, višji policijski inšpektor II-I in višji policijski inšpektor III-II-I pri organu. Organ je o zahtevi prosilca z dne 17. 10. 2007 odločil z odločbo številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 16. 11. 2007, zoper katero je prosilec dne 23. 11. 2007 vložil pritožbo, v kateri se pritožuje zoper 1. točko izreka navedene odločbe, s katero je organ prosilcu zavrnil dostop do prijav vseh izbranih kandidatov s prilogami in dostop do gradiva, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah. V obrazložitvi 1. točke izreka izpodbijane odločbe številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 16. 11. 2007 organ navaja, da je bilo v razpisu delovnih mest navedeno, da mora prijava vsebovati izjave o izobrazbi, opravljenih izpitih, delovnih izkušnjah, državljanstvu, predkaznovanosti in uveljavljanju ugovora vesti. Zaželeno pa je bilo, da prijava vsebuje tudi kratek življenjepis, ter da kandidat navede tudi druga znanja in veščine, ki jih je pridobil. Organ v obrazložitvi navaja, da gre pri vseh navedenih podatkih za osebne podatke v smislu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, številka 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), pri nekaterih celo za občutljive osebne podatke. Obdelava teh podatkov je možna samo na podlagi zakona ali ob osebni privolitvi posameznika (8. oziroma 9. člen ZVOP-1).

7

Nadalje organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je to možnost uredil Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, številka 63/07; v nadaljevanju ZJU) v drugem odstavku 63. člena, ki določa, da lahko po izdaji sklepa o izbiri oziroma neizbiri vsak kandidat, ki je sodeloval v izbirnem postopku, pod nadzorom uradne osebe organa vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka. Ker gre pri vpogledu v dokumentacijo javnega natečaja za poseg v ustavno varovane osebne podatke, namen določbe o pravici do vpogleda v gradivo javnega natečaja pa je uresničitev pravice do pritožbe iz prvega odstavka 65. člena ZJU, ki jo lahko neizbrani kandidat na podlagi drugega odstavka 65. člena ZJU vloži v roku 8 dni od vročitve sklepa, gre kandidatu pravica do vpogleda v gradivo natečajnega postopka v 8 dnevnem roku za pritožbo. Organ v nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločbe navaja, da je prosilec imel možnost vpogleda v gradivo javnega natečaja, pa te pravice ni izkoristil, saj je njegov rok za pritožbo iztekel 2. 11. 2007. Njegove zahteve za dostop do informacij javnega značaja pa ni možno tolmačiti kot uresničevanje pravice iz drugega odstavka 63. člena ZJU, saj prosilec izrecno navaja pravno podlago po ZDIJZ, poleg tega pa se zahtevek nanaša na fotokopije gradiva javnega natečaja in ne na vpogled v gradivo pod nadzorom uradne osebe. Nadalje organ navaja, da obdelava omenjenih osebnih podatkov tudi ni mogoča na podlagi tretjega odstavka 9. člena ZDIJZ, saj obdelava osebnih podatkov ni potrebna niti primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe oziroma za izpolnjevanje pogodbe (prosilec je imel možnost izkoristiti zakonsko možnost vpogleda v gradivo javnega natečaja). Organ v nadaljevanju navaja, da ni podan niti razlog iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Razmerje med prosilčevo ustavno pravico do svobode izražanja (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, številka 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju Ustava RS)), na katero se sklicuje v svojem zahtevku in ustavno pravico varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS), je v konkretnem primeru zakonsko regulirano v drugem odstavku 63. člena ZJU, zato ni moč trditi, da je javni interes razkritja močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do teh informacij. Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe zaključuje, da je glede na to, da v obrazložitvi navedene listine vsebujejo osebne podatke, katerih obdelava ni mogoča na podlagi določb ZVOP-1, potrebno prosilcu zavrniti dostop do osebnih podatkov v prijavah izbranih kandidatov oziroma v prilogah (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). V primeru, da je osebne podatke možno izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, 7. člen ZDIJZ določa, da se taki podatki izločijo iz dokumenta. Vendar pa se glede prijav izbranih kandidatov oziroma prilog postavlja vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Prijave, iz katerih bi izločili vse osebne podatke kandidatov, bi bile za prosilca brez smisla in brez posebne vrednosti, zato delni dostop prosilcu v skladu s prakso Sodišča Evropskih skupnosti (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, številka T-204/99, z dne 12. 7. 2001, ECR II-226) ni bil ugoden.

8

V obrazložitvi drugega dela 1. točke izreka izpodbijane odločbe organ navaja, da je glede gradiva, iz katerega bi bili razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah, potrebno opozoriti, da upoštevaje 46. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, številka 42/02 in 113/07; v nadaljevanju ZDR), v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZJU ni več zakonske podlage za obdelovanje osebnih podatkov neizbranih kandidatov po prvem odstavku 9. člena ZVOP-1. Organ zaključuje, da je potrebno zahtevek zavrniti tudi v tem delu. Prosilec je dne 23. 11. 2007 na organ naslovil pritožbo zoper 1. točko izreka odločbe številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 16. 11. 2007. V obrazložitvi pritožbe prosilec izpodbija odločbo najprej iz razloga materialne nezakonitosti. Pritožnik navaja, da je zahteval informacije, ki se nanašajo na podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, kar pa velja le za izbrane kandidate, ki so imeli status javnega uslužbenca že ob prijavi na javni natečaj. Po mnenju prosilca zato 1. točka izreka izpodbijane odločbe, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za posredovanje podatkov, povezanih z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, ni v skladu z določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec navaja, da razkritje teh podatkov ne bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z določbami ZVOP-1, saj bi bil na podlagi 7. člena ZDIJZ dovoljen dostop le do dela podatkov, saj bi bili prekriti osebni podatki, ki z izpolnjevanjem razpisnih pogojev oziroma pogojev za zasedbo delovnih mest niso pomembni. Prosilec navaja še, da je takšna tudi praksa Pooblaščenca (pri tem se sklicuje na odločbo Pooblaščenca, številka 100-5/2006/358 z dne 15. 5. 2006). Prosilec v nadaljevanju navaja, da zaradi navedenega 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni pravilna pravna podlaga za zavrnitev njegovega zahtevka za dostop do teh podatkov, to pa po mnenju prosilca pomeni, da je bila zavrnitev njegove zahteve nezakonita. Gre za kršitev načela prostega dostopa do informacij javnega značaja, ki je določen v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. V nadaljevanju obrazložitve pritožbe prosilec izpodbija odločbo iz razloga formalne nezakonitosti. Prosilec navaja, da 1. točka izreka izpodbijane odločbe ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da mora biti le-ta določen, ker v izpodbijani točki niso določno navedeni konkretni podatki, za katere izbrane kandidate se zahtevek zavrne. Nadalje prosilec navaja, da obrazložitev izpodbijane odločbe ni v skladu z določbami 2. in 5. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ker v njej ni navedeno oziroma pojasnjeno, kateri so tisti podatki, ki jih je pritožnik zahteval, ki pomenijo osebne podatke v smislu 1. točke 2. člena ZVOP-1, in zakaj teh podatkov (ki bi morali biti konkretno navedeni oziroma določeni), ki pomenijo osebne podatke v smislu 1. točke 2. člena ZVOP-1, ni dovoljeno posredovati v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec navaja še, da je takšna tudi sodna praksa (pri tem se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, številka U 172/2004-11 z dne 21. 4. 2004). Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe na podlagi 245. člena ZUP odstopil Pooblaščencu v reševanje z dopisom številka Tu 10/07 IC 71/07 SS/MO z dne 6. 12. 2007, v katerem navaja, da v izpodbijani odločbi niso podane kršitve, ki jih navaja prosilec. Organ meni, da je glede napačne uporabe materialnega predpisa, ki jo v pritožbi navaja

9

prosilec, njegov očitek neutemeljen, saj pri prijavah kandidatov na javni natečaj ne gre za podatke, povezane z opravljanjem delovnega razmerja javnih uslužbencev, saj so bili kandidati šele v izbirnem postopku in za mesto, za katero so kandidirali, še niso imeli sklenjenega delovnega razmerja. Organ v dopisu nadalje navaja, da je določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ glede javnosti osebnega imena javnega uslužbenca in podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, potrebno spoštovati šele s trenutkom sklenitve pogodbe o zaposlitvi (pri tem se organ sklicuje na mnenje Pooblaščenca številka 0712-885/2007/2 z dne 9. 10. 2007). V nadaljevanju organ navaja, da so prosilčeve pravice v postopku javnega natečaja zavarovane v drugem odstavku 63. člena ZJU, ki kandidatom omogoča vpogled (in ne fotokopiranje) v gradivo javnega natečaja, pri čemer je namen te določbe uveljavljanje pravice do pritožbe v 8-dnevnem roku iz 65. člena ZJU. Da bi kandidat lahko uveljavljal to pravico, je z vidika načela sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 upravičen, da se seznani z vsemi tistimi podatki, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi in dokazujejo izpolnjevanje razpisnih pogojev (pri tem se organ sklicuje na mnenje Pooblaščenca številka 0712-885/2007/2 z dne 9. 10. 2007). V nadaljevanju organ navaja, da pritožba ne navaja nič konkretnega glede nepopolne oziroma napačne ugotovitve dejanskega stanja. Glede navedb prosilca, ki se nanašajo na kršitev pravil postopka organ meni, da niso utemeljene. Povsem jasno je, da se je v 1. točki izreka zahtevek prosilca zavrnil glede prijav vseh izbranih kandidatov s prilogami. Prav tako je v obrazložitvi navedeno, katere osebne podatke vsebujejo prijave izbranih kandidatov s prilogami in zakaj teh podatkov ni dovoljeno posredovati v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker organ pritožbi ni priložil vseh dokumentov, potrebnih za rešitev zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom številka 021-113/2007/2 z dne 13. 12. 2007 na podlagi prvega odstavka 10. člena ZInfP in drugega odstavka 245. člena ZUP pozval, da mu nemudoma oziroma najkasneje v roku osmih dni v izvirniku, to je brez prekritih podatkov, pošlje dokumente, do katerih je prosilcu zavrnil dostop, in sicer prijave vseh izbranih kandidatov s prilogami ter gradivo, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah. Zahtevane dokumente (prijave desetih izbranih kandidatov s prilogami ter dva dokumenta, ki predstavljata gradivo, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah, in sicer dokument z naslovom »Merila v prvi fazi izbirnega postopka za delovna mesta policijski svetnik, višji policijski inšpektor III, II, I in višji policijski inšpektor II, I« z dne 14. 9. 2007 in dokument z naslovom »Poročilo o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)« z dne 2. 10. 2007) je organ posredoval z dopisom številka Tu 10/07 IC 71/07 z dne 18. 12. 2007, s katerim je Pooblaščencu hkrati odstopil še pritožbo prosilca z dne 17. 12. 2007 zoper 1. točko izreka odločbe številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007, s katero je organ prosilcu zavrnil dostop do fotokopij vseh sklepov o imenovanju v naziv za kandidate, ki so bili izbrani v postopku javnega natečaja za zasedbo delovnih mest policijski svetnik, višji policijski inšpektor II-I in višji policijski inšpektor III-II-I pri organu. Z navedeno odločbo je organ odločal o prosilčevi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 10. 2007. Organ je v obrazložitvi 1. točke izreka odločbe številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007 navedel, da je na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija javnega značaja

10

informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Nadalje organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da na podlagi določil ZJU izbranim kandidatom niso bili izdani sklepi o imenovanju v naziv, zato se omenjeni sklepi ne nahajajo pri organu (sploh ne obstajajo). Organ zaključuje, da je zato zahtevek prosilca v tem delu potrebno zavrniti. Prosilec izpodbija odločbo številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007 iz razlogov materialne in formalne nezakonitosti. V obrazložitvi pritožbe prosilec navaja, da je v prvem odstavku 66. člena ZJU določeno, da se izbranega kandidata imenuje v naziv v osmih dneh od dokončnosti odločbe o izbiri in se mu najkasneje v nadaljnjih osmih dneh ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Prosilec navaja, da na podlagi te določbe ne bi smelo biti dvoma, da je pritožnik zahteval akte o imenovanju v naziv. Na podlagi določbe tretjega odstavka 84. člena ZJU se uradnika imenuje v naziv z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva. Prosilec v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da je v zahtevku sicer nepravilno navedel, da zahteva fotokopije sklepov, ne pa odločb o imenovanju v naziv. Prosilec pojasnjuje, da gre za gramatikalno napako, takšna napaka pa ne bi smela biti upravičen razlog za zavrnitev zahtevka, kakor se je zgodilo v izpodbijani odločbi. Prosilec meni, da bi morala pooblaščena oseba organa takrat, ko je ugotovila, da je zahteva nepopolna (ker je bilo nepravilno navedeno ime zahtevanih aktov), pozvati prosilca, da dopolni zahtevo, vendar tega ni storila. Prosilec meni, da gre za materialno nezakonitost, saj takšno postopanje ni v skladu z določbo prvega odstavka 18. člena ZDIJZ. Prosilec nadalje meni, da takšno postopanje tudi ni v skladu z določbo 7. člena ZUP (varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi), saj je nevednost pritožnika (zaradi v zahtevi nepravilno navedenega imena zahtevanega akta) bila v škodo njegovih pravic, ki mu gredo po ZDIJZ in Ustavi RS, organ pa ni poskrbel, da se to ne bi zgodilo. V nadaljevanju obrazložitve pritožbe prosilec navaja, da postopanje uradne osebe organa, ki pritožniku ni omogočila uveljavitve in zavarovanja njegovih pravic, ni v skladu s prvim odstavkom 138. člena ZUP. Nadalje prosilec navaja, da bi na podlagi določb drugega odstavka 15. člena ZDIJZ morala izpodbijana odločba vsebovati vse sestavine, ki so v ZUP določene kot obvezne sestavine odločbe, vendar le-ta ni v skladu z določbami ZUP, ker:

- 1. točka izreka izpodbijane odločbe, v kateri niso določno navedeni podatki, za katere izbrane kandidate se zahtevek zavrne, ni v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da mora biti izrek določen;

- obrazložitev 1. točke izreka izpodbijane odločbe, v kateri niso navedeni podatki o zahtevku pritožnika, ni v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 214. člena ZUP;

- obrazložitev 1. točke izreka izpodbijane odločbe, v kateri ni navedena določba ZDIJZ, na katero se opira zavrnitev zahtevka, ni v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP.

Organ je na podlagi prvega odstavka 240. člena ZUP v zvezi s 4. odstavkom 27. člena ZDIJZ ugotovil, da je pritožba zoper odločbo številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007 dovoljena, pravočasna in da jo je vložila upravičena oseba, zato jo je na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZDIJZ odstopil Pooblaščencu v reševanje z dopisom številka Tu 10/07 IC 71/07 z dne 18. 12. 2007. V navedenem dopisu

11

je organ pojasnil, da je pritožba popolnoma neutemeljena. Odločbe o imenovanju v naziv izbranim kandidatom niso bile izdane in ne obstajajo. Pri začasni premestitvi namreč zakon omogoča, da se uradniku priznajo pravice, ki izhajajo iz naziva, a se ga v naziv ne imenuje (4. odstavek 147. člena ZJU). Organ navaja, da mu pritožnik (med vrsticami ) očita poniglavost, ker naj bi mu dostop zavrnil zato, ker je napisal »sklep« in ne »odločba«. Organ ponavlja, da akti o imenovanju v naziv v postopku, za katerega informacije zahteva prosilec, niso bili izdani in zato predlaga, da Pooblaščenec pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Ker so se izjave prosilca in navedbe v odločbah prvostopenjskega organa razlikovale, je Pooblaščenec z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve, ali zahtevane informacije javnega značaja obstajajo, dne 25. 1. 2008 pri organu opravil in camera ogled na podlagi 11. člena ZInfP. In camera ogled brez prisotnosti javnosti in strank po teoretičnih izvajanjih pomeni izpeljavo odločanja de novo. To pomeni, da Pooblaščenec kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju zahtevanih podatkov. Pooblaščenec mora namreč kot pritožbeni organ imeti polna pooblastila za preiskovanje vseh pritožb, kot tudi to, da od prvostopenjskega organa zahteva vse informacije oziroma vse relevantne dokumente na vpogled. Takšno delovanje pa Pooblaščencu nalaga tudi spoštovanje načela materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da glede odločb za imenovanje v naziv vztraja pri razlogih, ki jih je navedel že v odločbi Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007. Organ je poudaril, da odločbe o imenovanju v naziv niso bile izdane na podlagi četrtega odstavka 147. člena ZJU in dodatno pojasnil, da podlago za to predstavlja tudi tretji odstavek 10.e člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, številka 94/07; v nadaljevanju ZDT-UPB5). Ob tem je organ pojasnil še, da so bili vsi izbrani kandidati premeščeni za določen čas in da pred zaposlitvijo niso bili zaposleni pri organu. Na ogledu in camera je organ Pooblaščencu izročil fotokopije naslednjih dokumentov:

- Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, številka Tu-K 3/2007/69 (BT) z dne 16. 7. 2007;

- Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, številka Tu-K 3/2007/69 (BT) z dne 23. 7. 2007;

- besedilo javnega natečaja za zasedbo štirih prostih uradniških delovnih mest »Višji policijski inšpektor«, številka Tu-K 3/07/80-1, ki je bil objavljen 23. 7. 2007;

- besedilo javnega natečaja za zasedbo štirih prostih uradniških delovnih mest »Višji policijski inšpektor«, številka Tu-K 3/07/80-1, ki je bil objavljen 23. 7. 2007;

- besedilo javnega natečaja za zasedbo dveh prostih uradniških delovnih mest v Specializiranem oddelku »Policijski svetnik«, številka Tu-K 3/07/80-1, ki je bil objavljen 23. 7. 2007.

12

Pooblaščenec je pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2007 in z dne 17. 12. 2007 s sklepom številka 021-113/2007/6 z dne 11. 3. 2008 združil v en postopek, ker so bili izpolnjeni pogoji, ki jih narekuje 130. člen ZUP. O pritožbah prosilca zoper obe izpodbijani odločbi je tako Pooblaščenec odločil z eno odločbo. Takšno ravnanje narekuje tudi načelo ekonomičnosti postopka, ki ga določa 14. člen ZUP. Pritožba prosilca z dne 17. 12. 2007 ni utemeljena, pritožba prosilca z dne 23. 11. 2007 je utemeljena. 1. Pojem informacije javnega značaja Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave RS. Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V prvem in drugem odstavku 5. člen ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, če pa z zahtevano informacijo ne razpolaga, mora o zahtevi prosilca odločiti z odločbo na podlagi drugega odstavka 22. člena ZDIJZ. Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, 2. organ mora z njo razpolagati in 3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Organ je samostojni državni organ v skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDT (Uradni list RS, številka 94/2007; v nadaljevanju ZDT), iz česar izhaja, da kot organ državne uprave sodi znotraj kroga organov, ki so na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja. Pooblaščenec je ugotovil, da dokumenti, ki jih je

13

zahteval prosilec, spadajo v delovno področje organa, saj se nanašajo na izbirni postopek za zasedbo prostega delovnega mesta pri organu. V nadaljevanju je bilo tako potrebno najprej ugotoviti, s katerimi dokumenti organ v konkretnem primeru sploh razpolaga, to je, ali je glede dokumentov, ki jih zahteva prosilec, izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike za obstoj informacije javnega značaja, in nato, ali je morda podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. 2. Reševanje pritožbe prosilca z dne 17. 12. 2007 zoper odločbo organa številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007 Pooblaščenec je v primeru pritožbe prosilca z dne 17. 12. 2007 moral ugotoviti, ali gre pri zahtevani informaciji za informacijo javnega značaja v smislu ZDIJZ. Ker se je organ skliceval na to, da zahtevana dokumentacija ne obstaja in ker zahteva prosilca izhaja iz domneve o obstoju zahtevanih dokumentov, je bilo v pritožbenem postopku potrebno razjasniti vprašanje, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo oziroma, ali organ z njimi razpolaga. Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. V obravnavanem primeru je prosilec zahteval dostop do fotokopij odločb o imenovanju v naziv vseh izbranih kandidatov na javnem natečaju za zasedbo delovnih mest policijski svetnik, višji policijski inšpektor II-I in višji policijski inšpektor III-II-I pri organu, ki je bil objavljen na spletni strani organa dne 23. 7. 2007. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z izpodbijano odločbo, v kateri je navedel, da zahtevani dokumenti ne obstajajo. Pooblaščenec ob reševanju pritožbe z dne 17. 12. 2007 ni mogel posumiti, da organ prve stopnje razpolaga z odločbo o imenovanju v naziv za kateregakoli izmed izbranih kandidatov, zato ugotavlja, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni bil izpolnjen, in sicer zlasti zato, ker je organ na ogledu in camera nedvoumno pojasnil, da na podlagi zakonskih določb v konkretnem primeru ni dolžan izdati odločb, ki so predmet zahteve prosilca, in jih zato tudi ni izdal, kar izhaja iz nadaljevanja obrazložitve te odločbe. Glede na navedbe organa na in camera ogledu Pooblaščenec navaja vsebino za obravnavani primer relevantnih določb XX. poglavja ZJU, ki se nanašajo na premestitev javnih uslužbencev. Prvi odstavek 147. člena ZJU določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Premestitev je lahko trajna ali začasna. Začasna premestitev lahko traja največ dve leti. Na podlagi četrtega odstavka 147. člena ZJU je uradnika možno začasno premestiti tudi na delovno mesto, na katerem se opravljajo zahtevnejše naloge v višjem nazivu. Uradnik mora izpolnjevati pogoje glede zahtevane

14

izobrazbe za takšno delovno mesto, vendar se ga lahko ne imenuje v višji naziv, temveč se mu za čas premestitve določijo pravice glede na višji naziv. V skladu z načelom lex specialis derogat legi generali je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tudi tretji odstavek 10.e člena ZDT, na podlagi katerega je lahko oseba s pooblastili policije ali drug javni uslužbenec ne glede na določbe prvega odstavka 147. člena ZJU začasno premeščen za dobo šestih let z možnostjo podaljšanja. Pooblaščenec se je seznanil z vsebino javnih natečajev, ki so bili podlaga za zaposlitev kandidatov, na katere naj bi se nanašale odločbe o imenovanju v naziv, ki so predmet prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 10. 2007. Besedila vseh treh javnih natečajev, ki jih je organ Pooblaščencu izročil na ogledu in camera, določajo, da bodo izbrani kandidati v skladu s tretjim odstavkom 10.e člena ZDT začasno premeščeni v Specializirani oddelek v Skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala za dobo šestih let z možnostjo podaljšanja oziroma zaposlitve za nedoločen čas. Organ je torej že v samem besedilu javnega natečaja določil, da bodo izbrani kandidati začasno premeščeni na novo delovno mesto. Pooblaščenec na podlagi tega dejstva ugotavlja, da ni razumnih razlogov, da bi podvomil v resničnost navedb organa, s katerimi zatrjuje, da so bili vsi izbrani kandidati premeščeni za določen čas. Odsotnost dvoma v trditve organa potrjuje tudi dejstvo, da iz prijav izbranih kandidatov, ki mu jih je organ posredoval z dopisom številka Tu 10/07 IC 71/07 z dne 18. 12. 2007, izhaja, da so bili vsi izbrani kandidati pred zaposlitvijo pri organu zaposleni v različnih državnih organih, vendar ne pri organu, katerega odločba se izpodbija. Navedena ugotovitev pa potrjuje dejstvo, da so bili vsi izbrani kandidati zaposleni pri istem delodajalcu, to je Republika Slovenija. Navedeni delodajalec ostaja torej isti tudi na novih delovnih mestih vseh izbranih kandidatov. Pooblaščenec ugotavlja tudi, da so bili vsi izbrani kandidati pred zaposlitvijo pri organu zaposleni na uradniških delovnih mestih, torej so bile izbranim kandidatom že na prejšnjih delovnih mestih izdane ustrezne odločbe o imenovanju v naziv. Po preučitvi celotne zadeve Pooblaščenec na podlagi informacij in dokumentov, pridobljenih na ogledu in camera, ugotavlja, da ne obstaja nikakršen dvom v resničnost navedb organa v izpodbijani odločbi in na in camera ogledu, s katerimi zatrjuje, da so bili izbrani kandidati v obravnavanem primeru dejansko premeščeni v okviru istega delodajalca, in da zato organ v konkretnem primeru skladno s četrtim odstavkom 147. člena ZJU začasno premeščenih uradnikov ni dolžan imenovati v višji naziv, posledično zato organ ne razpolaga z odločbami o imenovanju v naziv, ki so bile predmet obravnavane prosilčeve zahteve za dostop do informacij javnega značaja Pooblaščenec pri tem opozarja, da organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega

15

značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot pritožbeni organ v zadevah dostopa do informacij javnega značaja upravičen odločati samo o dostopu do informacij javnega značaja, nima pa pristojnosti, da bi se spuščal v veljavnost postopkov javnih natečajev. Pooblaščenec namreč ni pristojen za vsebinski nadzor nad delom organa. Zato odločanje o tem, ali je organ ustrezno uporabil institut premestitve javnega uslužbenca v okviru postopka javnega natečaja, ne sodi v pristojnost Pooblaščenca. Ravno tako ne sodi v njegovo pristojnost podajanje stališč o razlagi členov ZJU. Pooblaščenec se zato ni opredeljeval do vprašanj s področja postopkov zaposlovanja javnih uslužbencev, temveč je kot pritožbeni organ v okviru zakonskih pooblastil iz 2. člena ZInfP pri odločanju o pritožbi presojal obstoj in prosto dostopnost zahtevanih informacij. Pooblaščenec je v okviru svojih pristojnosti v obravnavanem primeru ugotovil, da v konkretnem primeru ni izpolnjen tretji kriterij za obstoj informacije javnega značaja, v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Pooblaščenec je namreč ugotovil, da organ prosilcu ni posredoval zahtevanih dokumentov, ker ti dokumenti ne obstajajo. Kot izhaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, torej organu ni potrebno ustvariti, pridobiti ali vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nima. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da organ dejansko ne razpolaga z dokumenti, katerih obstoj prosilec zatrjuje v pritožbi z dne 17. 12. 2007, kar pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 1. člena v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. Glede navedb prosilca, da postopanje organa ni v skladu z določbo prvega odstavka 18. člena ZDIJZ in z določbo 7. člena ZUP, Pooblaščenec na podlagi pojasnil organa v dopisu številka Tu 10/07 IC 71/07 z dne 18. 12. 2007 ugotavlja, da niso utemeljene, ker je organ zahtevo prosilca z dne 25. 10. 2007 razumel in obravnaval kot zahtevo za dostop do odločb o imenovanju v naziv in ne kot zahtevo za dostop do sklepov o imenovanju v naziv, kot si to zmotno razlaga prosilec.

Tudi glede pritožbenih razlogov prosilca, ki se nanašajo na druge kršitve pravil postopka, Pooblaščenec ugotavlja, da so neutemeljeni. Pooblaščenec ugotavlja, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe kratka in določna ter zato oblikovana v skladu s šestim odstavkom 213. člena ZUP. Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da je obrazložitev 1. točke izreka odločbe v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, ker ustrezno povzema popolnoma vse, kar je prosilec navedel v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja z dne 25. 10. 2008. Pooblaščenec ugotavlja tudi, da je organ zavrnilno odločbo glede na to, da zahtevani dokumenti ne obstajajo, ustrezno oprl na 1. odstavek 4. člena ZDIJZ, zato je navedba prosilca, da obrazložitev 1. točke izreka izpodbijane odločbe ni v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP, neutemeljena. Pooblaščenec zaključuje, da je bil postopek pred odločbo pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP o pritožbi prosilca

16

z dne 17. 12. 2007 odločil tako, da je pritožbo zavrnil in v obrazložitvi podal tudi razloge za neutemeljenost pritožbe. 3. Reševanje pritožbe prosilca z dne 23. 11. 2007 zoper odločbo organa številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 16. 11. 2007 Pooblaščenec uvodoma izpostavlja navedbe organa v izpodbijani odločbi, ki se nanašajo na drugi odstavek 63. člena ZJU, ki ureja pravico vpogleda v vse podatke, ki jih je izbrani kandidat navedel v prijavi na javni natečaj in dokazujejo izpolnjevanje natečajnih pogojev, in v gradiva izbirnega postopka. Pooblaščenec pri tem opozarja, da sta pravica vpogleda v dokumente na podlagi drugega odstavka 63. člena ZJU in pravica dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ dve popolnoma ločeni pravici, ki temeljita na različnih pravnih podlagah. Prva je namreč pravica kandidatov, ki so sodelovali v izbirnem postopku v sklopu javnega natečaja, druga pa je pravica vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. členom ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, nikakor pa uradne osebe, ki odloča o dostopu do informacij javnega značaja, ne zavezujejo določbe ZJU. Predmet varstva sta torej dve različni pravici, ki se medsebojno ne izključujeta. Zato Pooblaščenec ocenjuje, da so navedbe, s katerimi organ v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da je imel prosilec možnost vpogleda v gradivo javnega natečaja na podlagi pravice iz 63. člena ZJU, za odločanje o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, nepomembne. Pooblaščenec je zato kot pritožbeni organ skladno s svojimi pristojnostmi in glede na to, da organ ni zanikal obstoja informacij, na katere se nanaša odločba, ki jo prosilec izpodbija s pritožbo z dne 23. 11. 2007, ugotavljal, ali gre pri zahtevanih informacijah za informacije javnega značaja v smislu ZDIJZ in ali je podana katera izmed izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja. Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je v teh primerih morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena. Organ namreč lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ določeno izjemo. Ta taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da organ razpolaga s prijavami in prilogami vseh izbranih kandidatov in z gradivom, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah, je v nadaljevanju presojal, ali gre pri tej informaciji za v celoti prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana katera izmed izjem od prostega dostopa. 3.1. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ

17

Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali je glede prijav vseh izbranih kandidatov s prilogami in glede gradiva, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah, podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ tako napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki prvega odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Ob upoštevanju zgoraj citiranih določb ZVOP-1 glede določljivosti osebnega podatka, se Pooblaščenec sklicuje na sodbo Upravnega sodišča, številka U 1900/2005-12, kjer je sodišče odločalo tudi o spornem vprašanju, ali zgolj ime in priimek predstavljata osebni podatek v smislu ZVOP-1. Sodišče je potrdilo, da sama navedba imena in priimka brez kateregakoli identifikacijskega znaka še ni nujno osebni podatek, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika. Fizične osebe zgolj na podlagi imena in priimka, brez drugega identifikacijskega znaka (npr. navedbe naslova, enotne matične številke občana ali kateregakoli drugega enoličnega identifikacijskega znaka) namreč še ni mogoče identificirati. Iz navedenega torej izhaja, da ime in priimek nista nujno osebna podatka, ker posameznik ni določljiv vedno samo na podlagi imena in priimka, ampak ga za takšnega naredijo šele dodatni podatki, ki se nanašajo na posameznika, in na podlagi katerih je mogoče fizično osebo določiti (primerjaj 6. člen ZVOP-1). 3.1.1. Osebni podatki neizbranih kandidatov Pooblaščenec je pregledal vsebino gradiva, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah, ter ugotovil, da poleg osebnega imena iz navedenega gradiva izhajajo še drugi osebni podatki neizbranih kandidatov, in sicer iz dokumenta z naslovom »Merila v prvi fazi izbirnega postopka za delovna mesta policijski svetnik, višji policijski inšpektor III, II, I in višji policijski inšpektor II, I« kraj, iz katerega posamezni kandidat prihaja in kratek opis delovnih izkušenj posameznega kandidata, iz dokumenta z naslovom »Poročilo o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)« pa ocena oziroma število doseženih točk posameznega neizbranega kandidata. Iz navedenih dokumentov poleg navedenih osebnih podatkov izhajajo tudi druge okoliščine oziroma takšni dodatni podatki, na podlagi katerih bi bilo posamezne prijavljene kandidate mogoče neposredno določiti, in sicer brez nesorazmernega napora, velikih stroškov ali porabe veliko časa. Iz samega gradiva namreč izhaja, da gre za osebe, ki naj bi izpolnjevale

18

pogoje za delovno mesto policijski svetnik, višji policijski inšpektor III, II, I oziroma višji policijski inšpektor II, I, iz česar je razvidna tudi stopnja in smer zahtevane izobrazbe in tudi okvirna starost zaradi zahtevanih delovnih izkušenj. Glede na relativno majhno število prijavljenih oseb bi bile lahko osebe določljive že z objavo osebnega imena, pri čemer je treba še posebej upoštevati dejstvo, da gre za ozek krog kandidatov s podobnimi značilnostmi in lastnostmi, zaradi katerih obstaja velika verjetnost medsebojne prepoznavnosti. Ker bi bilo na tej podlagi mogoče te posameznike neposredno relativno enostavno identificirati, je Pooblaščenec ugotovil, da imena in priimki neizbranih kandidatov ter kraji, iz katerih le-ti prihajajo, predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je Pooblaščenec odločil, da je na v dokumentu z naslovom »Merila v prvi fazi izbirnega postopka za delovna mesta policijski svetnik, višji policijski inšpektor III, II, I in višji policijski inšpektor II, I« potrebno prikriti imena, priimke in kraj, iz katerega prihaja neizbrani kandidat. Glede vsebine dokumenta z naslovom »Poročilo o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)« pa je Pooblaščenec odločil, da je potrebno prekriti imena in priimke neizbranih kandidatov. 3.1.2. Osebni podatki izbranih kandidatov Kandidat, ki je sklenil delovno razmerje pri organu za konkretno določeno delovno mesto, je določljiv že na podlagi podatka o imenu in priimku osebe, saj je mogoče na podlagi omenjenega podatka, skupaj s podatkom o zaposlitvi, osebo identificirati brez velikega napora, brez velikih stroškov in to ne zahteva veliko časa. Pri tem pa je treba upoštevati določbo prve alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ, v kateri je navedeno, da se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih enajst izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. (tajni podatki) in 5. do 8. točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Poglavitni namen sistema javnih uslužbencev, urejen v ZJU, je zagotoviti sistem izbire uradnikov, ki temelji na čim bolj objektivnih merilih strokovne usposobljenosti. Ta namen se zagotovi predvsem s postopkom, po katerem se prosto delovno mesto zasede. Ob tem je potrebno omeniti 7. člen ZJU, kjer je opredeljeno načelo enakopravne dostopnosti, ki pomeni, da ima vsakdo, pod enakimi pogoji, pravico do enakega dostopa do delovnih mest v javnem sektorju, in sicer na tak način, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. To načelo se razteza na vsako zasedbo prostega delovnega mesta, četudi ne gre za novo zaposlitev, vsaj glede vidika, da lahko delovno mesto zasede samo tisti, ki je najbolj oziroma primerno strokovno usposobljen. S tem načelom se v uslužbensko pravo uvaja konkurenca, profesionalnost, učinkovitost in istočasno preprečuje korupcija.

19

Glede dostopa do osebnih podatkov izbranih kandidatov, ki se nahajajo v njihovih prijavah in v prilogah njihovih prijav ter v gradivu, iz katerega so razvidni kandidati, ki so bili izločeni v posameznih fazah, pa Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Halford v. Združeno kraljestvo z dne 25. 6. 1997, nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Izbrani kandidati so sklenili delovno razmerje pri organu, kar je organ potrdil tudi na ogledu in camera, s čimer so postali oziroma, upoštevaje podatke, ki izhajajo iz njihovih prijav na javni natečaj, ostali javni uslužbenci. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. V ta sklop torej sodi tudi organ kot državni organ. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Na tej teoretični podlagi temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri so ne glede na varstvo osebnih podatkov prosto dostopni tisti osebni podatki, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca. Glede na to, da iz navedb organa v dopisu številka Tu 10/07 IC 71/07 SS/MO z dne 6. 12. 2007, v katerem se sklicuje na mnenje Pooblaščenca številka 0712-885/2007/2 z dne 9. 10. 2007, izhajajo nekatera napačna razumevanja njegove vsebine, Pooblaščenec na tem mestu pojasnjuje, da drži, da je s trenutkom sklenitve pogodbe o zaposlitvi potrebno spoštovati dejstvo, da ima oseba, zaposlena v javnem sektorju, bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, vendar se slednje nanaša tudi na dokumente, ki so nastali pred trenutkom sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če so ti dokumenti v povezavi z delovnim razmerjem, ki nastane s sklenitvijo te pogodbe. Navedeno zagotovo velja za dokumente, ki so predmet obravnavane pritožbe, saj predstavljajo dokumente, ki so izvorno povezani s postopkom izbire kandidata na razpisano delovno mesto v okviru javnega natečaja. Na podlagi navedenega je v obravnavanem primeru podana zahteva po dokumentih, ki so povezani z zaposlitvijo javnih uslužbencev, kar pomeni, da je potrebno upoštevati zgoraj naveden tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se posredovanje informacije ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov, ki ga določa 3. točka) dovoli, če gre za podatke, ki so povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Pooblaščenec zato ugotavlja, da navedeno velja za osebne podatke izbranih podatkov, ki izhajajo iz dokumenta z naslovom »Merila v prvi fazi izbirnega postopka za delovna mesta

20

policijski svetnik, višji policijski inšpektor III, II, I in višji policijski inšpektor II, I« in iz dokumenta z naslovom »Poročilo o izvedbi natečajnega postopka za policijskega svetnika in višjega policijskega inšpektorja (III, II, I ter II, I)«. Zato ne sodijo med varovane osebne podatke ime in priimek ter ocena oziroma število doseženih točk posameznega izbranega kandidata, saj gre za osebne podatke osebe, sprejete v delovno razmerje pri organu, torej za javnega uslužbenca. V nasprotju s tem pa predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja podatki o krajih, iz katerega prihajajo izbrani kandidati. Navedeni osebni podatki namreč niso v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, zato predstavljajo varovane osebne podatke in s tem izjemo od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V prejšnjih odstavkih navedeni argumenti so podlaga tudi za posredovanje prijav izbranih kandidatov s prilogami. V tem delu zahteve prosilca je Pooblaščenec presojal, kateri osebni podatki, ki jih posamezna prijava oziroma priloga vsebuje, so v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev in skladno s tem ne predstavljajo izjeme od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Odločitev Pooblaščenca za vsak posamezni dokument je razvidna iz 3., 4. in 5. točke izreka te odločbe. Merila, na podlagi katerih je Pooblaščenec presojal, ali so določeni osebni podatki povezani z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, so bile kategorije, ki so za obravnavana delovna mesta podrobneje navedene v Aktu o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na Vrhovnem državnem tožilstvu Republike Slovenije, številka Tu-K 3/2007/69 (BT) z dne 16. 7. 2007, in sicer delovne naloge, zahtevana strokovna izobrazba, zahtevane delovne izkušnje, posebni pogoji, funkcionalna in specialna znanja. Poleg tega je Pooblaščenec presojal povezanost obravnavanih osebnih podatkov z delovnim razmerjem javnih uslužbencev tudi z vidika vsebine besedil javnih natečajev, ki se nanašajo na konkretna delovna mesta. Posledica ugotovitev Pooblaščenca pri tej presoji je dolžnost organa, da pri posredovanju zahtevanih dokumentov prekrije vse osebne podatke, ki niso v povezavi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, kot so na primer naslov prebivališča, datum in kraj rojstva, ime očeta, ime in dekliški priimek matere, število otrok v družini, starost in ime potomca, zasebna telefonska številka, število opravljenih izpitov in povprečna ocena na podiplomskem specialističnem študiju, število in status otrok, dekliški priimek, določeni podatki iz delovne ali iz vojaške knjižice, dosežene točke pri izpitu iz tujega jezika, leto poroke in letnice rojstva potomcev. Pooblaščenec zaključuje, da je organ prosilcu na podlagi navedenih določb dolžan posredovati zahtevane dokumente, vendar brez varovanih osebnih podatkov in na način, kot bo opisan v nadaljevanju. 3.1.3. Institut delnega dostopa Pooblaščenec poudarja, da zgolj sklicevanje na dejstvo, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, kot to izhaja iz izpodbijane odločbe, še ne omogoča zaključka, da ni dovoljen dostop do celotnega dokumenta. Organ v odločbi ni konkretno opisal niti za kakšne osebne podatke gre niti kje konkretno se nahajajo niti ni dokazal, da gre za varovane osebne podatke. Dolžnost organa, da pojasni razloge, zakaj šteje, da določeni osebni podatki

21

predstavljajo varovane osebne podatke, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije, številka U 172/2004-11 z dne 21. 4. 2004, na katero se sklicuje prosilec v pritožbi. Bistvena dolžnost organa v postopku z zahtevo za dostop do informacij je tudi, da ravna v prid načela transparentnosti, in če je le možno, odloča z vidika delnega dostopa, kar pomeni, da ni dovoljeno zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, če se lahko varovan osebni (ali kakšen drug) podatek izloči iz dokumenta, ne da bi s tem ogrozili njegovo zaupnost. Predvsem pa organ ne sme samo zaradi dejstva, da se v njem nahaja varovana izjema, zavrniti dostopa do celotnega dokumenta, kot je v obravnavanem primeru storil organ. Vsi zahtevani dokumenti, s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, vsebujejo mnogo osebnih podatkov, med katerimi so tudi takšni, ki za samo sklenitev delovnega razmerja javnega uslužbenca niso relevantni, ker ne predstavljajo pogoja za zaposlitev in niso povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca in zato takšni osebni podatki niso prosto dostopni, kot to izhaja iz obrazložitve pod 3.1.2. točko te odločbe. Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanih dokumentih, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ (npr. varovane osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, številka 76/2005; v nadaljevanju Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče:

- fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki;

- zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.

Ne glede na navedeno se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Pooblaščenec ugotavlja, da je v obravnavanem primeru mogoče uporabiti institut delnega dostopa. Z izbrisom vseh osebnih podatkov neizbranih kandidatov se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost teh posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznikov onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznikov, zato podatki, ki se nahajajo v dokumentu, izgubijo značaj osebnih podatkov.

22

Implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih problemov ločevanja dostopnih od zavarovanih podatkov, ampak tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ko bi bili dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za upravičenca (primer Olli Mattila v. Komisija in Svet EU, številka T-204/99, z dne 12.7.2001, ECR II-226). Ta vidik delnega dostopa je izpostavil tudi organ v izpodbijani odločbi. Vendar pa so ugotovitve Pooblaščenca glede smiselnosti delnega dostopa v konkretnem primeru nasprotne ugotovitvam organa. Pooblaščenec je kot pritožbeni organ sam ocenil in presodil dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale v obravnavanem primeru, če bi bil prosilcu omogočen delni dostop do zahtevanih dokumentov, ter ugotovil, da takšen način dostopa v obravnavanem primeru ne bi ogrozil varovanih osebnih podatkov, poleg tega pa za prosilca tudi ne bi povzročil popolne izgube vrednosti oziroma smiselnosti dostopa do zahtevanih dokumentov, kot to zmotno navaja organ v izpodbijani odločbi. Dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, so namreč sestavni del gradiva, ki ga je organ pridobil v okviru javnega natečaja. Takšni dokumenti, čeprav delno s prikritimi osebnimi podatki, izkazujejo potek postopka javnega natečaja, pri katerem ravno tako velja načelo transparentnosti. Zato delni dostop do obravnavanih dokumentov nedvomno ni brez vrednosti oziroma smisla ne za prosilca, ne za javnost. Pooblaščenec na podlagi navedenega zaključuje, da je organ dolžan prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je to določeno v 2., 3., 4., 5. in 6. točki izreka te odločbe. Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preizkusil, ali obstajajo tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da slednje ne obstajajo. Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca z dne 23. 11. 2007 ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke izreka odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v navedenih točkah izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe. Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ prosilcu posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov, in sicer s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, kot to izhaja iz izreka te odločbe.

23

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper 1. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije, Dunajska 22, Ljubljana, številka Tu 10/07 – IC 71/07 z dne 26. 11. 2007. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu. Zoper 2., 3., 4., 5. in 6. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka

Vročiti: - organu (z vročilnico), - prosilcu (z vročilnico), - arhiv, tu.