november 2004 letnik 02.01 200 SIT č a s o p i s š t u d e n t o v M e d i c i n s k e f a k u l t e t e

INTERVJU

doc. dr. Zvezdan PirtošekO študentskih letih, Anglijiin parkinsonizmu

Kako napisatidober seminar?

PRIROČNO

Razpis izmenjavza leto 2005

Mircha Poldrugovac

AKTUALNO

Kako do praksev Houstonu?

POD TUJIM NEBOM

INTERVJU

predsednik Študentskesekcije Slovenskegazdravniskega društva

PREDSTAVLJAMO

Nova generacijabrucov na MF

november 2004uvodnik02

ŽŽRRTTEEVV EENNAAJJSSTTIIHH DDOOKKTTOORRJJEEVV DDEENNTTAALLNNEE MMEEDDIICCIINNEE??

Destruktivne misli me navdajajo izključno v zobozdravstvenih čakalnicah. Sediš tam,prisiljen poslušati lokalni radio, uro, dve, komu mar. Prideš na vrsto in praviloma poz-abiš na nečloveško čakanje - saj, konec dober, vse dobro. Zakomplicira pa se, kokonca ni. Naslednji dan z istimi težavami spet sediš pred nalepko "Prosimo ne trka-jte". Sicer je ne upoštevaš, tisti za vrati pa tebe ne. Vmes izveš, da je Che Guevarradoštudiral medicino, skoraj začneš razumeti, zakaj so morali izumiti atomsko bombo,potem te sprejme nekdo drug, toda domov se vrneš enako slabe volje. In si dopove-duješ, da je vse skupaj pravzaprav trening za prenašanje telesnih bolečin.

S tem pripovedovanjem želim pojasniti svoje navale agresivnega razpoloženja vpoletni četrtini leta. Toliko sem se zadrževala pri zobarjih, da bi kdo še posumil, dasem tam na poletni praksi. Dejansko sem vmes začela resno razmišljati o menjavištudijskega programa. Ko te boli zob in tega nihče ne more omiliti, si pač nemočenin nad dano situacijo brez vsake kontrole. En sam zob, levo spodaj šest, ki ga zdaj,hvalabogu, več ni, prej pa se je ob njem zvrstilo enajst doktorjev dentalne medicine.Drug za drugim, v glavnem neuspešno.

Nočem kritizirati zobozdravstvenega sistema in določenih zobozdravstvenihposameznikov. Ne ker se ne bi dalo, ampak ker taka kritika nikamor ne vodi. Splohpa je to časopis, ki naj bi se izogibal kritičnih stališč in osebnih obračunov.Pravzaprav sem želela vnesti le nekoliko stomatološke tematike. Sliši se namreč, daje Erektor preveč medicinsko usmerjen, pa sem s pravkar navedenimi dentalnimidetajli začela delati na vsebinskih spremembah.

Kar pa še ne pomeni, da je tistih enajst ljudi bilo sposobnih, odgovornih in zavzetih.Se zgodi, četudi enajstkrat. Še dobro, da so večni samo diamanti, problemi tovrstnenarave pa ne. Vsakdo ima kakšno negativno izkušnjo iz zdravstvenega kolesja.Obtoževati predanega zdravnika, ki se mu enkrat povsem slučajno zalomi, jeneupravičeno. Če ga kdo neprestano lomi, pa je vsak očitek še premalo.

Recimo neka ohola okulistka, ki verjame, da je najbolj razgledana in najbolj kompe-tentna oseba slovenskega zdravstva. Spada med ljudi, ki so prebrali veliko knjig,brez dvoma. Za Veliki sodobni bonton pa še niso slišali. Saj ne rečem, da bi naspisek prebranega gradiva mogoče pridali Medicinsko etiko z deontologijo?

Če se ne znaš obnašati, ti ni pomoči. Če ne obvladaš svoje stroke, tudi ne.Posledično ni pomoči tvojim pacientom. Zato: učite se, da boste najboljši v tem, karboste počeli! In bodite dobri ljudje! Nek afriški pregovor menda pravi: "Doberzdravnik je dober človek, ki zna tudi medicino." Pri tem se sprašujem, kakšenzdravnik je bil Che Guevarra in… kako bi on reagiral ob podobni zobozdravstveniizkušnji…

03

V s e b i n a

06

12

39

21

S t v a r n i k iGLAVNA IN ODGOVORNA

UREDNICAMartina Turk

IZVRŠNA UREDNICATina Peršuh

TEHNIČNI UREDNIKLovro Žiberna

UREDNIK FOTOGRAFIJEPrimož Žužek

LEKTORPetra Trpin

VODJA PRODAJEMaja Tripar

VODJA PROMOCIJEPetra Tomaževič

EREKTORJEVA EKIPARok Devjak,Polona Maver,Nino Mirnik, Ana Perpar,

Alenka Vittori, Irena Vrečar,Duško Zagoranski

STALNI SODELAVCISrečko Dobrecovič, NinaFister, Ana Marija Furlan,

Žiga Jan, AleksandraMohar, Gregor Poglajen,

Tea Tašker, Peter Trošt

PRI TEJ ŠTEVILKI SOSODELOVALI ŠE:

Aleš Agatonović, NatašaBizovičar, Eva Ćirić,

Benjamina Dolinšek,Gabrijel Fišer, Matevž

Harlander, Meta LevstekDarja Logar, Vanja Kaučič, Nina Kotnik, Miha Lukač,

Katja Perdan, BarbaraPistor, Janko Vlaović, Marko

Žličar

ILUSTRACIJE:Marjana Udovič

TISK:Grafex doo., Izlake

NAKLADA:800 izvodov

IZDAJA:Društvo študentovmedicine Slovenije,

Korytkova 2, Ljubljana

Tisk finančno omogočil:ŠOMF

Cena vključuje 8,5% DDV.

ISSN1581-9078

kje je kaj?

UVODNIKŽrtev enajstih doktorjev dentalne medicine. . . .

PREDSTAVLJAMOPredstavitev knjige Medicinska fakulteta. . . . Kulturno umetniško društvo dr.Lojz Kraigher . . . . .Nova generacija brucov. . . . . . . . . . . . . . . . . . .SIDSIC. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

STROGO STROKOVNONasveti za pisanje seminarjev med študijem . . . .Povabilo k molitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Centralna medicinska knjižnica. . . . . . . . . . . . . . .Kongres nevrokirurgije. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

INTERVJUNevrolog doc.dr. Zvezdan Pirtošek. . . . . . . . . . . .

NA SCENIReportaža z brucovanja. . . . . .. . . . . . . . . . . . . . .Medicinski mesec kulture. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Institute for Indian Mother and Child. . . . . . . . . . Projekt Medimedo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

PRIPRAVLJA SENapovednik dogodkov. . . . . . . . . . . . . . . . . . Projekt VIRUS v polnem zagonu. . . . . . . . . . . . . . Projekt Osveščen, ne zadet. . . . . . . . . . . . . . . . ..

INTERVJUMircha Poldrugovac . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

POD TUJIM NEBOMŠtudentsko izpopolnjevanje v Houstonu. . . . . . . .Praksa v Združenih državah Amerike. . . . . . . . . Na elektivu v Turčiji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Razpis praks in elektivov za leto 2005. . . . . . . . . 53. svetovno srečanje študentov medicine. . . . . . . Pogovor s tujimi študenti. . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ŠPORTBatavieren race 2004. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sladko hujšanje. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .3 . .

IZ ŽIVLJENJAHalloween. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . In vino mortis. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Jelko pije kavo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vsi enaki, vsi. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

V PROSTEM ČASUUtrinki s popotovanja po Korziki. . . . . . . . . . . . . . Oražnovci na ekskurziji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .Humor. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nagradna križanka. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pajzl žur. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

02

04050607

08091011

12

15161617

181920

21

242627283031

3233

34343535

3637373839

Vaše prispevke pošljite na: erektor@dsms.net

PREDSTAVITEV KNJIGE MEDICINSKAFAKULTETA UNIVERZE V LJUBLJANI

(1919-1945)Tekst: Nataša Bizovičar in Darja Logar

november 20044 predstavljamo

Dela, ki govore o razvoju naše fakultete, so vredna vse pozornosti in eno izmed njih je tudiknjiga, ki bi vam jo radi predstavili. Uredili so jo Franc Urlep, Miroslav Kališnik inPeter Borisov. Predstavljeni so začetki Medicinske fakultete, ki je nastala inpreživela vse do danes predvsem zaradi vztrajnosti, neomajne volje, trme in optimizmaizjemnih posameznikov, ki so orali ledino na tem področju. Prvi del zbornika opisujezgodovinski razvoj MF, v drugem delu pa so izpod peres zdravnikov predstavljeni ljudje,ki imajo posebne zasluge za uspešno prehojeno pot MF. Vsi avtorji in uredniki želijo nego-vati zgodovinski spomin, da bi se zavedali pomena dejanj prednikov in da bi iztrgali min-ula dogajanja zgodovinski pozabi. Knjiga je edinstveno priznanje učiteljem, ki so poda-jali znanje mnogim generacijam zdravnikov pred nami. Predsednik Zdravniškezbornice Slovenije je v knjigi zapisal: "Prepričan sem, da se zdravniki svojih učiteljevspominjamo s hvaležnostjo vsakokrat, ko rešujemo zdravje in življenje." [1]

Na začetku knjige nas zgodovinar prof.dr.Peter Borisov seznani s potekom zgodovin-skih dogajanj, ki so pripeljala do ustanovitveMedicinske fakultete. Prve ideje za njenoustanovitev so se porajale že leta 1848, ko jebila ukinjena mediko-kirurška šola, vendar sooblasti na Dunaju to onemogočile, ker so imelenamen slovensko ozemlje postopoma ponemči-ti. Slovenski študentje so zato morali na šolanjehoditi v Gradec, Innsbruck, Dunaj, Prago inPadovo. Študirali pa so lahko le sinovipremožnih staršev, ker je bil študij drag in dolgo-trajen. Težave so našim študentom povzročalitudi nemški študentje, ki so jim pogosto tudi ssilo preprečevali predavanja. Kljub neugodnimokoliščinam se je zdravstvo na Slovenskemrazvijalo in krepilo tudi po ukinitvi mediko-kirurškega učnega zavoda.

Ustanovitev Univerze v LjubljaniOktobra 1918 se je končala štiriletna vojna, kije povzročila razpad habsburške monarhije inna Slovenskem so se zopet začele pojavljatiideje o lastnem slovenskem vseučilišču. Istegaleta je bila ustanovljena podkomisija zaMedicinsko fakulteto, ki je bila del vseučiliškekomisije, ki naj bi izdelala priprave zaustanovitev Univerze. Spori so se pojavljali tudiv zvezi z lokalizacijo Univerze, ki naj bi bila vLjubljani ali Trstu. 23. julija 1919 je bil v beogra-jski skupščini izglasovan zakon o ustanovitvi uni-verz v Kraljevini SHS. Ustanovitev Univerze vLjubljani je bilo uresničenje davnih željaSlovencev. Ustanovili so pet fakultet, med njimitudi Medicinsko fakulteto, ki je imela prva dvapripravljalna letnika. Imenovani so bili tudi prvi

SSkkoozzii ggeenneerraacciijjii

trije fakultetni profesorji: dr.Alfred Šerko,dr.Albert Botteri in dr. Janez Plečnik.

Prvi koraki Medicinske fakulteteFakulteta naj bi se postopoma dopolnjevalatako, da bi dosegla dolžino 10 semestrov. Učninačrt ob ustanovitvi fakultete je obsegal nasled-nje predmete: anatomija, biologija, kemija,fizika v 1. letniku. V 2.letniku: topografskaanatomija in histologija, fiziologija. V 3.letniku:patološka anatomija, eksperimentalna patologi-ja, farmakologija, interna klinika in kirurška klini-ka. V 4.letniku: interna klinika, kirurška klinika,porodništvo in ginekologija, psihiatrija innevrologija. V 5.letniku: interna klinika, kirurškaklinika, oftalmologija, pediatrija, higiena insodna medicina. V 1.letnik je bilo v šolskem letu1919-1920 vpisanih 66 študentov. Učni načrt jebil povzet po učnem načrtu zagrebškeMedicinske fakultete. Kmalu so si študentje inprofesorji želeli izpopolnitve Medicinske fakul-tete, na kateri je tedaj pouk potekal le prvi dveleti.

Načelnik zdravstvenega oddelka Narodnevlade Slovenije dr. Ivan Oražen je po svojismrti v oporoki Medicinski fakulteti zapustilsvoje premoženje z namenom, da se ustanovitaštudentska domova za revne medicince.Pomanjkanje denarnih sredstev, učne opreme,predavateljev in prostorska stiska so bili glavnizaviralni dejavniki, s katerimi se je moralaMedicinska fakulteta nenehno ukvarjati in je bilzato njen obstoj večkrat ogrožen. Leta 1929 soželeli ukiniti Medicinsko fakulteto skupaj sTehnično in zato so, da bi zavarovali njen

obstoj, fakulteto poimenovali po kraljuAleksandru. Pojavljale so se tudi demonstraciještudentov, ki so želeli ohraniti neokrnjenoUniverzo.

Težnje po izpopolnitvi fakultete inzdravstvaSredi tridesetih let ni bilo več neposrednenevarnosti glede ukinitve Medicinske fakultete,zahteva po izpopolnitvi fakultete pa se je zlila zzahtevo po novi in sodobni bolnišnici, kajti delov takratni je bilo skoraj nevzdržno. Z novo bol-nišnico naj bi se reševalo tudi vprašanje opopolni Medicinski fakulteti s predavalnicami ininštituti za vse predmete. Želja po izpopolnitviMedicinske fakultete in po popolni kliniki vLjubljani je rasla še v naslednjih letih, saj je bilooboje pereče socialno vprašanje. Obstoječzdravstveni sistem ni več mogel ustreči potre-bam prebivalstva, ki je obsegalo ne samoLjubljano, ampak celotno Slovenijo. Leta 1937je bila razglašena nova medicinska uredba,proti kateri so se uprli vsi medicinci, tej pa jesledila splošna stavka celotne Univerze, skatero so želeli opozoriti na splošno poman-jkanje zdravnikov. Zdravniki prostovoljci, ki sodelali brezplačno, so bili v veliko pomočsplošnemu zdravniškemu osebju, vendar pa sobili zdravniki vseeno preveč obremenjeni. Kljubtemu novih delavnih mest zaradi pomanjkanjadenarnih sredstev niso razpisali in nezadovoljst-vo se je še stopnjevalo.

Kasneje je spremenjeni zunanji politični položajEvrope vplival na združitev slovenskih sprtih

predstavljamo 5

strani v enotni akademski Narodni blok. Želeliso se odreči vsem medsebojnim trenjem inzdružiti moči. S težavo so dograjevalineprimerne prostore Medicinske fakultete.Uredba iz leta 1937, ki je določala glavne inneobvezne predmete za študente medicine, jebila popravljena. Boj za izpopolnitev fakultetepa se je nadaljeval. V marcu l.1940 je Društvomedicincev izdelalo za slovensko javnosttiskano Spomenico o nepopolni Medicinskifakulteti in pomanjkljivi zdravstveni organizaciji,ki je prepričljivo pričevanje o zavzetosti takrat-nih študentov. Fakultetni inštituti so bili v izrednoslabem stanju zaradi prenatrpanosti oddelkov.Vztrajne zahteve pa so vendarle obrodilesadove. Imenovali so nekaj novih profesorjev infakulteta je dobila nekaj novih prostorov. L.1941je bil na seji Medicinskega sveta izdelanosnutek za reformo celovitega medicinskegaštudija, vendar je te dolgo pričakovane načrtepreprečila 2. svetovna vojna.

Udarec 2.svetovne vojneKo je Jugoslavijo napadla združena nacifašis-tična koalicija, so študentje ljubljanske Univerzeprijeli za puške in odkorakali med branitelje

domovine. Med vojno je Univerza in z njo vredfakultete doživljala zelo burne čase, verjetnonajhujše v svoji zgodovini. Medicinska fakultetaje dobesedno životarila in bila v nenehnemstrahu za svobodo in za življenja svojih učiteljevin študentov. Po kapitulaciji italijanske vojskel.1943 so ljubljansko pokrajino zasedli Nemci,ki so začeli izvajati na univerzitetni svet vse hujšipolitični in vojaški pritisk. L.1943 je predsednikpokrajinske uprave ukazal ukiniti vsa predavan-ja in vaje na Univerzi. S to odredbo sta ljubljan-ska Univerza in z njo vred tudi Medicinskafakulteta praktično prenehali obstajati. Todazanju je bil to le začasen predah. Po 2.svetovnivojni je Univerza spet zaživela v polni meri.Priznana je bila Uredba o obnovi Univerze,Medicinsko fakulteto pa so dopolnili v desetsemestrov dolg študij. Izpeljana je bila temeljitareorganizacija, ki je povzročila imenovanjenovih profesorjev in izpolnitev Medicinske fakul-tete.

Iskanje korenin matere slovenskihzdravnikov nam lahko pomaga priboljšemu razumevanju sedanjega stan-ja na MF in nam hkrati vzbuja občutek

pripadnosti že od samega začetka natrdnih temeljih zgrajenega nenehnegarazvoja in posodabljanja fakultete, kije po strokovnosti vsekakor primerljivaz drugimi MF po svetu. "Danes jeMedicinska fakulteta pred noviminalogami in izzivi. Potrebna jeposodobitev pouka tako kot na vsehmedicinskih šolah v razvitem svetu."[2]Prav zdaj pa se v Sloveniji ustanavljaše druga MF. Predstavitev prizadevanjljudi in še posebno njihovega razmišl-janja je lahko sedanjim generacijamnaših študentov, zdravnikov in vsem,ki sooblikujejo staro in novo fakulteto,dragocena vzpodbuda in vzor.

[1] Bitenc M. Predgovor predsednikaZdravniške zbornice Slovenije. Medicinskafakulteta Univerze v Ljubljani 1919-1945(2003): 9-10.

[2] Žargi M. Predgovor dekana Medicinskefakultete v Ljubljani. Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani 1919-1945 (2003): 7-8.

Kulturno umetniško društvo dr.Lojz Kraigher

MUZE V BOLNIŠNICI

KUD dr. Lojz KraigherNaše medicinske muze delujejo v Kulturnoumetniškem društvu dr. Lojz Kraigher.Društvo je dobilo ime po istoimenskemzdravniku in književniku, sodobniku in prijateljuIvana Cankarja (ja, Lojz je bil frajer).Predsednica KUD-a je prav tako "zgodovinskaosebnost" prof. dr. Zvonka ZupaničSlavec. KUD ima pravzaprav zelo plemenitoposlanstvo: člani s svojim umetniškimizražanjem razveseljujejo bolnike ljubljanskihbolnišnic. Društvo združuje množico različnihsekcij in talentov, od glasbenikov, likovnikov,fotografov, do šahistov; študentom pa je verjet-no najbolj znan študentski pevski zbor COR.Toda sekcija, ki ima ob sebi največ muz, je liter-arno-dramska sekcija.

Znani člani sekcijeSekcija, kot pove že ime, združuje dramsko inliterarno aktivne člane. O nadarjenosti medi-cincev na teh področjih ne gre dvomiti, med boljznanimi so na primer igralec Borut Veselkoin scenarist Marko Pokorn, pa pesnik

Alojz Ihan… Zdravniki so sicer literarno ust-varjali že od nekdaj, vendar je ta dejavnostpostala povezana in organizirana šele okrogleta 1979, ko je bil ustanovljen KUD dr. LojzKraigher. Literarno-dramsko sekcijo sta minulaleta vodila Miran Miklavič in AntonKomar, sedanja predsednica je CvetkaPučko. Med njihove večje (skupne) dosežkeprav gotovo šteje knjiga Ars medici iz leta1991. Dramski del sekcije pa je imel celo takoslavne mentorje kot sta Jože Vozny in našigeneraciji še toliko bolj ljub Jurij Souček.Njihove recitale in nastope je kdaj posnela tuditelevizija.

Literarni list KCIn kdo so njihove muze? Poleg tistih mitoloških,ki jim dajejo navdih, so muze tudi njihov "otrok".Muze Kliničnega centra se namreč imenujeliterarni list, ki ga ta sekcija izdaja. Umetniškavrednost njegove vsebine se lahko primerja zvsebino katerekoli pesniške zbirke v knjigarni,marsikatero celo presega. List izhaja v dovoljveliki nakladi, da je dosegljiv vsakomur, nanj pa

se seveda lahko tudi naročite. In kar je šepomembnejše: v listu lahko objavljate tudi sami,tisti bolj sramežljivi pod psevdonimom.

Nam bi bilo, jasno, všeč, če bi to storili tudi vErektorju…

KUD ima svoj sedež na Zaloški 7a, predsedst-vo literarno-dramske sekcije deluje na Šlajmerje-vi 3 (ginekološka klinika), svoje prispevke palahko pošljete na naslov: Miran Miklavič, SPSnevrološka klinika, Zaloška 7/V ali na e-mail:miran.miklavic@kclj.si. Na istem naslovuse lahko na list tudi naročite.

Bolnišnica je nekoliko nenavaden kraj za domovanje muz, a so se vendar naselile v samosrce Kliničnega centra. Verjeli ali ne, zdravnike in njihove še šolajoče se naslednike navdi-hujejo skorajda vse od njih.

SSkkoozzii ggeenneerraacciijjii

Tekst: Alenka Vittori

Na MF smo dobili novo generacijo kolegovDOBRODOŠLI NA

NAJDALJŠEM ŠTUDIJU MED VSEMITekst:Nino Mirnik, Foto: Primož Žužek

november 20046 predstavljamo

SSkkoozzii ggeenneerraacciijjii

V naslednjih vrsticah boste lahko prebrali anali-zo ankete z bruci in nekaj nasvetov zanje.

Novopečenim študentom medicine smo vponedeljek, 4. oktobra 2004, po prvi uri preda-vanja iz biofizike razdelili 240 anket. Nazajsmo jih dobili 195, kar je še vedno dovolj velikvzorec in smo z njim lahko več kot zadovoljni.

Na anketo nam je odgovarjalo več kot dvakratveč predstavnic ženskega spola kot moškega,kar je logično glede na strukturo študentovMedicinske fakultete, ki je krepko v pridženskega spola, kar pa moškemu spolu prejugaja kot ne. Eno petino vprašanih predstavlja-jo dentalni medicinci, kakršno je tudi sicerrazmerje med medicinci in dentalnimi medicinciv 1. letniku., saj je bilo letos sprejetih 200 prvihin 50 slednjih.

Velika večina (90%) naših bodočih kolegov jeimelo na voljo več kot dovolj točk. Nekajsrečnežev pa je imelo točk ravno dovolj. A najmlajše kolege opozorimo, da točke z mature nafakulteti ne pomenijo prav nič, saj se vse začneznova. Velikokrat se zgodi, da imajo prav štu-denti, ki so brez pretiranega truda in zlahkaopravili s srednjo šolo, največ težav, saj se neznajo posvetiti določenemu predmetu toliko kottisti, ki so bili na to navajeni že prej.

Zanimalo nas je, koliko nameravajo biti bruci napredavanjih. Večina (76%) vprašanih bovedno na predavanjih, nekaj pa jih bo preda-vanja obiskovalo občasno. Na začetku preda-vanj v prvem letniku smo bili tudi starejši kolegizelo zagreti. Zanimivo bi bilo isto vprašanjenašim brucom postaviti čez kakšen mesec.

Tisti mlajši kolegi, ki bodo na predavanja hodiliredno, si bodo med tednom privoščili manjzabave. Tretjina si bo vzela čas za nočnozabavo enkrat med tednom, dvakrat med ted-

nom si bo vzela čas slaba četrtina novopečenihštudentov medicine, prav toliko pa jih prisega lena tradicionalne študentske žure Medicinskefakultete v Oražnu in Pajzlu. Slaba desetinanadobudnežev bo zunaj 3 krat na teden, tolikopa je med bruci tudi takih, ki se zabav sploh nebodo udeleževali.

Tečaji so bili na osnovni in srednji šoli zelopomembni in so v mnogih primerih tudi pripel-jali nove študente Medicinske fakultete naželjeni faks, saj so jim dali še nekaj obširnejše-ga znanja. Marsikdo je tudi obilo časaposvečal športu ali glasbi. Večina (42%)vprašanih si bo zdaj za obštudijskedejavnosti tako vzela več kot 2h na teden,slaba tretjina pa več kot 5h. Desetina kolegovbo ostalo skrajno aktivnih in si bodo vzeli večkot 7h ali celo več kot 10h na teden zase.Najmanj se jih bo popolnoma posvetilo faksu inza obštudijske dejavnosti ne bodo več našličasa. Naj bruce opomnimo, da imajo v prvemletniku veliko več časa za obštudijske dejavnos-ti, kot ga bodo imeli v višjih letnikih, zato naj karnajbolj izkoristijo svoj prosti čas.

Mnogi novi študenti Medicinske fakultete imajofante in punce. Med študijem bo zanje ševedno dovolj časa našla več kot polovicavprašanih. Slaba četrtina vprašanih pa je šebrez fanta ali punce, a bi zanjo ali za njegazagotovo našli čas. Vedno si je treba najti časza romantične zveze, obštudijske dejavnosti inše kaj, kar ohrani študij v lepem spominu, le raz-porediti si ga je treba kar najbolje.

Dobra desetina (12%) vprašanih študentov žeživi v študentskih domovih. Kar nekaj jihnajbrž še čaka, da pridejo na vrsto, tako da večkot polovica vprašanih živi v privatnih stanovan-jih. Dobra tretjina brucov pa živi doma ali prisorodnikih.

Večini brucov (90%) je jasno, da bo pridobivan-

je višje stopnje izobrazbe zahtevalo od njih večučenja. V bistvu gre za to, da je snovi zaopravitev enega izpita mnogo več, kot je jebilo v srednji šoli snovi za opravo celotnemature. Zatorej naj bruci svoji pripravi namaturo prištejejo še kakšen teden ali dva in sivzamejo toliko dni za pripravo na izpit. Polegtega na faksu tudi niso običajna sprotna prever-janja znanja, čegar ste bruci bili navajeni izsrednje šole. Kolokviji so na začetku študijamnogo bolj redki kot recimo v tretjem letniku, kosi spet prisiljen delati sproti. Za pripravo nakolokvij si redni obiskovalci predavanj vza-mejo manj časa kot občasni. Občasni si vzame-jo za pripravo na kolokvij kakšen teden.Vsekakor se kolokvije splača opraviti, da seizogneš ponavljalnim kolokvijem. Ti običajnoobsegajo obsežno snov, ki pa na žalost nes-rečnikov običajno nima veliko skupnega s tisto,ki jo je potrebno obvladati za opravo izpita.

Kar štiri petine vprašanih bo med študijem radosodelovalo s kolegi, 15% pa jih bo individualis-tov. Na splošno velja, da je že na fakultetipotrebno razviti močno zaupanje v svojesposobnosti in hkrati biti dovolj "moža", da zanasvet vprašaš kolega. Podobno naj bi bilo kas-neje tudi obnašanje na poklicnem področju.Nihče namreč ne ve vsega.

Bruci se najbolj veselijo predavanj iz anatomi-je in prve pomoči. Sledi biokemija 1,biofizika in biologija celice. Zanimivo je, da sebruci najbolj veselijo predavanj iz predmetov,katerih ni potrebno opraviti za vstop v naslednjiletnik. Morda bi bilo za bruce bolje, da bipovečali interes za predavanja iz predmetov,katerih izpiti jih čakajo že letos. Najprej jih čakabiofizika že po koncu prvega semestra, nato paše biokemija 1 in biologija celice po koncudrugega semestra.

"Zakaj si se vpisal na Medicinsko fakul-teto?" je najbolj pogosto vprašanje, ki se ga

predstavljamo 7

SSkkoozzii ggeenneerraacciijjii

postavlja brucom. Večina brucov (70%) jepodala pričakovan odgovor. Vpisali so se, da bipomagali ljudem. Slaba četrtina pa je vrubriko "drugo" navedla čisto svoje razloge zavpis na naš faks. Večina se je na MF vpisalazaradi dela z ljudmi, ker jih medicina veseli, kerje poklic dinamičen ali enostavno, ker gre zazanimiv študij. Posamezniki pa so navedli edin-stvene razloge. Ker sem imel dovolj točk, ker mezanima znanstveno raziskovanje, ker se dobrosliši, da bom veliko vedela, da bom znala vdoločenih situacijah odreagirati in s tem tudipomagati, ker mi je faks kul, ker je to moja veli-ka želja od otroštva, so le nekateri. Nekanovopečena medicinka pa je napisala, da se jena MF vpisala, ker je človeško telo zelo zanimi-vo in nič na svetu ne deluje tako perfektno.

Študij je povezan z ogromnimi količinamidenarja. Večina brucov (45%) bo živelo spomočjo staršev, dobra desetina vprašanih boživelo samo s pomočjo štipendije, dve petinevprašanih pa bo imelo na razpolago sredstva zobeh naslovov. Delo prek študenta med vsemištudijskimi obveznostmi praktično ni možno.Prek študenta je med študijem možno le opravl-janje priložnostnih del med vikendi, saj so štu-denti medicine med tednom enostavno prevečzaposleni z opravljanjem vaj. Večina se za deloprek študenta odloča med poletnimi počitnica-mi, saj le takrat za to najdejo čas. Brucomželimo, da bi se vsi novopečeni študenti medi-cine med študijem prvega letnika medicinenamesto z denarnimi ukvarjali predvsem zbiofizikalnimi, biokemičnimi in biološkimi prob-lemi, ki jim bodo pomagali utrditi znanje tehpredmetov.

Velika večina brucov (72%) bo dala vse odsebe, da študij konča v 6-7 letih. Če bovsem tudi zares uspelo, bodo močno popravilipovprečje dobe študija na naši fakulteti, ki je 8let. Dobra petina vprašanih misli študijdokončati v 8-9 letih, nekaj vprašanim pa že nazačetku primanjkuje optimizma in ne verjamejo,da bodo uspeli študij končati pred 10 leti.

Vsem brucom se še enkrat zahvaljuje-mo za sodelovanje. Na srce pa jimpolagamo, da se naj na faksu ne izgu-bijo in naj ne pustijo, da jih Ljubljanapogoltne in izpljune. Za vsa, takšna indrugačna, tudi neumna, vprašanja sovam vedno na voljo starejši kolegi, kiso svoje brucovsko leto že uspešno pre-stali, le pocukati jih morate za rokav.Vključite se lahko v pevski zbor, dram-sko skupino, foto sekcijo, kul-turnoumetniško sekcijo ... Sodelujetelahko v projektih DŠMS. Tu boste imelipriložnost svoje starejše kolege tudipobližje spoznati. Pri študiju vam vsiželimo obilo uspeha! Srečno!

Intervjujali smo še dve brucki in dva bruca. Povprašali smo jih onjihovih prvih vtisih o faksu, zakaj so se vpisali na medicino, kježivijo in zakaj so se vpisali ravno na ljubljanjsko MF. Vemo nam-reč, da je letošnja generacija brucov imela prva možnost izbireštudija medicine pod okriljem ljubljanske ali mariborske univerze.

Tjaša iz SevniceFaks se mi zdi fajn. Tud sošolci so fajn. Medicina se mi ježe od nekdaj zdela zanimiva. Živim v študentskem domu.Nekoliko sem nezadovoljna le zato, ker smo ravno mizačeli faks že v petek in imamo vaje že kar prvi teden. VMariboru nisem zato, ker ga manj poznam kot Ljubljano,pa še sestro imam tu.

Nina iz CeljaZakaj sem se vpisala na medicino, se mi zdi brezveznovprašanje, ker ga vsi postavljajo, in nanj ne bomodgovorila. Živim v privatnem stanovanju. Faks in pre-davanja so v redu. Tisti sošolci, ki jih poznam, so vredu. Iz Celja pa nas je letos kar veliko. V Maribornisem šla, ker tam študij letos poteka šele prvič.

Matic iz LjubljanePredavanja so mi všeč, najbolj anatomija zaradi profesor-ja, samo je malo preveč informacij. A bom res moral vseto znati? Zdi se mi tudi, da so profesorji malo prevečzadrgnjeni. Na žalost še vedno živim doma. Ne poznamnobenega Ljubljančana, ki bi šel študirat medicino vMaribor. Upam pa, da medicinci niso vseskozi vsi skupaj,ker bi rad spoznal še študente drugih fakultet.

Klemen iz BovcaPredavanja so mi všeč. Za medicino sem se odločil, kerje fajn študij. Živim v študentskem domu. V Maribornisem šel, ker je Ljubljana pač bližje Bovcu. Na fakultetiv Mariboru bo tako ali tako letos vse novo in zagotovone bo tako kvalitetno kot tu, kjer so vsi že rutinerji.

SIDSICSidsic je društvo, ki ga vodimoštudenti stomatologije naMedicinski fakulteti ter nudirazlične aktivnosti študentom, kibi poleg študija radi počeli šekaj prijetnega, zabavnega inhkrati poučnega na področjustomatologije.

Kdo je lahko član ?Član je lahko vsak študentMedicinske fakultete v Ljubljani.

Kaj se dogaja pod okril-jem Sidsic-a ? -organizacija izmenjav za nižjeletnike-organizacija strokovnih praksza višje letnike-organizacija Twin projekta(izmenjava skupin študentovnaše in tuje fakultete)-strokovne ekskurzije-motivacijski vikend-ski week….…….imaš ti še kakšno idejo ?

Kje nas najdeš ?Ker Sidsic deluje pod okriljemŠOMF-a MF-ja in Mednarodnepisarne ŠOU v Ljubljani, imamosedež društva v Mednarodni

pisarni na Kersnikovi 4, sestankepa sklicujemo preko E-mail-a in plakatov, in sicer vseminarju na Medicinskifakulteti.Nahajamo pa se tudi nanaslovu www.sidsic.net

Kako delujemo ?Ker je Sidsic neprofitna organi-zacija, delujemo prostovoljno,ob pomo?i sponzorjev, našefakultete in ŠOU-a.

Sidsic je polnopravni član :-IADS (svetovna zveza študen-tov stomatologije) www.iads-web.org-EDSA (evropska zveza študen-tov stomatologije)www.edsa.globaldent.com-Komisp-a (zveza zvez društevza mednarodno dejavnost)

Tekst:Nina Kotnik, predsednica

Nasveti za pisanje seminarjev med študijemKAKO POSTATI

MEDICINSKI IVAN CANKAR?Tekst: Žiga Jan

november 20048 strogo strokovno

Če uporno vztrajate v univerzitetnem sistemu, ki pogosto podcenjuje samostojnorazmišljanje, če mislite s svojo glavo, če vedno plavate močnemu toku nasproti, čene podlegate epidemijam "hvatanj krivine", potem si preberite, kakšne malenkostinaredijo dober - seminar.

Na Medicinskih razgledih (MR)se srečujemo z vsakovrstnimi prispevki -strokovnimi članki, raziskovalniminalogami študentov, preglednimi član-ki, tako da se srečamo s precej našimipisci. Slovenski prostor je majhen poštevilu piscev za domač medicinskičasopis, a velik po njihovi odličnosti!Izobražen/-a zdravnik/-ca, ki piše zastrokovno javnost s prepoznavnim,nazornim, naravnost izbrušenim slo-gom ter genialnim didaktičnimpristopom, se ne rodi čez noč. Kaljenjuso namenjena v prvi vrsti leta na našifakulteti. Zato se ne čudite, da nasučitelji leto za letom vabijo k pisanjuseminarjev. To je namreč prva šolapisanja strokovnih prispevkov.

Poglejmo si torej, kakšne so maleskrivnosti v besedilu, nad katerim stro-ka zadovoljno kima. Že na tem mestupriporočam: potrudite se še bolj innapišite seminar, kot da bi šlo za obja-vo v strokovni publikaciji. In ne poz-abite predpravila: da boste dobronapisali seminar, morate najprej poz-nati tematiko, t.j. dobro preštudirajte lit-eraturo.

1. PRAVILO: Intelektualno bod-ite samostojniČe boste svoj del seminarja napisalisami, se boste:- urili v umetnosti pisanja, - snov boste bolj razumeli,- o njej lažje govorili na predstavitvi,- na izpitu boste precej bolj suvereni. Seveda je za to potrebno prežuliti sečez članke... Nič pa ni narobe, če si

ogledate, kaj so starejši kolegi naprav-ili; vsak seminar gre skozi mentorjevosito, zato je koristno vedeti, kaj mentorpravzaprav zahteva. A samostojnodelo se dolgoročno bolj izplača.

2. PRAVILO: CitirajteV medicini velja, da je treba vsakotrditev navesti z ustreznim citatom.Vsako novo znanje je plod prejšnjihprizadevanj, zato le povejmo, od kodsmo se vse skupaj naučili. Ravno s citi-ranjem literature je največ težav, saj sopisci razmeroma v tem nepodkovani.Takole gre: na koncu stavka, kjer nava-jate ustrezno dejstvo, napišete poševnoin v oklepajih zaporedno številko cita-ta. Citate pišemo skozi tekst po vrsti, odprvega do zadnjega. Na koncu člankapa napišemo "Literatura" in navedemočlanke skladno z navodili zasodelavce Medicinskih razgledov (1).Na spletni strani ameriške nacionalnemedicinske knjižnice lahko preverite,ali ste članek pravilno citirali (2).

3. PRAVILO: Dodajte tabele inslikeV tabelah lahko nazorno predstavitevelike količine podatkov in prikažetepovezave med njimi. Izmislite si svojetabele! V naši reviji so zagotovonajbolj napredni izdelovalci tabelnemški avtorji - njihov legendarni smiselza sistematičnost se pozna v razlagimedicinskega znanja! V tem septem-bru je objavil članek v zborniku kon-gresa imunologov prof. Hof izHeidelberga in postal absolutnizmagovalec - s sedemnajstimi tabela-

mi! Pretiravati ni dobro, poskusimo pavseeno: bogatimo svoje seminarje stabelami (Tabela 1).

Kaj pa slike? Vsi si jih želimo čimveč inčim boljših, a malo jih je vrhunskihslikovnih opremljevalcev. Ne obupajte,v seminarjih in prispevkih sodobrodošle tudi enostavne sheme (tembolj, če so zrasle na vašem zelniku).Ne boste verjeli, koliko vaših kolegovje nadarjenih fotografov, ki zmorejo zdigitalcem/klasičnim fotoaparatompričarati kompozicijske mojstrovine! Inzlasti, koliko nas je sposobnih izrisatien čisto navaden, a ličen miselnivzorec! Le pogumno (Slika 1).

4. PRAVILO: Preglejte inpopraviteV medicinskem časopisju velja, damora vsak prispevek skozi strogorecenzentovo sito. Recenzent je uvel-javljen strokovnjak iz nekega področja.

Slika 1. Začne se s sanjami. Prirejeno poIcu Voljevici (4)

KKaakkoo nnaappiissaattii sseemmiinnaarr??

strogo strokovno 9

Njegova naloga je oceniti, kakoprimeren je članek za objavo. Pri tempreveri glavne teze prispevka in jihprimerja s sorodnimi članki. Preveri, alije avtor omenjal njegovim hipotezamnasprotne trditve, in ali je uporabljalrelevantne navedke. Na seminarjih borecenzent vaš mentor.Tudi ko pišete sami, boste hvaležniostremu očesu vašega kolega, ki najišče slovnične in stilistične poman-jkljivosti in priporoča popravke.Dogovorita se, kako tujke zamenjati zlepše zvenečimi slovenskimi izrazi, npr.infekcije poslovenite v okužbe, hospi-taliziranega bolnika pa rajši sprejmite vbolnišnico. Pri medicinskem pravopisjuse opirajte na najbolj moderen medi-cinski slovar (3). Je še dosti trikov, ki pa smo jih rajepredstavili v tabeli (Tabela 2).

Upam, da se bomo študentje na našifakulteti še naprej trudili za dobre sem-inarje in pohvalili kolegice in kolege, kiso se zares potrudili. Upam tudi, jasno,da bo zrasla nova generacija zlatihmedicinskih peres! Ne pozabite naše-ga novega gesla: Mi zmoremo najbol-je!

LITERATURA1. Navodila sodelavcem Medicinskihrazgledov. Med Razgl 2004; 43 (1):112-3.2.Dosegljivo na: URL:http://www.pubmed.org3. Slovenski medicinski slovar.Ljubljana: Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani; 2002.4. Voljevic I. Grga. Vijenac 2004; 12(269): 40.

E - knjige 24/7CENTRALNA MEDICINSKA KNJIŽNICA -VAŠA ŠTUDIJSKA SOPOTNICA

Tekst: Ana Marija Furlan, Foto: Primož Žužek

november 200410 strogo strokovno

CCMMKK

Veseli smo, da ste k Erektorju povabili tudi vašo knjižnico. Tisti, ki hodite vCMK, že veste, da najdete kolegice Minco, Mašo, Katjo, Nadjo,Tanjo in Anito tudi na drugi strani pulta, bolj malo pa vas ve, da navašo željo pridemo tudi k vam domov. Kako? Preko interneta.

Ena osnovnih in prijetnih nalog CMK jesodelovanje v učnem procesu MF. Skupaj spedagoškim kadrom gradimo zbirkoučbenikov. Za letošnje šolsko leto smouspeli nadgraditi in uskladiti fond s pred-pisanimi predkliničnimi učbeniki za pred-mete v novem kurikulumu.

Ponosni smo na našo zbirko kvalitetnihinternetnih baz. V tej številki vam bomopredstavili e-knjige, ki so vam kot pripo-moček pri osnovnem študiju ter poglabljan-ju in širjenju znanja na voljo 24 ur na dan.

h t tp ://www.acpmedic ine .com/cgi -bin/publiccgi.pl?loginOPV bazi ACS Surgery Principles andPractice vodilni kirurgi predstavljajo svojenajljubše tehnike za varne in učinkoviteosnovne postopke, ki omogočajo sodobnoin gospodarno bolnišnično oskrbo.Mesečno ažuriranje baze zagotavlja, daimate vedno pri roki najsodobnejši kirurškipriročnik.

HTTP://ACCESS.ADAM.COM/ADAM Online Anatomy je obsežnabaza natančnih anatomskih slik, kiomogočajo uporabniku, da pokaže, kliknein identificira več kot 20.000 anatomskihstruktur na modelu ženskega in moškegatelesa v različnih ravninah.

HTTP://WWW.ZDRAVILA.NETBaza podatkov o zdravilih je mrežnabaza podatkov Urada RS. Za dostop selahko brezplačno prijavite. Baza je vir zainformiranje o zdravilih, ki imajo dovoljen-je za promet v Sloveniji, vsebuje pa tudipodatke o ukinjenih zdravilih.

HTTP://DXPLAIN.MGH.HARVARD.EDU/DXP/DXP.DIRECT.PL?LOGIN=WEBEZProgram DXplain razvijataMassachusetts General Hospital inHarvard Medical School. DXplain je sistemza podporo pri odločanju, ki s pomočjokliničnih izvidov oblikuje rangiran seznamverjetnih diagnoz. Program vključujeobsežno bazo podatkov s preko 5000 klin-ičnimi manifestacijami in preko 2.000različnimi boleznimi.

HTTP://WWW.EBM-GUIDELINES.COMEBM Guidelines, Evidence-BasedMedicine je zbirka znanstveno utemel-jenih smernic za podporo vsakodnevni klin-ični praksi. Zbirka vsebuje okoli 1.000problemsko naravnanih in za posameznobolezen specifičnih smernic s priporo?ili zazdravljenje, več kot 1.900 povzetkov zdokazi in več sto kakovostnih fotografij.Namen baze je, da služi kot priročnik zadiagnostiko in zdravljenje pri boleznih instanjih, s katerimi se srečuje družinskizdravnik.

HTTP://HARRISONS.ACCESSMEDI-CINE.COM/Harrisons Online je vodilni učbenikinterne medicine. Njegove prednosti soredno ažuriranje z novostmi v terapiji, klin-ičnih poskusih, obsežne reference, diskusi-jski forumi in povezave s sorodnimi spletni-mi stranmi in bazami podatkov.

HTTP://INTERACTIVEPHYSIOLOGY.COMInteractive Physiology (IP web)uporablja praktične vaje, animacije in testeza razlago fizioloških konceptov in pro-cesov. Vključuje več kot 30 različnih tem, kise nanašajo na kardiovaskularni, mišični,dihalni, živčni in urinski sistem ter telesnetekočine in elektrolite.

HTTP://WWW.MDCONSULT.COM/Baza MD Consult je bila zgrajena znamenom, da služi kot orodje za odgovorna klinična vprašanja in omogoči spreml-janje novosti v medicini. Vključuje 71 med-icinskih revij, 50 referenčnih priročnikov,1.000 praktičnih kliničnih navodil, 5.000navodil za izobraževanje bolnikov, infor-macije o več kot 22.000 zdravilih, 30letopisov in 450 modulov za stalno medi-cinsko izobraževanje.

strogo strokovno 11

HTTP://WWW.GOV.SI/IVZ/KNJIZNI-CA/REG_ZDRAVIL/REG_ZDRAVIL.HTMRegister zdravil RS je redno ažuriranpriročnik z osnovnimi podatki o zdravilih,ki imajo dovoljenje za promet v Sloveniji inje javno dostopen.

HTTP://WWW.STUDENTBMJ.COM/INDEX.HTMLStudent BMJ je mednarodna medicinskarevija, namenjena študentom. Enkratmesečno jo izdaja BMJ Publishing Groupza britansko medicinsko združenje.

Dostop do baz je tudi preko naših spletnihstrani http://www.mf.uni-lj.si/cmk/info-viri/baze-ibmi-i.html-l2

Vir DXPlain in elektronski časopis StudentBMJ sta dostopna le v mreži KIMMF, zaostale pa vam bomo poslali uporabniškaimena in gesla, če nam boste pisali nainfocmk@mf.uni-lj.si

Do internet virov imate dostop tudi v raču-nalnici CMK. Letošnje poletje je Univerzaomogočila nakup dodatnih petih računal-nikov in opreme zanje. Našli jih bostezraven računalnikov za prijavo na izpite.

Še ta mesec vam bomo na naši domačistrani ponudili posodobljena katalogaučbenikov za obe smeri študija, novembrapa bomo brucom na vajah predstaviliknjižnico z njenimi viri in storitvami.

Vsem nasvidenje v knjižnici, na spletu(http://www.mf.uni-lj.si/cmk/) in v nasled-njem Erektorju!

3RD CENS MEETING KONGRES NEVROKIRURGIJE

V ljubljanskem hotelu Union je letos od 1.do 4. septembra potekal Kongres sred-njeevropskega združenja nevrokirurgov.Sodelovalo je izredno veliko številostrokovnjakov iz različnih držav, tako daje prišlo do izredno dragocenih izmenjavprofesionalnih izkušenj in predstavitvenajnovejših izkušenj na tem področju.Svoja odkritja so predstavili najboljizkušeni strokovnjaki na posameznihpodročjih nevrokirurgije in predlagalinekaj novih idej za praktično rabo v vsak-danji nevrokirurgiji.

Predstavitev tem je potekala na eni stranikot ustne prezentacije povabljenih gov-ornikov, hkrati pa si je bilo mogoče v avlihotela ogledati obširno razstavo plaka-tov. Tak kongres predstavlja velik uspeh zvidika primerjanja sodobnih nevrokiruršk-ih dosežkov in deljenja pomembnihizkušenj s sodelavci - strokovnjaki istegapodročja.

Klinika za nevrokirurgijo je študentom, ki jihnevrološke vede zanimajo, omogočilabrezplačno udeležbo na predavanjih inbrezplačen strokovni material, za kar se jimnajlepše zahvaljujemo.

In za tiste, ki jih zanima še več:www.cens2004.net.

Tekst: Irena Vrečar

Intervju z nevrologom doc.dr. ZvezdanomPirtoškomPARKINSONIZEM JE FASCINANTEN MODEL,KJER VLADA LOGIKA, KJER ZNANJE ODSTIRA PRESENETLJIV SVET GIBA, MISLIIN ČUSTEV

Tekst:Gregor Poglajen, Foto: Primož Žužek

november 200412 intervju

V prvem in drugem letniku ga še nismo poznali.....večina tudi v tretjem letnikune...zato pa smo v začetku četrtega letnika od svojih starejših kolegov že slišali:"Nevra? Mater ... to je pa zalogaj. Ampak ni panike, veš kaj nared? K Pirtoškupejt za 14 dni na vaje pred izpitom, pa bo definitivno kul. Je dobil nagrado zanajboljšega mentorja!!" Na začuden pogled pa je sledil karajoč odgovor: "Neveš, kdo je?! To je un, ko Parkinsonovo predava." Kmalu smo tudi sami delilipodobne nasvete. Ker pa se študentska radovednost ne ustavi samo pri stroki,smo se odločili, da ga malo povprašamo še o tem in onem...

E: Dr. Pirtošek, v Ljubljano ste prišlišele kot študent, prej pa ste živeli vCelju, a ne?Prav imate. Spomin mi sega v neko srečnootroštvo v Celju, dolge poletne in zelosončne dneve, na videz neskončno velikpark pred našo hišo, pa nizek zid, nakaterem sem pogosto sedel, bingljal z noga-mi, opazoval mimoidoče in gradil domišljijs-ki mozaik njihovih usod. Pa tisti svet onkraj,kako me je privlačil in vznemirjal - najprejonkraj neskončnega parka, kasneje onkrajzidov sosednjih hiš, pa onkraj železniškeproge, tam, kjer so se že začrtovale visokestavbe mestnega središča. Vznemirljivost tis-tega onkraj mi je nato za vedno ostala - kothrepenenje oditi onkraj mesta, onkraj gora,morja, tja v tuje kraje, v rdeče kanjone amer-iškega srednjega zahoda, k osamljeni lepotikarakoramskih gora, v zlomljeno vro?opokrajino srednje Afrike.

E: Kako pa so tekla vaša gimnazijs-ka leta?Gimnazija v Celju je s svojo klasično potezotakemu onkraj dodala novo vsebino - pred-vsem ljudi in mesta. Proti četrtemu letniku sovrednosti dobivale vse bolj subjektivno noto,zven upora vsemu konvencionalnemu.Ampak za prave civilizacijske upornike(generacija šestdesetih) smo bili prepozni,za bančno in računalniško uglajeno gen-eracijo yuppijev (osemdeseta leta) pa prez-

godnji. Tako smo se sivini sedemdesetih letihupirali tako, da smo špricali šolo in vLogarski dolini poslušali Pink Floyde, čitalismo Fromma, zvečer zahajali v disko vMladinskem klubu ali pa viseli pri Vrtnici inob kremšnitah prisegali, da nikoli ne bomotaki kot generacija staršev. Matura je bilazame prava mora. Pa ne zato, ker biomagoval pod težo učenja, ne, mature sembil pravzaprav oproščen. Ampak imel semto smolo, da sem bil nekak poluraden literatgimnazije in marsikatera odsotnost(Logarska dolina in Pink Floydi) mi je bilaoproščena, ker sem pisal vezna besedila zaproslave. Tistega maturitetnega leta 1975smo praznovali 30-letnico osvoboditve in nibilo težko predvidevati, kaj bo tema matu-ritetnega spisa. '30 let svobode'. Oziromanekaj zelo podobnega. Tiste sončne dnevesem presedel v svoji sobi in pisal spise znaslovom '30 let svobode'. Dvanajst spisovali pa kakega več ali manj! Enega za 4c,dva za 4e, štiri za 4f, štiri za 4g, pa šeenega za ne vem koga. Ene z noto tragične-ga, druge s sijem glorifikacije, tretje z notoprizemljenosti, četrte z žarom mladost-niškega upanja, za pete in šeste se pa že nespomnim več. Se pa zanesljivo spomnijotisti, ki so se teh spisov učili na pamet.(Skrivnost je torej razkrita, upam, da imajoceljski gimnazijski profesorji pametnejšedelo, kot da čitajo glasilo medicincev!).

doc. dr. Zvezdan Pirtošek

E: Zdi se, da vam kalupi klasičnegimnazije niso bili najbolj pisani nakožo. Kako pa ste se navadili na štu-dentsko življenje medicinca?

Študentsko življenje mi je nekako bolj ugaja-lo, a Ljubljana sredi sedemdesetih let se mije zdela zavita v ideološko, estetsko, urban-istično sivino. Uličice ob Ljubljanici (kjerdandanašnji v poletnih mesecih kar kipi odživljenja) so bile varno oplankane, staraLjubljana je gotsko razpadala, še Pajzl je bilnekam mrk. Vaje na anatomiji so se mendapričenjale ob 7h zjutraj in vsak teden nas jeskupina zaspancev ob 7.05h preživljaladramo svojega življenja, ko smo se mimoneizprosnega C. skušali prebiti v vajalnico.

intervju 13

Smo pa nekako tistih let pričeli zasajevatisramežljiva drevesca na notranje dvoriščeMedicinske fakultete...

E: Kot študent ste imeli priložnostspoznati tudi druge medicinskefakultete, kar je bilo takrat bolj izje-ma kot pravilo, menda pa ste sevpisali tudi na psihologijo?Res so me kasneje študentska leta in nemirniduh zanesla še v Prago in v Zagreb, naivnopričakovanje, da je mogoče preplestirazumevanje telesa in duše, pa še na študijpsihologije.

E: Mogoče kakšna primerjava mednjimi?Različne fakultete so imele različne prednos-ti in pomanjkljivosti. Ljubljani je ravno'butičnost' MF dajala poseben čar, akadem-ski odnos do študenta (spoštljivost, obravna-vanje študenta kot kolega) pa je bil vLjubljani najslabši.

E: Kaj vas je kot študenta najboljprivlačilo?V prvi vrsti odkrivanje sveta. V duhu časa(pozna sedemdeseta) z nahrbtnikom, z zelomalo denarja in s čudežnim jugoslovanskimpotnim listom, ki je odpiral vsa vrata.Očarale so me raznolikost pokrajin, civi-lizacijske razlike med narodi, stara mesta,Egipt Ehnatona, 'polmesec civilizacije'(Anatolija, Sirija, Mezopotamija), malamesta, kjer so predsokratiki razmišljali o'prapočelu', svilena pot ob Indu, gozdoviYucatana s svojimi ciudad perdida,izgubljenimi mesti, poznopopoldanske sip-ine puščave Lut.

Potem medicina. Doma in na potovanjih. Vnahrbniku sem v stranskem žepu imel MerckManual in med dolgimi urami čakanja nalokalni avtobus v Ngoro Ngoro (saj veste,dvakrat tedensko!) sem ga, verjeli ali ne,prav z veseljem tudi prebiral. V zadnjih letihštudija me je vse bolj privlačevala nevrologi-ja in prav z njo je povezana tragikomičnazgodba mojega 'izgona iz Kartuma'. Tamsem v času Ramadana bil na študentskiizmenjavi. Nekega popoldneva sem sezatopil v opis temporalnih epileptičnihnapadov. Zožena zavest, glasovi, mističnazamaknjenost. Naslednje jutro so me štu-denti povabili na svoj debatni klub, ki je bilposvečen videnjem preroka Mohameda.Pozorno sem poslušal magični ritem koran-skih verzov, čudovit literarni opisMohamedove zamaknjenosti in njegovega

srečanja z nadangelom Gabrielom. In v tis-tem hipu, nenadoma, me je prešinilo -'Seveda, temporalna epilepsija!'. Ena mojihprvih 'hitrih' in 'intuitivnih' diagnoz, ki si jih -mimogrede - medicinec lahko privošči šeleleta kasneje. Z obilo ponosa, navdušenja innaivnosti (pa z malo modrosti) sem svojomisel vsem in glasno razglasil. Konec tezgodbe? Naj samo povem, da sem nasled-njega dne bral Merck Manual na razma-janem tovornjaku, ki je šklepetal na jug, vzavetje Ugande...

Pa ljudje. Galerija obrazov, nekatere počasiprekriva tekoči pesek časa, vsi pa ostajajo vstereometriji hipokampusa in včasih, znepričakovanim vzgibom nevronov, hipnooživijo.

E: Po vsem tem, kar ste videli indoživeli na potovanjih, verjetnonekoliko drugače gledate na ljudi.Kaj pri njih najprej opazite?Saj bi rad rekel nekaj bolj filozofskega,ampak kaj hitro opazim zgibke ali parkin-sonizem. Nato pa morda nenarejenost in tikob tem smisel za humor. Stvari ali človeškelastnosti so mi dosti manj 'pomembne' ali'nepomembne' kot v času študija, preprostojih sprejemam. Dostikrat so čisto drugačne,kot se zdijo v prvih trenutkih.

E: Po diplomi ste študij kmalu nadal-jevali v Angliji...Res je. V Anglijo sem se l. 1987 odšel učitklinične nevrologije. Štipendiral me jeBritish Council, moj odhod pa je odseval

za tiste čase nenavadno pogumno indaljnovidno kadrovsko politiko Inštituta zaklinično nevrofiziologijo, zlasti takratnegapredstojnika prof. Martina Janka.Študiral sem na National Hospital forNeurology & Neurosurgery in naInstitute of Neurology v Londonu, nazgodovinskem trgu Queen Square. 'QueenSquare', kot žargonsko poimenujemo to bol-nico, je verjetno najboljša šola kliničnenevrologije na svetu, inštitucija, kjer je izo-braževanje študentov prav toliko pomemb-no kot klinično delo. Vtisi so bili izjemni.

E: Kako je izgledal navaden dan v"Queen Squaru"?Dan na Queen Sqareu je bil zapolnjen spredavanji, seminarji, vizitami, ambulanta-mi, končal se je zgodaj zvečer v knjižnici.Ambulante so bile posebej zanimive.Starejši nevrologi (konzultanti) so bolnikepregledovali v manjših amfiteatrih, kjer smosedeli študenti in spremljali ves procesjemanja anamneze in statusa. Nevrologi sonenehoma preverjali naše znanje.

E: Vaš učitelj je bil celo dr. Marsden -tisti, ki smo nevro že naredili, ga šekako poznamo! Dr. David Marsden mi je ostal v spominukot človek neverjetne energije in dinamike,ki je v devetdesetih letih v anglosaksonskemsvetu ustoličil ekstrapiramidno nevrologijoza 'kraljico nevroloških ved'. Moja kasnejšaučitelja sta bila Andrew Lees - izjemenklinik in Gerald Stern - nevrolog, potujočiučitelj in filozof. Pa Gauthier Smith, ki nas

november 200414 intervju

je nekega dne peljal na postajo podzemneželeznice Russell Square in smo morali anal-izirati hojo mimoidočih.

E: Kako pa je bilo tam z izpiti?Ob koncu leta smo imeli obsežen teoretičniin praktični izpit, kjer sem dosegel najboljšemesto in s tem povabilo, da podiplomskištudij in doktorat nadaljujem v Londonu.Tam sem nato ostal sedem let.

E: Queen Square vs. UKCTežko je primerjati dve tako različni okolji.Ena od prednosti Londona je bila, da je bilsistem zelo utečen in vso svojo energijo silahko posvetil stroki. Tam sem imel izjemnemožnosti pridobivanja znanja, saj so naQueen Square prihajali predavat najboljšinevrologi iz vsega sveta. Tudi bolniki so pri-hajali od blizu in od daleč, pa smo vsak danvideli kakšno nevrološko 'eksotiko'. Ko semdosegel mesto 'senior registrarja' (special-ist), sem moral sodelovati tudi pri pouku invajah.

E: Ali so med našimi in njihovimi štu-denti po vašem mnenju velike raz-like?Glavna razlika med mojimi študenti vLjubljani in tistimi v Londonu je bila pred-vsem v bolj sproščenem, pa vseeno odgov-ornem odnosu slednjih. Študenti v Angliji somorali prebiti veliko časa na oddelku in sobili bolj vpleteni v vsakdanje delo. Znanje semi je zdelo primerljivo.

E: Pa še nekaj "angleških" zan-imivosti :V Veliki Britaniji imajo bolnice svojega'patrona', pokrovitelja, ki je običajno člankraljevske družine. V dveh bolnicah, kjersem prebil največ časa (Middlesex, QueenSquare) je bila pokroviteljica princesaDiana. Enkrat ali dvakrat na leto nas jeprišla obiskat in takrat so skrbno počistili tla,prepleskali stene in postavili cvetlične lončke- na žalost le na tistem delu poti, ki je vodilod vhoda v bolnico do izbranega oddelka.Pred leti, ko je Klinični center obiskal visokpolitik, sem pri nas opazil nekaj podobnega(v nevrologiji se to imenuje deja vu). Za raz-liko od tistega politika pa je princesa Dianaenkrat letno priredila tudi večerjo, izkupičekkatere je odšel v bolniški fond. Kljub vsemuje bila naša bolnica relativno revna, zlasti vprimerjavi s sosednjo homeopatsko bolnico,pokroviteljica katere je bila med Angležibolj čislana kraljica mati. Kar nekaj zanimivih ljudi sem srečal med

svojim delom v tej londonski bolnici, zlasti vobdobju, ko sem se pričel intenzivno ukvar-jati s parkinsonizmom. Med njimi najomenim Mohammeda Alija, slavnegaboksarja, ki nam je pomagal pri študijipotravmatskih 'pugilističnih' parkinsonizmov;pa Roberta de Nira, glavnega junakafilma Awakenings (del filma običajno pred-vajam študentom, ko pridejo na nevrologi-jo), ki je živo opisoval, kako se je v neki psi-hiatrični bolnici učil zgibkov in parkinsonskihznakov.

E: Tam vam je bilo očitno všeč. Kajvas je privedlo domov?V Londonu je prijetno študirati, redno delo inživljenje tam pa znata biti naporna. Raje bidelal na Škotskem, kamor so me tudi vabili,a delo tam bi bilo predvsem raziskovalno. VLjubljani sem dobil resnično možnost ustvar-jati na treh področjih, ki jih imam enako rad:kliničnem, pedagoškem in raziskovalnem.Res je, da je slovenska nevrologija namnogih področjih zastala, da je razceplje-na, res pa je tudi, da prihaja generacijamladih nevrologov, ki imajo vizijo, prizade-vnost in znanje. To pa je seveda svojevrstenizziv in vabilo vsem v stroki, tudi starejšim.

E: Zakaj ste med vsemi vejami medi-cine izbrali ravno nevrologijo (veči-no medicincev namreč že samobeseda nevro....navdaja z neko tes-nobo)?Glavni krivci za moj izbor nevrologije:Nevroanatomija, ravno prava zmes konkret-nega (n. ulnaris) in navidezno virtualnega(fasciculus arcuatus)… Zgoraj rečena avan-tura z Mohamedom, temporalno epilepsijoin potjo v Ugando… Ponos in domišljavost,ker sem bil med mladimi celjskimi splošnimizdravniki eden redkih, ki je obvladal še kakščepec nevrološkega pregleda, ne samoAhilov refleks…. Koza Mandarina, ki mi jedelala družbo v baznem taborju TrangoTowerja… Akademska sredina Inštituta zaklinično nevrofiziologijo… Ribolov z Žane-tom (tako smo imenovali prof. Janka)…Queen Square, ki me je blago zaustavil inme vrnil na pot do izvora, do kliničnenevrologije…

E: In zakaj ravno Parkinsonizem?Spet..... glavni krivci:Fiziologija: ker je parkinsonizem fascinantenmodel bolezni, kjer vlada logika, kjer znan-je odstira presenetljiv svet giba, misli inčustevOptimizem: ker se da za bolnika zelo veliko

storiti - pa ne samo z nadomestno levodopo.Ljudje: Anton Lavrič, Miro Denišlič, MartinJanko, David Marsden, Maks Zalta, ToneMesec, Andrew Lees, Lidija Ocepek,Gerald Stern, Maja Trošt, Karmen Peterlin,Dušan Flisar, Nina Zupančič, Cveta Benko… Mesta: London

E: Študentje na kliničnih vajahnemalokrat dobimo občutek, damentorju predstavljamo predvsembreme, ne pa skupine ljudi, ki se želinekaj naučiti. Kakšen mora biti povašem mnenju dober mentor?Uff… Dober človek, ki bo čutil/poznal pravinačin, da ravno temu študentu /skupini pre-nese znanje, naklonjenost do stroke in dobolnika. Nisem prepričan, da obstaja pravadefinicija.Sam rad preživljam čas z medicinci, tako naoddelku, v predavalnici, na terasiPovodnega moža.

E: Pa še kakšen nasvet bralcem -medicincem?Želim vam:…da bi bili bolj sproščeni in komunikativni(psihologi, ki jih tudi učim, so tu boljši)…da bi še naprej prihajali na klinike in izpites primerno mero odgovornosti in zavesti, dabodo od njih odvisne človeške usode (psi-hologi so tu slabši)…da jih dnevno-politični ali ekonomski pritis-ki ne bi odvrnili od vrednot, ki veljajo vzdravniškem poklicu že tisočletja …da bi doživeli kurikularno prenovo…tu in tam pa kak dober žur

E: Doc.dr. Pirtošek, najlepša hvalaza pogovor.Hvala tudi vam.

doc. dr. Zvezdan Pirtošek

na sceni 15

BRUCOVANJE

Doktor Žver svetuje: "Ne ga žurat, ne ga pit, ne kadit, naj vam bom za vzor in da me nihče resno ne vzame ;) "

Foto: Miha Lukač

Brucovanje

MEDICINSKI MESEC KULTURETekst: Tina Peršuh

november 200416 na sceni

Muhasto spomladansko vreme in neogibno bližino prvih izpitnih rokov so nam pisanopopestrili sodelavci KUS-a s pripravo tematskih večerov in izbranih filmov v sklopuMeseca kulture. Potekal je od sredine marca in tako v mesecu dni nanizal pestrozbirko multikulturnih doživetij. Vsak teden sta se odvila filmski (ob sredah) in tematskivečer (ob četrtkih). Sezono je odprl jazz koncert skupine Jazzaster, sledila sta irski večers skupino Folk etc. in indijski večer, zaključil pa se je s IV. večerom poezije s skupino Skuj.Za filmoljube so se ob filmskih večerih odvrteli filmi, ki so se navezovali na tematski večer:Ice age, Bloody sunday, Govori z njo, Monsunska svadba in Ure do večnosti.

Indijski večer je bil pravo transcendentno preslikanje na ulice indijskih mest. Anja jepredstavila svoje popotovanje po Indiji in nas poučila o osnovah budizma, nam izdalaskrivnosti o Tadž Mahalu in indijskem načinu življenja ter razmišljanja. Naše brbončice sorazvajali indijski prigrizki in napitki, ki so jih pripravile Lea, Anita in Vanja. V indi-trgovini-ci smo lahko barantali in kupili pristno indijsko blago, rutice in torbice. Prinesla jih je Vanjas Kalkutta projekta, police trgovine pa smo obiskovalci hitro izpraznili. Indija je medštudenti medicine izredno priljubljena, saj jo mnogi obiščejo v okviru Kalkutta projekta alipa pošiljajo finančno pomoč indijskih otrokom.

Mesec kulture so z željo, da bi postal tradicija na naši fakulteti, pripravili Lea, Anita,Blaž in Matevž.

INSTITUTE FOR INDIAN MOTHER AND CHILD (IIMC)

IIMC je indijska organizacija, ki se trudi za zdravje in razvoj podeželskega obrobjaKalkute. Njena vedno bolj pomembna in prevladujoča dejavnost je izobraževanje, sajje izobrazba temelj, na katerem se lahko gradi nadaljnji napredek. Kljub izobraževalnidejavnosti, ki se posveča predvsem ženskam, otrokom in kmetom, ustanavljanju številnihšol, mikrokreditne banke, pravne pomoči itd., pa organizacija ne opušča svoje prvotnemedicinske dejavnosti.

Kar se je začelo kot uboga klinika v raz-padajočem hlevu, je danes, 15 let kasneje,razmeroma velika organizacija IIMC.Sedaj je njen sedež v velikem zidanemposlopju (ki so ga sezidali sami) na obrob-ju Kalkute, kjer je okoli 20 postelj za bolnein podhranjene otroke ter njihove matere,ordinacija in delavni ter učni prostori ostal-ih enot organizacije. Nedaleč stran je tudiklinika s preprostim laboratorijem zaosnovne krvne preiskave, zobno in okulis-tično ambulanto. Odročne podeželskeregije (4 okraji) pa obiskuje zdravniškaekipa vsako enkrat tedensko… Spremenilapa se je le podoba in širina delovanja,ideja ostaja še vedno ista. Tista, ki je dr.Brahmocharija že na začetkuzdravniškega poklica odvrnila od palačzasebnih klinik, tista, zaradi katere jepristal v hlevu, svoji prvi zasilni ambulanti.Ta ideja je: po svojih najboljših močehpomagati revnemu indijskemu prebivalstvu.

No, in to tudi počne, skupaj z ostalimidelavci organizacije in študenti medicine,ki prihajajo na pomoč iz celega sveta.Največ jih je iz Italije, ki je bila tudi pobud-nica in je vodja projekta Calcutta vil-lage project (CVP), kakor se imenujenaš, študentski prispevek k organizaciji.

CVP deluje tudi na naši fakulteti, predvsemkot finančna pomoč v obliki botrstva. Botris petimi tisočaki mesečno omogočijootrokom šolanje, saj jim zagotovijoučbenike, zvezke, svinčnike, obleko, čevlje,šolsko torbo, malico…. skratka vse, kar zašolo potrebujejo, pa tudi zdravila inzdravniško oskrbo v primeru bolezni. Zotrokom so lahko v stiku preko pisem, odIIMCja pa dobivajo poročila o njegovihšolskih uspehih.Tako pomagamo do izobrazbe in pomožnosti do boljše prihodnosti že 40otrokom od vseh 1600, kolikor jih je

zaenkrat vključenih v tako imenovani"sponsorship programme" IIMCja.

Poleg tega pa se seveda lahko tudi našištudentje udeležijo samega projekta vIndiji, kjer mesec dni pomagajo medicinskiekipi in tudi drugim enotam organizacije.Dosedanje izkušnje so pokazale, da jedelo najbolj primerno za prve tri letnike,saj je medicinska oskrba zelo osnovna inne zahteva kliničnega predznanja, temvečzgolj navdušenje in pripravljenost za delo.Obenem pa je to priložnost videti Indijo,kakršna se zgolj turističnemu obiskovalcunikoli ne razkrije.

Tekst: Vanja Kaučič

Pijača LASSIZa osvežilno indijsko pijačo lassi potrebu-ješ banane, mleko, navadni jogurt, slad-kor. Banane na grobo zmelješ v mešal-niku, dodaš jogurt, po potrebi razredčiš zmlekom ter po okusu sladkaš. Indijci pijejozelo sladek lassi. Lahko dodaš tudi kančekruma (Special lassi). Značilno aromo dajopijači indijske začimbe, ki pa jih v našihkrajih ni moč kupiti.

Mesec kulture

Projekt MedimedoMEDVEDKI USPEŠNO OZDRAVLJENI

Tekst: Aleksandra Mohar in Eva Ćirić

na sceni 17

Medimedo je projekt, ki ga izvajajo študentje medicine in je namenjen otrokom v starostiod 4. do 6. leta, da na sproščen način preko igre premagajo strah pred zdravniškimi pre-gledi. To storimo tako, da postavimo improviziran zdravstveni dom za igračke, kjer delu-jejo študenti medicine kot zdravniki igračk in kamor otroci pripeljejo svoje bolne prijatelje.Tako dosežemo tudi drugi cilj projekta, ki je zmanjšanje negotovosti bodočih zdravnikovob srečanju z najmlajšimi bolniki. S tem želimo študentje medicine prispevati k postavitvitrdnih temeljev zaupanja v občutljivem odnosu med zdravniki in bolniki.

V Sloveniji smo študentje medicine projekt Medimedo prvič pripravilinovembra leta 2001 v Ljubljani. V šolskemletu 2003/2004 pa smo ga razširili tudi vdruge slovenske kraje in sicer Novo mesto,Novo Gorico, Mursko Soboto, Piran inPostojno. Vse skupaj nas je tokrat obiskalookoli 1500 otrok. Pri organizaciji projektaje sodelovalo okoli 15 študentov medicine,samih dogodkov pa se je udeležilopribližno 150 študentov medicine in stoma-tologije ter 10 študentov psihologije insocialne pedagogike.

Dan z MedimedomProjekt v Ljubljani je bil organiziran že četr-tič, tokrat kot zaključni projekt po celolet-nem delu in izvajanju projekta drugod poSloveniji. Ponovno smo ga izvedli v telo-vadnici OŠ Ledina. V dveh dneh, 22.04. in23.04.2004, nas je obiskalo okoli 500otrok iz sedmih ljubljanskih vrtcev in prvih

Projekt Medimedo

razredov devetletke. Na dan projekta smotelovadnico razdelili na tri dele. V prvemdelu je bila igralnica, kjer so otroke prekoigric in otroških knjig študentje psihologijemalo ogreli in sprostili ter pripravili na pre-gled pri zdravniku. Sledil je odhod včakalnico, ki je predstavljala naslednji del,kjer so otroci oddali zdravstvene izkaznicemedicinski sestri, ki je nato vsakega otrokanapotila k posameznemu zdravniku in sku-paj sta odšla v ambulanto. V tretjem delutelovadnice, ki je bil s pregradnimi panojilo?en od igralnice, je stala ambulanta zdesetimi pregledovalnimi mizami, za kater-imi so sedeli zdravniki. Mize so bileopremljene z medicinskim materialom, kotso obliži, povoji, loparčki za pregled grla,plastične brizge, kirurške maske, vata ipd.,študenti medicine pa so s seboj prineslisvoje bele halje, stetoskope ter nekateri šemerilce tlaka in lučke za oči. Letos smoprvič uredili še operacijsko mizo za hujše

Mali radovedneži

primere ter rentgen in EKG, kjer so otrocidobili tudi fotokopije izvidov preiskav. Popregledu je zdravnik otroka z receptomnapotil v lekarno, kjer je dobil zdravila vobliki bonbonov in čokolad. Ob koncu jesledil še pogovor s študenti psihologije, kiso od otrok preko pogovora in risanjaposkušali dobiti povratne informacije otem, kako so doživeli obisk pri zdravniku.Pred odhodom so otroci v manjšihskupinah odšli v rešilni avtomobil, kjer sojim prijazni reševalci razložili osnove prvepomoči. V četrtek so nas obiskali tudi novinarjiRTV Slovenija in revije Otrok inDružina, v petek pa še novinarka revijeMoj malček.

Vtisi otrok in mladih zdravnikovVečina otrok je prišla iz ambulante nav-dušena, s povitimi igračkami, rentgenskimislikami in EKG zapisi, ogled rešilca pa jebil višek dneva, še posebej, ko se je oglasi-la sirena. Tudi precej vzgojiteljic je projektpohvalilo. Vtisi s strani študentov so bilipozitivni, nekaterim se je zdelo napornejšedelo z najmlajšimi otroci, spet drugim paso bili ti še posebej pri srcu. Vsi pa so sestrinjali, da je bila to enkratna pozitivnaizkušnja in da je projekt tudi tokrat odličnouspel zahvaljujoč vsem prostovoljcem.

Reci AAA!

NAPOVEDNIK DOGODKOV

november 200418 pripravlja se

Kaj se dogaja?

na sceni 19

Priprave na vseslovensko akcijo ob svetovnemdnevu boja proti AIDS-u

PROJEKT VIRUS V POLNEM ZAGONUTekst: Meta Levstek

Pozdravljeni spet vsi v novem šolskem letu. Predavanja in vaje so se že dobro začeli. Pravtako pa je s polno paro štartal tudi Projekt VIRUS. Nekateri ga že poznate, drugi pase sprašujete, kaj dela naokoli toliko rdečih pentelj. Ja, ja, mi že pridno delamo in sepripravljamo na šolanje novih prostovoljcev, ki poteka vsako leto en teden v oktobru.

Šolanje novincevNajprej se na faksu vrstijo predavanja, kijih vodijo profesorji, kliniki in strokovnjakirazličnih zavodov (IVZ, RS za šolstvo).Potem vedno sledi zabaven vikend nekjezunaj Ljubljane, kjer izvajamo delavnicevrstniškega izobraževanja. In potem sonaši prostovoljci pripravljeni na izvajanjedelavnic varne in zdrave spolnosti naosnovnih in srednjih šolah. Te pa najprejpomagajo izvajati v spremstvu že izkušene-ga izvajalca.In kaj, če se nisi uspel udeležiti šolanja?Nič hudega…. Oglasi se v prostoruDruštva študentov medicineSlovenije in vprašaj, kdaj ima ProjektVIRUS sestanke. Pridruži se nam tam inkmalu boš vpeljan/a v dejavnosti.

Projekt virus

Akcija ob svetovnem dnevu bojaproti AIDS-uDrug velik projekt, na katerega se pripravl-jamo, je vseslovenska akcija ob svetovnemdnevu boja proti AIDS-u. Tako kot vsa letadoslej imamo v našem skladišču goro kon-domov, ki jih bo treba razdeliti. Kako poteka akcija? Akcija se zdaj žezastavlja, oblikuje se podoba. Vsako letooblikujemo letak oziroma brošuro, ki morabiti čim bolj atraktivna. V njej je priloženkondom. Te brošure potem naši prostovolj-ci delijo naokoli po Ljubljani. Pomagajo palahko vsi. Ne samo člani Virusa! Vabljeniso vsi, ki si želijo veliko zabave, smeha innovih dogodivščin :) Še prej pa je trebabrošure sestavit. Zato vsako leto orga-niziramo "Kondom party", kjer se tistogoro kondomov spravi v brošure. Vedno jezraven tudi hrana in pijača, glasba indobra volja.

Prvega decembra podnevi torej delimoinformativne brošure mimoidočim na ljubl-janskih ulicah. Večer pa se zaključi zvelikim koncertom na Kongresnem trgu.Potrudimo se, da povabimo najbolj popu-larne slovenske skupine, pevce in pevke. Toje res enkraten dogodek, ki ga ne smešzamuditi! Lansko leto nam je mestoLjubljana park Zvezda okrasilo še zlučkami, tako da je bilo zares čarobno. Ko se koncert zaključi, pa se vsi prostovolj-ci, pomagači in tako ali drugače prisotniodpravimo do enega kluba, ki je ponavadiBailey's, kjer se zažura dolgo v noč. Tukajse sprostijo napetosti, skrbi izginejo.Ostane samo še dobra volja in zadovoljst-vo po dobro opravljeni akciji. In lahko sipredstavljate, da z malo domišljije naredi-mo super žur!

Tako… to je bila kratka predstavitevProjekta VIRUS. Lahko bi napisala celroman o tem, kaj in kako delamo, kolikokrasnih ljudi sem spoznala ob delu vVirusu-u. Ampak pridi sam/a in seprepričaj.

PROJEKT OSVEŠČEN, NE ZADET !Tekst:Marko Žličar in Janko Vlaović

november 200420 pripravlja se

Projekt "Osveščen, ne zadet!" ima svoje korenine v letu 2003, ko smo se v Društvuštudentov medicine Slovenije odločili, da izpeljemo projekt s področja psihoaktivnih sub-stanc. Ocenjujemo, da je v Sloveniji ta tematika zapostavljena, zato projekt poteka skozivse leto v okviru različnih aktivnosti.

Želimo...Osnovni cilj je osveščanje širše javnosti oproblematiki drog v Sloveniji in na ta načinprispevati k zmanjšanju tabuiziranosti temein stigmatizacije uporabnikov. Oblikovanjestvarnega odnosa do psihoaktivnih sub-stanc poskušamo omogočiti s posredovan-jem objektivnih in znanstveno utemeljenihdejstev. S tem želimo pripraviti mlade inostalo širšo populacijo do tega, da namzaupajo, namesto da bi jih že na samemzačetku odvrnili z napadom "ne počnitetega!!!".

Pripravljamo…V letošnjem novembru bomo pripravilirazlične aktivnosti, s katerimi se bomoposkušali kar najbolje uvrstiti v preventivnimesec, ki ga pripravlja Urad za drogein ki ga je letos poimenoval prav po našemprojektu, Osveščen, ne zadet ! V začetkumeseca (gl. tabelo) pripravljamoizobraževanje namenjeno vsem, ki jih topodročje zanima. Zvrstila se bodo preda-vanja in delavnice s področij, ki so tako alidrugače povezana z drogami, zasvojenos-tjo in problemi, ki jih uživanje drog prinaša.Predavali bodo priznani slovenski strokovn-jaki, ki se s temi tematikami ukvarjajo. Zatiste najbolj zainteresirane, ki bodo

Tabela: Razpored aktivnosti v preven-tivnem mesecu

Izobraževanje Osveščen, ne zadet! 2004

Več o projektu samem in o letošnjihaktivnostih si lahko preberete na naši inter-netni strani www.osvescen.org . Vse zain-teresirane vabiva k sodelovanju.

Kontakt: marko@dsms.net

pripravljeni kakšno urico svojega časapreživeti tudi kot prostovoljci na stojnicah,pripravljamo še motivacijski vikend. Prijavebomo zbirali tudi na izobraževanju. Vsledečem tednu bomo pripravili dvod-nevno akcijo, ko bomo postavili stojnice spropagandno-izobraževalnim materialom,in sicer prvi dan po fakultetah in naslednjipo Ljubljani. Računamo tudi na sodelovan-je s študentskimi klubi in tako na razširitevakcije po več slovenskih mestih.

Po zaključeni akciji pripravljamo šenekatere druge aktivnosti. Ena od njih jeorganizacija okrogle mize na tematiko, kijo bomo izbrali skupaj z udeleženci izo-braževanja.

Osveščen, ne zadet

intervju 21

Intervju z Mircho Poldrugovcem, štud.med.

OD KOD PA JAZ TEGA POZNAM?Tekst: Barbara Pistor in Tina Peršuh, Foto: Primož Žužek

E: Se spomniš, kakšen si bil kotbruc? Si se od takrat veliko spre-menil?

M: Hmmm… kot bruc sem bil zeloizgubljen. Že prvi dan, ko sem šel natrolo, sem izkusil gnečo "velemesta", kimi poprej ni bila znana. Saj veš: tipičenbruc, prvič od doma in popolnomaizgubljen. Sem namreč iz Kopra in domagovorimo italijansko, tako da mi jeslovenščina sprva delala manjše težave,a sem se hitro ujel. Mislim pa, da sem seod takrat zelo spremenil.

E: Ko si prišel na faks, si sepriključil fotokrožku. Je ta šeaktiven?

M: Na žalost ne. Takrat smo imeli tečajv smislu predavanj, ki jih je vodilAmadej Lah, ki se je ukvarjal sfotografijo in je o tem veliko vedel. Ševedno pa obstaja temnica na katedri zaHigieno, tako da če bi kdo hotel nadal-jevati na tem področju, mislim, da bi gabili v društvu veseli.

E: Sodeloval si tudi pri dramskiskupini Sympaticus albus…

M: Dramska skupina je obstajala ženekaj let, preden sem se ji pridružil.Našo skupino je takrat, ko sem se jipridružil, vodila Irena Bajc, ki je danesže diplomirana zdravnica. Imeli smo sesuper! Bili smo majhna skupina, igralismo igre z majhnim številom vlog, takoda nismo potrebovali veliko igralcev.Tako marsikdo ni dobil priložnosti, da bipostal član naše skupine. Po izgubljen-em navdušenju je skupina razpadla.

Osebno bi bil zelo vesel, če bi se našelnekdo, ki bi jo spet obnovil. Saj v bistvuni veliko dela. Mi smo se zelo zabavali,v nekaj mesecih smo pripravili predsta-vo, ki je nato zabavala nekaj sto študen-tov.Zanimivo je bilo, da so velikokrat študen-tje še nekaj časa po predstavi pogle-dovali za menoj s pogledom: "Od kodpa jaz tega poznam?"

E: Od kod ste jemali teme zaigro? Morda iz zdravniških anek-dot?

M: Ah, različno. Meni osebno je bilanajbolj všeč igra Gospodinjskapomočnica, ki so jo tako rekoč v trenutkunapisali: naša takratna mentorica IrenaBajc, Borut Jug in Polona Studen.Nato smo uprizorili še eno priredbo…Skratka različno: včasih smo tekstnapisali sami, drugič spet ne.

E: Vodil si tudi protitobačno kam-panjo. Kakšen je bil efekt kam-panje?

M: Ja, s tem projektom sem se ukvarjalprejšnje leto in je bil zame edennapornejših. Pri tem projektu smo seosredotočili na strokovni pristop, tako dasem prebral veliko člankov o protito-bačnem zagovorništvu. Kampanja medmladimi ni zaživela, ni se jih prijela.Težko je med mladimi vzbuditi zaskr-bljenost zaradi kajenja, saj se, kot vemo,začno kazati prve zdravstvene težavepo dvajsetih, tridesetih letih kajenja. Iztega razloga tema o posledicah kajenjamed mladimi ni aktualna, ker se jihtrenutno pač ne tiče.

Mircha Poldrugovec

Predsednik Študentske sekcije Slovenskega zdravniškega društva in bodoči psihiater o svo-jih aktivnih študentskih letih, načinu študija medicine in o štajerski konkurenci. Absolventaz obale se nas večina spomni po zabavnih vlogah v dramski skupini Sympaticus albus.

E: Koliko odstotkov študentovmedicine kadi?

M: Študentov kadi okoli 30%, za medici-no pa ne bi točno vedel, mislim, damanj.

E: Udeležen si bil tudi priustanovitvi projekta DeželaMedimedo. Od kod ideja za taprojekt?

M: Ideja je nastala na Generalniskupščini Evropske zveze študentov med-icine, ki sta se ga udeležila UrošKastelic in predsednica našega društvaMaša. Koncept za projekt je natopripravil Uroš. Vsem v društvu je bilaideja všeč, tako da smo se hitro lotili pro-jekta.

E: Se ti zdi, da otrokov strah izvi-ra iz njegovih slabih izkušenj zzdravniki, ali so morda za tokrivi starši?

november 200422 intervju

M: Starši se mnogokrat ne zavedajo, dajih otroci dojemajo, da vidijo njihov strahin anksioznost, ki jih preplavi ob otrokovibolezni. Seveda imajo nekateri otrocitudi sami neprijetne izkušnje zaradizdravnikovega karakterja, ker je tamorda neobčutljiv. Po drugi strani pa sonekateri posegi neprijetni ali boleči.Namen projekta Medimedo je odpravitita strah otrok.

E: V šolskem letu 2001/2002 si bilpredsednik društva, bil si tudipredsednik ŠOMF-a…

M: Ja, v tem letu sem bil predsednikSloMSIC. Takrat je bilo na naši fakultetišest društev. Med njimi tudi Medicinskošportno društvo, Klub študentovMedicinske fakultete in sevedaSloMSIC, ki so se nato združili v DŠMS.

E: Trenutno sodeluješ tudi vSlovenskem zdravniškemdruštvu. Kakšna je funkcija oz.naloga društva? Zdi se mi, da gaštudenti še ne poznamo dovoljdobro.

M: Lani sem bil izvoljen za predsednikaŠtudentske sekcije Slovenskegazdravniškega društva. To jestrokovno, profesionalno društvo, članidruštva smo študentje petega in šestega

letnika ter absolventi. Večina članov vSlovenskem zdravniškem društvu je tudiaktivnih v DŠMS. Na ta način poskušajoštudenti razne projekte iz DŠMS prekozdravniškega društva razširiti in hkratidoseči kontakt med študenti in profesorjioz. svetom zdravnikov. Študentska sekcija društva tudi vsaki dveleti organizira predavanje, kamor sopovabljeni predstavnikiZdravniškega društva inZdravniške zbornice in je namen-jeno študentom višjih letnikov, saj jimpojasni potek sekundariata, specializaci-je,… Pojasni in pokaže jim možnosti, kamin kako po koncu študija. V okviru društva imam veliko dela.Zadnje mesece sem se ukvarjal pretežnos promocijo protitobačne kampanje.

E: Meniš, da smo študenti medi-cine dovolj aktivni pri izvenšol-skih dejavnostih in pri skrbi zanašo socialno rast?

M: Pod "socialno rastjo" si predstavljamzabavo, žure, tako da smo študenti iztega vidika dovolj dejavni. Težko pa biobjektivno ocenil, koliko so izvenšolskoaktivni ostali študenti medicine, saj seveliko študentov udejstvuje tudi vaktivnostih zunaj okvira Medicinskefakultete. V primerjavi z ostalimi fakulte-tami pa se mi zdi, da smo študenti medi-

cine dokaj aktivni, tukaj mislim predvsemna DŠMS in ostala društva na naši fakul-teti.

E: Se strinjaš, da so te vrsteaktivnosti nujne, da postanešdober zdravnik in si tako prido-biš "čut do ljudi"?

M: Težko je posplošiti in reči, da bo štu-dent, ki je izvenšolsko aktiven, dober inhuman zdravnik, tisti, ki se samo uči, pato ne bo. Menim, da niso izkušnje samepo sebi tiste, ki vplivajo na neko osebo,ampak je pomembno tudi, kako so teizkušnje interpretirane oz. doživete. Jazosebno sem od društva s socialnega induševnega vidika veliko pridobil. Tukajne mislim samo na prijatelje, ampak tudina delovne in druge izkušnje.

E: Kako pa je zdaj, ko si že nakliniki in si se že srečal z "dobri-mi" in "slabimi" zdravniki?

M: Večina zdravnikov, ki sem jih dosedaj spoznal, se trudi biti doberzdravnik. Vendar to za ene pomeni bititopla, prijazna oseba, za druge papomeni biti "dober zdravnik", če znaš napamet vse stranske učinke zdravil.Popoln zdravnik je tisti, ki dobro obvladasvoje področje in je prijazen inrazumevajoč do pacientov. Vendar jetakih na žalost bolj malo.

Mircha Poldrugovec

intervju 23

E: Zakaj se je na prenovo študijamedicine pri nas čakalo takodolgo?

M: Upam, da ne bomo še naprej predol-go čakali! Aktivno se s tem nisem ukvar-jal. Menim pa, da je ideja o prenovidobila nek nov zagon, čeprav poteka ženekaj let. Zdi se mi pomembno, da smose študentje sami začeli ukvarjati s tem insi želimo biti udeleženi v procesu pren-ove.

E: Kaj meniš, da je glavnapomanjkljivost sedanjega študi-ja?

M: Vem, da bom zvenel demagoško,vendar na naši fakulteti zelo pogrešamvzpodbujanje h kritičnem razmišljanju.To, da bi asistenti in profesorji v okviruvaj in predavanj vzpodbujali in motiviralištudente, da bi se o določenih stvarehsami pozanimali. Verjamem, da to niproblem le naše fakultete, temveč tudidrugih na naši Univerzi.

E: Ali misliš, da bo študij vMariboru boljši?

M: Če se ne motim, je način študija namariborski fakulteti povzet po načinuštudija neke finske fakultete in je v bistvumešanica starega, klasičnega sistema in"problem based learning" - učenja na

primerih. Zdi se mi, da je to glede naznanje, ki ga imam, kar dobra izbira.Težko je oceniti nekaj, kar je zaenkratsamo na papirju. Menim pa, da bodoštudentje mariborske Medicinske fakul-tete tisti, ki bodo lahko presodili, ali jeučenje na primerih res boljše od načinaštudija, ki ga imamo (zaenkrat) na ljubl-janski Medicinski fakulteti.

E: Kakšen bo po tvojem mnenjuodnos med Medicinskima fakul-tetama v Mariboru in Ljubljani?Bo med njima tekmovalnost alikomunikacija?

M: Menim, da bo med fakultetamavladala določena stopnja tekmovanja inmedsebojnega povezovanja. Oboje jepo svoje dobro. Tekmovalnost je dobrazato, ker sili k vedno novim izboljšavam.Po drugi strani pa nudi povezovanjeizmenjavo znanja in izkušenj medobema fakultetama, kar je seveda nujno.Že letos je potekala skupna seja senataobeh fakultet in to kaže na to, da sta obefakulteti zainteresirani za medsebojnosodelovanje.

E: Kakšne izkušnje pa si si prido-bil v Ameriki?

M: V Ameriki sem preživel štiri mesece.Tja sem šel na študentsko izmenjavo, vokviru katere sem delal v laboratoriju napodročju biokemije. Istočasno pa semdelal še pri psihiatru in ga spremljal ob

delu (na vizitah in podobno). Živel semna obrobju Bostona, nad katerim sem šezdaj navdušen. Sicer pa sem še vednozaljubljen v New York.

E: Bi lahko delal v Ameriki kotzdravnik?

M: Mislim, da. Čeprav se njihov sistemdela popolnoma razlikuje od našega, bise tam zagotovo znašel. To bi bil gotovozanimiv izziv.

E: Misliš, da ti bodo vsa poznanst-va, ki si jih pridobil v teku študija,pomagala odpreti več vrat kotpa ostalim študentom, ki vprimerjavi s tabo niso bili takoaktivni?

M: Ne, mislim, da je predvsem pomemb-na sposobnost in odprtost posameznika,ne glede na to, ali je aktiven v kakšnemdruštvu ali ne. Zdi se mi, da zato nisem vprivilegiranem položaju.

E: Če bi se moral še enkratodločati o izbiri študija, bi šeenkrat izbral medicino?

M: Kljub temu, da imam zdaj, ko imamza sabo že šest let, drugačen pogled namedicino, kot sem ga imel na začetku,nisem nikoli podvomil, da sem se pravil-no odločil.

Študentsko izpopolnjevanje v Houstonu

KDAJ, KAKO IN ZAKAJ?Tekst&Foto: Katja Perdan

november200424 pod tujim nebom

Večina študentov prestopi prag Medicinske fakultete z velikimi načrti za prihodnost, očmi,polnimi pričakovanja, kaj jim lahko ponudijo študentsko življenje, študentske organizacije,fakulteta. Nekateri si že od vsega začetka mrzlično želijo le, da bi v najkrajšem možnemčasu "predirkali" študijska leta, drugi se želijo najprej naužiti sladkosti in prostosti tegačasa ter se posvetijo načrtovanju svoje poklicne prihodnosti nekoliko kasneje. Tako kot navseh področjih velja tudi v medicini, da več kot vidimo, spoznamo in preizkusimo, širšabodo naša obzorja in boljša naša presoja. To pa je v našem bodočem poklicu še posebejpomembno. Delček k tovrstni izobrazbi prav gotovo lahko prispeva elektiv v enemnajvečjih svetovnih medicinskih centrov, TMC (Texas Medical Center) v Houstonu.

Kaj sploh je TMC?Texas Medical Center je kompleks inštitucij,zbranih na dobrih dveh milijonih kvadratnihmetrov. V trinajstih najsodobneje opremljenihbolnišnicah lahko letno oskrbijo okoli pet mili-jonov pacientov, v njihove redne programešolanja na številnih fakultetah, med drugim tudidveh medicinskih, pa letno vpišejo preko16000 študentov. Poleg tega najdemo pri njihtudi številne tuje študente, ki ob zaključku izo-braževanja preživijo nekaj mesecev v tamkajšn-jih bolnišnicah, pri čemer so med najboljzaželjenimi kirurški in urgentni oddelki.

Slovenskim študentom je dodatno izobraževan-je pri njih omogočil naš svetovno znani srčnikirurg dr. Igor Gregorič, ki dela v St.Luke's Episcopal Hospital že več kot dvedesetletji in je med drugim tudi profesor na eniizmed medicinskih fakultet v TMC. Do predkratkim smo bili vključeni v uradni programizmenjav v okviru sodelovanja med njihovo innašo fakulteto, kar je slovenskim študentom obpredložitvi ustrezne dokumentacije omogočalozelo široko izbiro elektivov na vseh področjihmedicine. Danes je spisek izobraževalnihmožnosti, ki jih ima študent, ki se odloči zaHoustonski elektiv, precej krajši, kot se gamogoče spominjajo študentje, ki so to lekcijo žeabsorbirali, zato pa nič manj kvaliteten.

Kako se prijavis in kaj te tam čaka?Na voljo je namreč predvsem opravljanjekirurške prakse na St. Luke's Episcopal Hospital,pod uradnim mentorstvom dr. Gregoriča, kipoteka najmanj en mesec in največ tri mesece,prostora pa je za tri slovenske študentemesečno. Po dogovoru s prof. Smrkoljem sevsakemu študentu lahko prizna ta praksa tudikot opravljanje vaj iz kirurgije, po vrnitvi domovpa čaka študenta le še opravljanje ambulantne-ga dela vaj (približno 12 dni). Kar se tiče pogo-jev, ki jih mora študent izpolnjevati pri prijavi, je

Houston

5. ali 6. letnik oziroma absolvent, znanjeangleškega jezika (s čimer mislim, da ni poseb-nih problemov ) in opravljen kolokvij izkirurškega praktikuma. Drugih posebnih pogo-jev zaenkrat ni, razen tega, da se prijavišpravočasno, ker dobi mesto tisti, ki prej pride, trimesta mesečno pa se zapolnijo hitro. Rok pri-jave je najmanj štiri mesece pred željenimopravljanjem elektiva, za vse informacije, pri-jave in ostalo pa se je potrebno obrniti naštevilko 031 314 589, vsak ponedeljek med 17.in 20. uro. Takrat se dogovorimo o vsehpodrobnostih glede izpolnjevanja prijavnice,iskanja bivališča v TMC in podobno. Eno odpogostejših vprašanj je, ali naši študentje potre-bujejo vizo ali ne, na kar naj odgovorim že karzdajle - zaenkrat za bivanje v ZDA od enegado treh mesecev viza ni potrebna. Eden odnegativnih vidikov obravnavanega elektiva jeprav gotovo dejstvo, da stroški za letalsko karto(cca. 140 000 SIT) in sobo (cca. 100 000SIT/mesec) v Houstonu znesejo precej več kotkje drugje, vendar na koncu tega denarja šenikomur ni bilo žal. Mnogi študentje si pomaga-jo tudi z iskanjem sponzorskih sredstev (kar nažalost v današnjih časih ni več tako uspešno, kotje bilo nekoč, je pa še vedno vredno poskusiti).Možnosti nastanitev je seveda več, vendar pa jev centru vsega dogajanja (in običajno najcene-jši) Favrot Tower, kjer študenta od njegovepostelje pa do operacijske dvorane loči le nekajminut hoje. Obrazec, ki ga je potrebno poslati vFavrot po faksu, dobite ob prijavi. S tem sepostavite na "čakalno listo" za prosto posteljo,pri čemer velja opozoriti, da je obrazec smisel-no faksirati prej kot zgoraj omenjene štirimesece pred nastopom elektiva, saj je FavrotTower pogosto zaseden do zadnjega kotička.Tisti, ki imajo v sobi radi malce več komoditete,se običajno dogovorijo s kolegi, ki bodo opravl-jali elektiv v Houstonu isti mesec, in skupajnajamejo sobo v bližnjem motelu. Ta je od med-icinskega centra sicer oddaljen dobrih 15 minut

Pogled iz St. Lukes Hospital

hoje, ima pa zato zelo prijetne in popolnomaopremljene prostore, kjer se človek zvečer utru-jen od dogodkov preteklega dneva med kraml-janjem s kolegi z veseljem pogrezne v kakšennaslanjač. Tukaj je tudi rezervacija precej boljenostavna, saj zadostuje že samo telefonski klicin soba je rezervirana.

Vsakdan na vajah in zunaj njihKar se tiče študentskega dela, je pogosto zeloodvisno od vsakega posameznika. Možnosti soštevilne, študent lahko (oziroma se od njega tocelo pričakuje) aktivno sodeluje pri skoraj vsehposegih, s čimer si dobi neprecenljive izkušnje,vsekakor pa dobi vsak dan določenezadolžitve, ki jih mora izpolniti. Ko to stori, seseveda lahko še po lastni želji dodatno ude-jstvuje. Američani so zelo odprti ljudje, s kateri-mi se stik zelo hitro naveže in z malo truda tudiobdrži. Če študent pokaže zanimanje zanje inza njihovo delo, so pripravljeni veliko pokazatiin naučiti. Da si bo lažje predstavljati, kako štu-dentje dojemajo Houstonski elektiv, prilagamdel poročila Saše Anžej, ki je bila tam lanioktobra.

"Vsak študent je bil dnevno razpisan v svojooperacijsko sobo, kjer smo se ob spremljavicountryja, klasične glasbe in priložnostno rocka

pod tujim nebom 25

(glede na okus glavnega operaterja) urili voperacijah bypassov, zamenjavah zaklopk,pljučnih lobektomijah, popravah trebušnihanevrizem, karotis endarteriektomijah, sem tertja še kakšni transplantaciji jeter ali ledvic; skrat-ka, dela in zanimivih stvari ni manjkalo. Sevedatudi zato, ker študent ne drži samo kljuk, ampaktudi škarje, srce, žile, priložnostno vleče kanile izsrca, požrtvovalno sesa s suckerjem; če imašsrečo, lahko kakšno petkovo popoldne v duetu(kot prvi asistent) celo transplantiraš ledvico!Šivanje kože, včasih tudi podkožja, pa jevsakodnevni trening! Glede na to so sledili učnivečeri, ko naju je Matevž, ki je že imel za sabovaje in izpit iz kirurgije, naučil vozlanja in potemsmo kot tri stare mame ob večerih na različnenačine vozlali vsak svojo nit in kramljali odogodkih preteklega dne. Presenečena sembila nad odnosom, ki so ga v bolnici imeli donas - neverjetna prijaznost sester in inštrumen-tark ter pripravljenost kirurgov, da ti kajpokažejo, takoj ko vidijo, da te stvar zanima.Seveda so tu in tam tudi kakšne temne izjeme, amoje izkušnje so bile v glavnem zelo pozitivne.K temu, da je okolje nadvse stimulativno zaosvajanje novih medicinskih znanj, pa pripo-more tudi ogromno število knjig, kaset in druge-ga materiala, ki ti je na voljo v knjižnicah in knji-garnah v neposredni okolici. Sama sem naprimer enkrat hotela pregledati videokasete onajpogostejših srčnih operacijah, pa se to nidalo kar tako, ker jih je bilo okrog 2000 in jebilo treba v roke vzeti katalog...Sicer pa je St. Luke's znan predvsem po velikemštevilu že prej omenjenih vstavljanj umetnih srcoziroma podpornih srčnih naprav. S tem smo seseznanili že prvi dan, ko smo, nič hudegasluteči, po kameri iz sosednje sobe gledalivstavitev ventrikularne črpalke. Misteriozno...Malo čudno se nam je zdelo, da se toliko ljudignete okrog pacienta, še bolj čuden je bil njihovmiren odziv na dejstvo, da operacija ni bilauspešna - no, potem smo zvedeli, da je bilpacient tele in operacijska soba raziskovalni

Takole se čaka, da pride ura za delo...

laboratorij. Naš prvi dan pač! Živa legendabolnice pa je dr. Cooley, po katerem seimenujejo razni kirurški pristopi in ima v bolnicisvoj muzej, po njem se imenuje tudi ena odstavb v St. Luku. Kljub svojim 83 letom še vednooperira in se udeležuje vseh aktivnosti v bolnici,poleg tega pa baje edini uporablja stopnice, včasu, ko je v Ameriki hoja že izumrla. Imela semsrečo, da sem bila enkrat razpisana z njim naoperacijo!Naš delovni dan se je začel že zelo zgodaj,tako da smo ujeli različne strokovne sestanke, kiso bili določeni vsak dan v tednu ob sedmih. Obpetkih je bila pa lekcija posebej za študente(poleg nas treh je bilo v oktobru še šestNemcev), takrat smo z enim od starejših profe-sorjev predebatirali kakšno novo temo in reše-vali vprašanja in tegobe v zvezi z asistiranjem.Ob pol osmih si moral biti v operacijski. Gledena povprečno trajanje (4-5 ur) in število (2)operacij dnevno, smo se v naš Rodeway Hotelvračali šele proti večeru. Malo utrujeni, a polnientuziazma. S Katjo sva se seznanili tudi z ER(urgenco), kjer si po eni strani presenečen nadopremljenostjo (rentgenske in druge slike imajov računalniku in jih lahko gledaš v poljubni pro-jekciji), po drugi strani pa srce poslušajo kar čezmajico. Spodobilo se je, ko smo že ravno bili vAmeriki, videti tudi strelno poškodbo!"

Vsekakor pa potrebuje človek po napornemdelu tudi druge oblike dejavnosti, na katerihlahko spusti možgančke na pašo in si naberemoči za nove podvige. Tudi za to je v TMCposkrbljeno, saj se v bližini nahaja vse od fitnescentrov do prijetnih lokalov, medtem ko obvikendih študentje kar s skupnimi močmi poskrbi-jo za prijetne urice na izletih in norčijah po

okolici. Tako bi z naslednjim odlomkom ses-tavek zaključila v upanju, da smo vsem, ki stebodoči interesenti za tovrstno izobraževanje,olajšali kakšen korak na poti k cilju.

"Za prosti čas pa je poskrbel Michael, prijateljvseh Slovencev, ki pridejo v Houston. To je pri-jazen gospod v 50-ih, finančni direktor ene odbolnic, ki sam živi v Favrot Towerju. Razlog zaobsedenost s Slovenijo je preprost: enkrat je žebil pri nas! Ostalim Američanom se pa zdi zeločudno, če ne pokažeš neznanskega navdušenjanad njihovo deželo: "How come, we have every-thing here!?" Nasploh so strašno ponosni naAmeriko; v naši soseski je imela vsaka tretja hišaobešeno ameriško zastavo, nekatere pa celopripis ''Proud to be American''. Druženje z njimje bila nekakšne simbioza - on nam je kakopravek olajšal tako, da nas je odpeljal z avtomdo najrazličnejših trgovin, knjigarn ter na vsakot-edensko nabavo hrane (seveda vse low-fat, nocalories), uvedel nas je tudi v golf - konec kon-cev bomo kmalu zdravniki in se je treba temuprimerno znati obnašati :) Mi pa smo ga vzameno vabili na slovenske večerje, ki so bile popravici najboljše od vseh tex-mex, indijskih, kita-jskih, sea-food ameriških in še in še kuhinj, ki jihHouston premore, in mu s tem krajšali čas. Nekvikend pa smo sami najeli avto (najmanjšega,kar se ga je dalo dobiti - petmetrskega pontia-ca) in se popeljali po texaškem highlandu, doSan Antonia z znamenitim Alamom, resničnolepimi španskimi misijoni in romantičnim river-walkom na ameriški način, naslednji dan pa doenega od naravnih parkov, takrat v soncu in pri-jetnih temperaturah, medtem ko smo iz Slovenijedobivali vesti o prvem snegu."

V eni izmed operacijskih sob

Praksa v Združenih državah Amerike

4 MONTHS, 6 TEDNOV ALI ŽIVOT V MASSACHUSETTSU

Tekst&Foto: Benjamina Dolinšek

november200426 pod tujim nebom

Moje navdušenje ob mailu na mailing listi novembra lani, da se ponuja praksa vZdruženih državah Amerike, je temeljilo predvsem na osebnih razlogih, saj jepomenilo, da lahko del mojega leta pavziranja na faksu združim z bivanjem pri fantu, kise je moral mesec pred tem vrniti domov, v Boston, zaradi štipendije in faksa.

Tako sem se brez prevelikih pomislekov odloči-la, da se odpravim tja, na štirimesečno praksoiz psihiatrije. Na faksu sem se dobila zMircho, ki je bil na tej izmenjavi leto pred tem,in kasneje še s predstavnikom organizacijeWISE, ki je obiskal Slovenijo in preveril kandi-date. Kmalu po tem sem se z WISO (ki jo boljali manj sestavlja psihiater dr. Hanson innekaj njegovih pomočnikov) dogovorila, da pri-hajam v Massachusetts v začetku februarja.

Moj delovni danKoncept prakse je tak, da pol delovnih dni (in šekako soboto) pomagaš dr. Hansonu, psihiatrupri organizaciji, ki v glavnem skrbi za mentalnozdravje starejših ljudi (po domovih za starejše),drugo polovico dni pa si zapolniš z medicinskimdelom, ki si ga sam najdeš in organiziraš vkateri od številnih medicinskih ustanov v bližini.

Meni ni uspelo najti zanimivega dodatnegadela, trudila sem se v javnem zdravstvu, ampaknekako nihče ni odgovoril na moje klice in e-maile. Tako sem delala z njim, kar je bilo precejnaporno in po nekaj tednih prav duhamorno,ker je bila moja naloga bolj biti tajnica kot štu-dentka medicine. Moja glavna zadolžitev jebila priprava dokumetna za vsakega pacienta,ki sva ga kasneje pogledala. V začetku je bilokar precej zapleteno in zanimivo soočiti se zogromno ameriško mapo papirjev in se znajti vnjej. Pravzaprav je kar nekaj časa trajalo, dasem se znašla. Druga, morda še važnejša nalo-ga pa je bila skrb za to, da se, preden zapusti-va ustanovo, prepriča(va), da ima(va) dve kopi-ji vsakega dokumetna, za zavarovalnice... in ja,seveda, moja naloga je bilo kopiranje teh narazno raznih kopircih po pisarnah raznihdomov... kar me je, seveda, začelo kaj kmaluživcirati.

V hiši WISE, kjer živi tudi Hanson z družino,imaš na razpolago sobo z računalnikom ininternetom (ki jo ponavadi deliš še s kakšnim štu-dentom, ki je tam na izmenjavi) in souporaboostalih stvari v hiši. V primeru, da delaš sHansonom, imaš 200$ mesečne štipendije, čepa si sam nekako organiziraš prakso v

bostonskem okrožju, pa potrebuješ prenočišče,potem se lahko tudi dogovoriš z njimi, si nastan-jen tam in celo dobivaš dodatnih 50$ podpore.

Ekstremi ameriškega zdravstvaEkstremen primer ameriškega zdravstvenegasistema (in Hansonovega pristopa) se mi je zdeldogodek nekega večera, ko je res že bilopozno in sva delala ves dan (in meni se je žemudilo nazaj v Boston), in je eden od pacientovimel drugačno zavarovanje kot večina. Pol uresva čakala, da sva stopila v kontakt z zavaroval-niškim posrednikom, da je potrdil, da bozavarovalnica krila stroške in šele po tem svašla pogledat pacienta. Meni se je to zdelopovsem nepojmljivo. Predvsem zato, ker je pre-gled posameznega bolnika ponavadi trajal 3minute, ni bil ravno zapleten in težaven, poantapa je bila, da oceni njegovo stanje za potrebeustanove in prilagodi doze zdravil (ponavadijih poveča).

Še ena stvar se mi je zdela precej zgrešena -vprašanja, ki so kriterij, po katerem se ocenipacienta za orientiranega v času in prostoru.Ok, kdo je ameriški predsednik, to še gre, pakdo je bil pred njim. Ampak da temelji ocenaorientiranosti na vprašanju, kateri dan v tednuje, se mi je zdelo malo neumno. Ker sem si vesčas predstavljala, kako dezorientirana bi bilajaz, če bi bila vse dneve zaprta v istih prostorih.Prav žalostno nemogoče se mi je zdelo okrevativ takem okolju.

In tako se je moja praksa zaključila precej prejkot načrtovano. Letalske karte sicer nisemspreminjala (oziroma v končni fazi sem jo, takoda sem šla domov kasneje), ker sem imeladomovanje v Bostonu, sem se pa raje posvetilaučenju za izpite (to sem tudi navedla kotrazlog), ki so me čakali doma in obenem sempomagala s prevajanjem dokumentarnegafilma, ampak to je že začetek neke drugezgodbe.

Celoten vtis o Ameriki pa je ostal zelo pozitiven.Ne morem sicer soditi nepristransko, ampak

veliko je bilo pozitivnih presenečenj. Mordazato, ker so bila moja pričakovnja precej nizka.Ampak kako arognatno pa je to, da prihajaš izdvemilijonske države in se ti zdi, da imaš jasnosliko o 250 milijonih ljudi v državi, kjer še nikolinisi bil? Fantastičen je bil občutek svobode, kote nihče ne pozna (kar je v Sloveniji precejnemogoče), občutek odprtosti ljudi, njihovegajavnega izražanja mnenja (kar je lahko tudiprecej frustrirajoče, še posebej v časih ...... W..... vladavine... ). Najbolj pa me je navdušilaraznolikost kultur, ki sobivajo tam in kako vsakaod njih prinaša svoje značilnosti v celotnopodobo Amerike.

Amerika nije rad i znojpostoje holivud i frenki bojdiznilend bejzbol i rok end rol

godine ocaja godine nadejedni ruse a drugi gradeprolaze ratovi padaju vlade...

(Azra)

Boston

Na elektivu v Turčiji

IZ MESTA TISOČERIH MINARETOVTekst & Foto: Aleš Agatonović

pod tujim nebom 27

Istanbul

Istanbul je eno izmed turških mest, v katerem lahko opravljaš prakso ali elektiv. Jaz sembil na elektivu, in sicer od prvega do petindvajsetega julija. Istanbul je največje mesto vTurčiji ter gospodarsko, kulturno in izobraževalno središče. Zato je idealen kraj za prido-bivanje novega znanja iz različnih področij medicine in hkrati priložnost, da spoznaščudovito mesto in pokrajino.

Po skoraj dva dni trajajočem potovanju sose ob sončnem vzhodu prikazali v daljaviprvi minareti. Vlak je švignil mimo posled-njih plantaž agrumov in že sem se znašel vvrvežu petnajstmilijonskega mesta.Istanbul! Izstopim na postaji Sirkedži, srcemi divje utripa, nekdo bi me moral čakati.Nikogar, pa vendarle tisoči obrazov.Pridem v čakalnico, se sklonim nad poto-valko, da bi izvlekel list papirja s svojimimenom… in naenkrat stoji pred menojčrnooka Turkinja: "Are you Ališ?" Čez polure sva že v njenem študentskem stanovan-ju, kjer sta se mi še isti dan pridružila kole-ga iz Madžarske in Švedske. V naslednjihdneh so prišli v Istanbul še preostali študen-tke in študenti julijske skupine, tako da senas je nabralo kakih petnajst. Razporediliso nas po stanovanjih turških študentovmedicine, večino deklet pa v študentskidom. Nastanjeni smo bili v evropskem delumesta, v četrti Findikzade in v bližnjemDžerahpaša. Bili smo pisana druščina izrazličnih koncev (Slovenija, Hrvaška,Makedonija, Švedska, Madžarska, Tajvan,

Rusija…) in kmalu smo postali dobri pri-jatelji.

Hitro sem dojel, da so dnevi v Istanbuluzame prekratki. Ob devetih zjutraj semmoral biti v bolnišnici. Tam sem ostal pon-avadi do dveh popoldne. Sledilo je kosilov bližnji menzi in zbor naše skupine obtreh. Tam nas je vedno čakalo več turškihštudentov in sledilo je vsakodnevnopotepanje po Istanbulu. Mesto je pravazakladnica znamenitosti in zanimivostivseh vrst in za vsakogar. Vsak dan nekajnovega, vsak dan smo obiskali drug delmesta in tudi po petindvajsetih dnevih sinisem uspel ogledati vseh atrakcij.Ogledom je sledila večerja, bodisi domaali pa v kakšni od številnih tradicionalnihrestavracij. In potem, jasno, zabava.Nočno življenje je v tej metropoli fan-tastično, a o tem kasneje. V glavnem, ves tačas smo trpeli le zaradi kroničnega poman-jkanja spanja in o kakšni postelji preddrugo uro zjutraj ni bilo govora.

Sultanhamet, Modra džamija

Istanbul, nasedla ladja

V Istanbulu so tri medicinske fakultete:Džerahpaša in Čapa, ki sta v bližiniFindikzadeja ter Marmara-Deniz-TipFakultesi v Uskudarju na azijski strani.Jaz sem bil v Čapi, kakih petnajst minuthoje od stanovanja, kjer sem bival, in sicerna oddelku za nevrologijo. Mojatema je bila elektroencefalografija in anal-iza njene diagnostične vrednosti pri depri-vaciji spanja v tistih primerih generaliziraneepilepsije, kjer je bil predhodni EEG nor-malen. Vsega časa pa nisem preživel le vEEG laboratoriju, ampak tudi na drugihodsekih nevrološke klinike. Kmalu semspoznal več zdravnikov specializantov,pravzaprav večinoma so bile tam special-izantke, pa tudi starejših zdravnikov.Mislim, da sem imel srečo, saj so bilipripravljeni posvetiti nekaj časa tudi meniin ko sem bil v ambulanti, so mi sproti pre-vajali v angleščino. Pri nevroloških pre-gledih sem neposredno sodeloval in takoponovil nevrološko preiskavo iz spom-ladanskih vaj. Nekaj dni sem preživel tudina nevrokirurgiji, elektromiografiji in naintenzivnem oddelku. Moj mentor je bilzelo odprt in mi je še sam predlagal, naj siogledam tudi druge oddelke. Tako sem si vtem mesecu dni ustvaril nek splošen vtis orazmerah na nevrologiji v Čapi. Splošnostanje je na evropskem nivoju, opreml-jenost dobra. Morda je antisepsa na neko-liko nižjem nivoju kot pri nas. Čapa je

november 200428 pod tujim nebom

Istanbul

znana tudi kot center za bolnike z različni-mi dednimi boleznimi živčevja, ki so vdoločenih delih Turčije, kot so zahodni pre-deli Taurusa, zelo pogoste.

Vsakodnevna vročina (35°C) pa ni zmoti-la neskončnega vrveža, kaotičnegaprometa stotisočev avtomobilov, nitipetkratdnevne pesmi mujezinov, ki se jerazlegala s tisočerih minaretov. Turški štu-denti so pripravili zelo dober družabni pro-gram, le za našo prehrano so bolj slaboposkrbeli: razdelili so nam denar, ki pa jezadoščal za kakih štirinajst kosil v študents-ki menzi. Pa vendar mesec julij je bil pravaorientalska pravljica. Najprej sprejem, kinam ga je v eni od tradicionalnihrestavracij priredil TurkMSic, potem pabrezštevilna potepanja v popoldanskihurah: Modra mošeja in Hagia Sofya vSultan-Ahmetu (osrednji del Istanbula),Jerebatan - podzemni muzej, sultanovepalače in haremi v Topkapiju z nepre-cenljivimi zakladi, razkošni Dolmabahče-seray, turška savna v Hodža-Mustafapaši,džamija Sulejmanija slavnega arhitektaSinan-paše. Istanbul je idealno mesto zanakupe, zlasti v Velikem bazarju in vEgiptovskem bazarju, ki predstavljataogromna trgovinska kompleksa s tisočitrgovcev in kupcev in kjer se odvija tisočlet-ni krog barantanja in pogajanja za cenovseh mogočih izdelkov - od turških pre-prog do nakita in nargil.

In nočno življenje? Najlepša so tri mesta.Prvo je most Galata, ki prečka zaliv Zlatirog (tur. Halič) in povezuje Galato inEminonu. Na mostu je polno kavarnic in tumenda slišiš vse jezike sveta, celo turškega.

Drugo mesto je Topane, kompleks kavarnicv orientalskem slogu, kjer sediš na prepro-gi s prekrižanimi nogami, kadiš vodno pipoin pod platanami uživaš ob ada-čaju (čenisi kadilec, za začetek ne pretiravaj, ker tibo po pipi slabo) in Taksim onkraj Zlategaroga, mesto zabave, številnih diskotek nastrehah nebotičnikov in slavna ulica Istiklal,ki je polna sprehajalcev še dolgo po pol-noči.

Omeniti moram še izlete v okolico, kjerlahko vidiš mnogo zanimivih stvari. Mi smoobiskali kopališče Kilyos na obali Črnegamorja, kakih trideset kilometrov odIstanbula v smeri kraja Sariyer. Naslednjikonec tedna smo se kopali na Princesinihotokih Buyukada v bližini Istanbula, ob azi-jski obali. Tretji vikend so sledile štiridnevnemini počitnice na otoku Afsha, kakih šest urpotovanja z ladjo iz Istanbula na jugoza-hod Marmornega morja. Predzadnji danje moja noga stopila še na azijska tla.Obiskali smo dvomilijonsko Burso vAnatoliji s čudovito Zeleno mošejo (Jeshil-džami) in grobnicami sultanov Osmana inOrhana. Prekrasno mesto, ki se zmogočnega Uludaga stopničasto spušča vrodovitno dolino bombaževih in oljčnihnasadov.

In nato… zadnji dan, zadnji večer vIstanbulu. Še enkrat sem z ladjico prečkalBospor in se zazrl proti zahajajočemusoncu izza vitkih minaretov tam daleč naevropski strani. Čez dve uri sem bil že navlaku, ki je sopihal proti Sloveniji, poln vti-sov in bogatejši za novo, lepo izkušnjo.

Maiden tower-mesto, povezano s številnimi legendami o turških princesah

RAZPIS PRAKS IN ELEKTIVOV ZA LETO 2005

Drage medicinke in medicinci!

Društvo študentov medicineSlovenije razpisuje prakse in elektive zaleto 2005. Na prakso se lahko prijavivsak študent tretjega ali višjega letnikamedicine, na elektive pa prav vsak študentmedicine. V kolikor si študent dentalnemedicine in te izmenjave zelo zanimajo,se lahko oglasiš v uradnih urah in skupajbomo preučili tvoje možnosti.

Cena izmenjave je enaka kot lani, to je35.000,00 SIT, 5000 SIT pa lahko dobitenazaj po oddanem poročilu. Denar bomopobirali v dveh obrokih, prvega moratevplačati do konca novembra, drugega papred dokončno prijavo, ki jo moratenarediti do konca januarja.

Sistem točkovanja je objavljen na domačistrani izmenjav. Doživel je nekaj spre-memb, saj jezikovni test ni več takopomemben, kot je bil, uvedli pa smo tudiobvezno oddajo motivacijskega pismapred prijavo. Zavedamo se, da je sistemdaleč od popolnega, zato ste tudivabljeni s predlogi, kako bi ga lahkoizboljšali.

Za več informacij ali razlago nejasnostiobiščite domačo stran:

www.slomsic.org/exchange, pišite emailna neo@slomsic.org ali nore@slomsic.org,ali pa se oglasite v uradnih urah vsakponedeljek od 12.00 do 14.00 vklubu študentov (nasproti WCjev).Spremljajte tudi obvestila, ki jih bomopošiljali po e-mailu in razobešali po fakul-teti!

Vabljeni!

Za DŠMS

Pripravila:Martina Turk (NORE) in MatevžHarlander (NEO)

pod tujim nebom 29

IN ELEKTIVOV ZA LETO 2005

Prakse in elektivi

PARTY IDEJ

OHRID - 53. SVETOVNO SREČANJE ŠTUDENTOV MEDICINE

Tekst: Nina Fister in Aleksandra Mohar

november 200430 pod tujim nebom

Avgusta je v Makedoniji potekalo 53. svetovno srečanje študentov medicine.V hotelu ob Ohridskem jezeru se je zbralo preko sedemsto študentov, ki ob študiju prosto-voljno delujejo na različnih področjih. Glavna tema tokratnega srečanja je bilo nasilje. Vdnevih med 3. in 9. avgustom so se poleg izobraževanj, treningov in delavnic odvijala tudišportna srečanja, filmske projekcije, kulturni ogledi in nacionalno raznolike zabave.

Društvo študentov medicine Slovenije(DŠMS) je član združenja IFMSA(International Federation of MedicalStudents' Association), ki je organizator tehsrečanj. Letno priredijo dve srečanji, t.i.generalni skupščini (GA-GeneralAssembly), vsakič v drugi državi sveta.Namen srečanja je druženje študentovrazličnih kulturnih, socialnih in zgodovin-skih ozadij in iskanje novih idej v reševanjupodobnih problematik v zdravstvu.

S predsednico Mašo na čelu se je ekipaosemnajstih študentov odpravila na dolgopot preko Hrvaške in Srbije do željenegacilja. Ob prihodu v hotel je bilo velikoveselja ob ponovnem videnju starihznancev. Zvečer pa so nam domačini-orga-nizatorji pripravili sprejemno slovesnost vstarem ohridskem amfiteatru. Različni gov-orniki so bodoče zdravnike nagovorili inpozdravili misijo srečanja.V naslednjih dneh so glavna srečanjapotekala v različnih sklopih. Predsedniki soimeli ločene sestanke, kjer so razpravljali oproblemih, s katerimi se soočajo pri voden-

ju nacionalnih društev. Drugo skupino sosestavljali študentje, ki skrbijo za nemotenpotek mednarodnih izmenjav. Odprto sodelili pretekle izkušnje in sklepali novepogodbe.

Ker hočemo tudi sami izboljšati načine inpristope k poučevanju, aktivno sodelujemopri posodabljanju učnih tehnik in njihovihvsebin. Za to skrbi poseben resor o medi-cinskem izobraževanju. Na letošnjih volit-vah je bila za vodjo tega področja izvolje-na naša Katja Kovač, ki bo v naslednjemletu poskrbela za uresničevanje tekočih inbodočih projektov. Pri tem ji želimo velikouspeha!

Veliko skupino predstavlja komite, čigarnaloga je prepoznavati in razreševati aktu-alne preobleme v javnem zdravstvu. Velikoprojektov, ki jih izvajamo na naši fakulteti,na tak ali drugačen način pokriva to tem-atiko, to so npr. Medimedo, Osveščen,ne zadet!, Lahko te moti, ... Tokrat jebil poudarek na pojavnosti različnih oblikzlorab, od psihičnih, fizičnih pa do social-nih. Sledijo študentje, katerih tema delno sov-pada s prej omenjeno. Pokriva problembeguncev in se zavzema za zmanjšanjenasilja ter širjenje pobude miru. Preostali del prostovoljcev pa se ukvarja spoučevanjem spolnosti osnovnošolcev insrednješolcev s pristopom vrstniškega izo-braževanja. Na ta način to tematiko prib-ližajo mladim, saj se tako lahko boljsprosčeno pogovarjajo o tej temi. Odraznoterih tem, ki jih to področje vključuje,pa je velik poudarek tudi na spolnoprenosljivih boleznih - problem v zadnjemčasu predstavlja hitro širjenje virusa HIV.Lahko se pohvalimo, da tudi pri nas žemnogo let uspešno izvajamo projekt

Virus, ki je pridobil državne razsežnosti.

Po napornih urnikih, ki so tekli skozi celdan, pa se je prostor, ki je čez dan delovalkot konferenčna dvorana, spremenil v živojezero plesočih. Na Polish Party smo ple-sali na njihovo glasbo, zraven pa so namponudili jedi in pijačo, značilno za todržavo. Imeli smo tudi orientalski večer,kjer se je velik del udeležencev oblekeltemu primerno. Priredili so tekmovanje vtrebušnem plesu, kjer je Meta zasedladrugo mesto. Zadnji večer pa je bilo pri-zorišče zabave ob jezeru. Tam je vsakadržava predstavila svoje užitne dobrote,po katerih jih poznajo po svetu. Na našistojnici je bilo veliko zanimanja za kraškipršut in dobro rdeče vino.

Po tednu druženja je prišla nedelja, ko smose poslovili od novih prijateljev, mednaro-dne atmosfere in makedonskega sonca.Opremljeni z načrti ter novo mrežo oseb-nih povezav smo se odpravili vsak na svojopot proti domu. Ideja o delu, druženju inspoznavanje nove kulture je bila tako izpol-njena, želja po ponovnem snidenju pa živado naslednjega srečanja. Turčija... priha-jamo!

Efektivno skupinsko čiščenje tal

Prekomerno motivirani študentje medicine

Ohrid

Pogovor s tujimi študenti

"HOW DO YOU LIKE SLOVENIJA??"Tekst:Maja Tripar in Polona Maver

pod tujim nebom 31

Pisana mednarodna druščina študentov medicine, ki so prišli na izmenjavo v Slovenijo, nam je v sproščenem klepetu zaupala svoje vtisein izkušnje, ki so si jih do sedaj nabrali v Ljubljani. Kaj jim je všeč in kaj ne? So zadovoljni s svojimi mentorji, praktičnim delom in z znan-jem, ki so si ga pridobili v teh tednih? Kako drugačno je slovensko okolje od domačega? Jih je morda kaj presenetilo? Iz kakšnih razlo-gov so sploh izbrali Slovenijo? Na nekatera vprašanja smo dobili prav presenetljive odgovore, preberite si sami!

Maja, 25let, Švica, 6.letnikPrakso opravljam na oddelku za abdominal-no kirurgijo, kjer mi je zelo všeč. Zdi se mipa, da lahko v Švici študent bolj sodeluje in večdela sam opravi, tu večkrat samo gledaš.Klinični center je tudi že malo star, kirurški blokpa je prenovljen in imajo enake inštrumente kotv Švici. Tudi v znanju med slovenskimi in švi-carskimi zdravniki ne opažam bistvenih razlik.Moji starši so iz Slovenije, stari starši pa ševedno živijo tu, tako da jih trikrat na leto obišče-mo, v Ljubljani pa do sedaj še nisem bila.Za nas študente, ki smo na izmenjavah, je zelodobro poskrbljeno, organizirana so raznasrečanja med vikendom, pa tudi skupni večerimed tednom. Na splošno opažam, da je tu štu-dentsko življenje bolj živahno, mogoče zato,ker so študenti manj obremenjeni na faksu.Drugače živim v Oražnovem študentskem domuna Dolenjski cesti. Tam me je zelo presenetilspoznavni večer, ko smo se vsi postavili v krogin medse "sprejeli" bruce. Tega pri nas ni.

Davide, 22 let, Italija (Messina), 5.let-nikPrakso opravljam na kirurškem deluurgence, v bistvu to pri vas spada pod travma-tologijo. Z delom sem zadovoljen, opažam paveliko razlik med našim in tukajšnjim sistemom.Na sploh se mi tukajšnji zdravniki zdijo pravihigienski manijaki. Veliko je razlik pri anestezi-ranju. V Italiji se anestezijo daje samo pri večjihoperacijah, nikakor pa ne za kakšne manjšeureze, niti lokalno ne. Tudi naravnanje zlomov

Honza in Lucia, 25 in 23 let, Češka,4.letnik Oba sva na kirurgiji in bova tu ostala dobožiča, saj sva na izmenjavi med praško in ljubl-jansko univerzo. Zelo sva zadovoljna z mentor-ji, ostali so tudi zelo prijazni in se zelo trudijookoli nas. Prve dneve so se vsi trudili z anglešči-no, zdaj pa se midva navajava na slovenščino.Mislila pa sva, da je slovenščina dosti boljpodobna Češčini, vendar lažje razumemohrvaščino.Slovenijo sva si izbrala zaradi tega, ker obaplezava in sva enkrat že bila v Ospu, je pa ševeliko drugih sten, ki bi jih rada preplezala.

Federica, 21 let, Italija (Messina), 4.let-nikPrakso opravljam na gastroenterologiji,vendar pa mi ni preveč všeč. Mojega mentorjanamreč ni in se nihče ne ukvarja z mano. Sicerso mi rekli, naj delam kar hočem, samo kaj, koše zdravniki ne znajo angleško, kaj šele pacien-ti. Še sreča, da je na oddelku dekle, ki zna ital-ijansko, tako da skupaj z njo opravljam status inanamnezo. Vsake toliko pa skočim do Davidapogledat, kaj on počne. Slovenijo sem si izbrala, ker ima njeno glavnomesto reko; pa tudi, ker je blizu moje države.Enkrat sem že bila v Sloveniji in sicer na Soči,kjer ima prijatelj hišo. Tam je vse zeleno inpolno vode…čudovito! Na sploh je barvaSlovenije zelena, medtem ko je na Siciliji vserumeno in če imaš le košček zemlje, si zgradišdom. Slovenci se mi zdijo precej hladni. Na našemkoncu smo se namreč navajeni poljubljati med

Ramona, 20 let, Romunija, 2.letnikTo je prvič, da sem v tujini. Slovenijo pa semizbrala, ker mi je bila všeč na fotografijah -veliko rek, mostov, starih zgradb... To mi je zelovšeč, zdi se mi zelo romantično.Delam pa v laboratoriju. Moj mentor sicernima časa zame, se pa drugi ljudje dosti ukvar-jajo z mano in mi vse sproti razlagajo, povejomi za vse postopke, kako se dela s stroji, kakose piše protokole… Moraš pa imeti znanje, čeželiš kolikor toliko slediti vsem mogočimraziskavam, ki jih ti ljudje opravljajo. Drugačepa se mi zdijo ljudje nekoliko hladni, tudi v lab-oratoriju.

kosti ni anestezirano, tako da lahko že na dalečslišiš, kje se nahaja travmatološki oddelek. Grev bistvu samo za drugačen sistem od našega, kini ne boljši ne slabši, vsak ima svoje prednosti inslabosti.Slovenijo sem naključno izbral, hotel sem nam-reč opravljati prakso v Evropi, ker sem bil lanina Tajvanu. Ni mi žal za to odločitev. Ljubljanami je zelo všeč, majhna in prijetna, veliko je štu-dentov iz cele Slovenije pa Erazmusovih tudi,tako da je nočno življenje kar pestro.Presenetilo me je dejstvo, da skoraj 90% mladihgovori angleško, v Italiji je ravno obratno.Italijansko pa govorijo samo Primorci. Dobro semi tudi zdi, da je toliko kolesarjev, pri nas se vsivozimo s skuterji.

Federica in Ramona

prijatelji, ne da bi pri tem želel kaj posebnegaod tiste osebe. Zgodilo se mi je, da sem poljubi-la prijateljico, ko sva se poslovili, pa me je začu-deno pogledala, češ kaj delam in naj tega nepočnem več. Jaz pa potrebujem kontakt, tudi kodelam z ljudmi. Zanimivo in malo moteče je tudito, da je ob sobotah vse zaprto!

Tuji študentje pri nas

Športna pomlad na NizozemskemBATA 2004 - NEKAJ VTISOV

Z NAŠEGA TEKAŠKEGA IZLETATekst & Foto: Duško Zagoranski

november 200432 šport

Batavieren race je največji študentski tek na svetu, ki se odvija na Nizozemskem.Sestavljen je iz petindvajsetih etap različnih dolžin in skupaj obsega cca. 180 km. Zatorejvsaka ekipa šteje petindvajset članov. Letos je nastopilo kar 295 ekip iz Nizozemske,Švice, Hrvaške in Slovenije, kar je pomenilo svetovni rekord v številu udeležencev.Slovensko Medicinsko fakulteto sta zastopali dve ekipi - "Medicina Slovenica Pro in Easy".

Na večer odhoda smo se zbrali v parkuZvezda, od koder smo se z avtobusompreko Avstrije in Nemčije odpeljali naNizozemsko. Vožnja je minila hitro, saj smojo večina prespali, razen svetlih izjem seve-da.

Naslednji dan okoli poldneva smo prispeliv Amsterdam, kjer smo se nastanili naperiferiji v tamkajšnem avtokampu, vnekakšnih hišicah. Seveda nam ni dalomiru in kakor hitro je bilo mogoče, smoodšli v center Amsterdama, kjer smo si kotprvo obetali dober obrok. Kako do tja priti,saj kamp ni bil ravno blizu centra, je pa žedruga zgodba. Jaz in še nekaj kolegovsmo se odločili za "leno varianto" in seodpravili s tramvajem (alternativa je rent-a-bike). No, če se vrnem k kosilu, nas je veči-na najbrž končala kar v "Burger Kingu" ali"McDonaldsu", saj so cene vsaj dvakratvišje kot pri nas. Zdaj, ko so bili želodcipolni, je bil čas za znamenitostiAmsterdama. Ni jih malo, zato smo jih ure-dili glede na pomembnost; začeli smo vseveda v "pubih", kajti po čem jeAmsterdam bolj znan kot po Amstelu inHeinekenu.

Vonj po AmsterdamuZa nepivce pa so ostali še razni "cofe-shopi", muzeji - od nas najbolj obiskan jebil seveda "sex museum", siri, mlini na veterin nenazadnje vožnja po številnih kanalih,

ki so speljani po mestu.Zvečer - "žur, čaga, gavda" seveda…Zopet se nismo mogli naužiti največje ams-terdamske znamenitosti (beri zgoraj), azvečer pride še posebej do izraza še enaznamenitost - tamkajšni "red light district",moj edini komentar je "zanimivo".Naslednji dan je bil zelo podoben prejšne-mu, le malce več časa smo si vzeli zanakup spominkov, da ne bi starši mislili, dasmo "gor" počeli same neumnosti, drugačepa spet znamenitosti, znamenitosti in ševeč znamenitosti.

DirkaNapočil je čas, da zapustimo prestolnico,in tako smo se okoli tretje ure popoldnepolni vtisov odpravili na nizozemskopodeželje, destinacija jug. Tam se je odvi-jla naša dirka - "Batavieren race". Najprejsmo na startu v Nijmegenu pustili delnaše ekipe (nočni del), ostali pa smo seodpravili še na dve uri vožnje do fakultetev Enschedeju, kjer smo bili nastanjeni vtelovadnici. Glede na to, da smo bili žezelo utrujeni, ura je bila že krepko čez pol-noč, nas to ni preveč motilo, saj smo v hipuzaspali. Smilili so se nam predvsem"dopoldanci", ki so morali že ob trehponoči vstati in začeti teči. Sam sem bilmed "popoldanci". Mi smo prišli šenajbolše skozi, se mi zdi. Dobro naspanismo začeli teči šele okoli poldneva. Celoten potek pa je izgledal nekako

takole: celotno etapo je tekača spremljalkolega na kolesu, naslednjo etapo sta sezamenjala, tako da je bil vsak od nas vbistvu udeležen v dveh etapah.

Tek se je razpletel v dveh delih, prvi del sonekatere ekipe zaključile že več ur preddrugimi, nato pa so tekači zadnje etapepočakali še vse ostale, tako da je bil štartzadnje etape skupen za vse ekipe. Prihodposlednjih smo si tako vsi skupaj ogledalina stadionu v Enschedeju.Sledila je večerja in po njej seveda vses-plošno rajanje. V tamkajšnem fakultetnemsredišču se je zbralo skoraj 10000 zabaveželjnih študentov. Najbrž ne rabim povdar-jati, da smo kmalu pozabili na utrujenostod teka in se zabavali pozno v noč.

Zgodaj zjutraj oz. prezgodaj zjutraj smo seodpravili proti Sloveniji. Na poti smo seustavili še v Nürnbergu, kjer smo siprivoščili še "zadnjo večerjo", se malcesprehodili po mestu in že je bil čas zaodhod v Ljubljano. Vožnjo smo spet, tokratvsi, prespali in okoli šeste ure zjutraj smo sezavedeli, da je vsega konec in odšli, prejekipa, zdaj pa vsak za sebe proti domu.

Betavieren Race

šport 33

SLADKO HUJŠANJETekst: Srečko Dobrecović

Coco Chanel je rekla, da v življenju nikoli ne moreš imeti preveč dveh stvari: ne morešbiti preveč bogat in ne moreš biti presuh. Vendar ne bomo govorili, kako služiti denar terkolikšna je idealna teža, ker to vsak zase najbolje ve, ampak kako se na enostaven načinznebiti odvečnega kilograma ali dveh. Pravila so bolj ali manj jasna, le interpretacije serazlikujejo med seboj - čudežnih diet pa ni.

CukrOsnova vsakega hujšanja je dejstvo, damoramo porabiti več energije kot je vnese-mo v organizem s hrano. Namesto dastradamo in ne jemo ničesar, obstajajo boljhumani načini, kako doseči željeno težo vsamo nekaj tednih. Maščoba je sovražnikvsake ženske in krivec za prenekateri slabdan ob pogledu v ogledalo. Večina jih vtelo pride v obliki ogljikovih hidratovin manj maščob, kar je zapuščina našihpraprednikov, ki so imeli le malo možnostise posladkati in dobiti sladkor v kakršnikoliobliki. Sladkor je poceni energija, ki jo zmalo vložka hitro spremenimo v kinetično,toplotno ali kako drugo obliko energije,potrebne za življenje. Zato smo v zapušči-no dobili prijeten občutek okusa, ki mupravimo sladko. Prapredniki so se obsladkih jagodah počutili podobno kot midanes, hoteli so imeti vse zase in so semorda tudi stepli zanje. Zaradi pomanjkan-ja in sezonskega pojavljanja predvsemsadja so se morali hitro do sitega najesti,da jim je ostalo čim več energije za čas, kosadja ni bilo več, t.j. zima ali sušno obdob-je v drugih predelih sveta. Proces pretvorbeodvečne glukoze in fruktoze v maščobnekisline je enostaven in zelo razširjen procesv naših geografskih širinah, ker imamocukra preveč.

ČudežObstajajo ljudje, ki lahko pojejo več kotdrugi in se ne zredijo. Vsi vemo, da je tokrivica, ker bi se tudi jaz rad basal in slad-kal in se ne zredil, pa se ne morem. Zato seje treba znajti. Večji del obroka, ki gazaužije povprečen človek, povzročipresežek energije po obroku, ki sezačne kopičiti v obliki maščob, ki pa jih obtelesni aktivnosti potrebujemo in porabimo.Problem se pojavi, ko sitost dosežemo s ševečjim obrokom in smo še manj telesnoaktivni. Posledice včasih premaknejoštevilčnico vaše tehtnice precej proti desniin lahko vzpostavijo začaran krog s še

večjim obrokom in še manj gibanja.

RešitevV Am J Clin Nutr, 2004;80:668-73 soobjavili nova spoznanja o občutkusitosti in vnosu energije, ki je potrben zadoseganje le tega. Ugotovili so, da jeraztezanje antralnega dela želodcaodgovorno pri vzbujanju občutka, vezane-ga na apetit. Zdravo stradanje jepovezano z zmanjšanjem apetita. V raziskavi so primerjali učinek vnosatreh energijsko različnih napitkov na apetitin količino zaužite hrane ad libitum. Prvinapitek je bila navadna voda, drugi 250kCal in tretji 750 kCal napitek (13%energije v obliki beljakovin, 33% v oblikimaščob in 54% v obliki OH). Preiskovanciso popili 400 ml napitka 70 minut predobrokom in nato jedli ad libitum. Rezultatiso pokazali, da sta oba energijska napitkazmanjšala občutek lakote in povečalaobčutek sitosti bolje kot voda (P<0,02).Antralni del želodca je bil večji pri energi-jskih napitkih kot pri vodi in tudi energijskivnos je bil manjši.

Skrivnost uspehaGre za posebno formulo, ki najbolje delu-je v i.v. obliki. Topi maščobe in odvečnekilograme skoraj pred našimi očmi. Delujepribližno eno uro in potrebno jo je jematidnevno. Zaenkrat še niso odkrili resnihstranskih učinkov razen manjših oblik psi-hične zasvojenosti. Gre za legalno stvar, kijo lahko tudi sami napravite in tudi če jokupite, ne stane veliko. Gre namreč zanavaden tek. Iti ven (i.v.) je najboljšarešitev in teči je potrebno vsaj 45 minut,odvisno, ali imate raje lažji tek ali hitrejše-ga. Hitrost je pomembna, saj z njo porabi-mo več maščob in porabimo manj časa zatrening. Res je, da pri manjših hitrostihporabimo več maščob v odstotkih, kar pane drži za absolutno vrednost (ki pa edinašteje), ki je manjša kot pri večjih.

Kdaj teči?Priporočajo se večerni teki, tek zjutraj natešče ali takoj po zajtrku je prava muka zatelo. Se shujša, ampak bolj na računizgube mišic in manj maščob, saj obpraznih glikogenskih rezervah mora orga-nizem dobesedno žrtvovati mišice zaglukozo, ki je glavni vir energije zamožgane. Zvečer po teku smemo zaužitibeljakovinsko ogljikohidratni obrok, ki bohitro obnovil glikogenske zaloge inobvaroval in dogradil mišice. Tako sepočasi porabljajo maščobne rezerve ingradi popolnejša postava.

BistvoMotivacija je najpomembnejši dejavniknašega uspega. Ob zgoraj naštetihdejstvih in napotkih je možno shujšati do 2kilograma v nekaj tednih, ob večji inten-ziteti treninga pa so rezultati boljši in hitre-je dosegljivi. Preden se pa podate v šprint,pa še napotek, da je potrebno začeti stekom počasi in paziti samo na frekvencokorakov. To pomeni, da se ogrevate s kra-jšimi in tečete z daljšimi koraki istefrekvence in nikoli ne pretiravajte, saj sevam bo telo maščevalo z "musklfibrom".

Navadite se, da jeste z glavo in tečete znogami - v supergah, ki so kakovostne in nežulijo. Za vse ostale napotke pa se posve-tujte z domačim zdravnikom ali farmacev-tom, ki vam bo morda delal družbo natreningu.

Hujšanje

Izumili so ga Kelti, Cerkev je prispevala odpustke, Američani pa buče.

HALLOWEEN

november 200434 iz življenja

Tekst: Barbara Pistor

Kaj je tako mističnega na tem prazniku, da zan-imanje zanj iz leta v leto narašča? Kaj nas nanjem tako pritegne, da že v začetku oktobrarazmišljamo, kam bomo šli na žur 31. oktobra inkakšen kostum bomo oblekli?

Morda se to dogaja zato, ker gledamo prevečameriških filmov, v katerih strašijo zlobnidemoni, kjer otroci hodijo od hiše do hiše in vpi-jejo trick-or-treat in kjer se skratka najde tudikakšna prava čarovnica. Tisti pa, ki so bolj pod-kovani v poznavanju praznika, bodo povedali,da je "ameriška varianta" le posnetek original-nega praznika, ki je v osnovi povezan s tem, karje za nas še vedno uganka: s posmrtnim življen-jem. Ali nas Halloween torej privlači zaradi stikaz našimi predniki ali zaradi čaranja, čarovnic inizrezljanih buč?

VAMPIRJI, DUHOVI, DEMONI INČAROVNICEIzvor tega nenavadnega praznika sega v časKeltov, ki so 1. novembra praznovali novo leto.Takrat so priredili tridnevni festival - Samhain, nakaterem so se poslovili od poletja in pozdraviliprihod mraza in teme. Kelti so verjeli, da se nadan pred novim letom zabriše meja med svetom

mrtvih in živih. Duše umrlih naj bi zato ponovnooživele in se poskušale naseliti v telesa živih. Dabi to preprečili, so Kelti na noč 31. oktobrapogasili ogenj v hišah, si nadeli kožuhe in navso moč razgrajali naokoli. Kožuhe so natozamenjali duhovi, razne pošasti in druga strašlji-va bitja.

TRICK-OR-TREATPozneje, v devetem stoletju, je ob prihodukrščanstva postal 1. november Dan vsehsvetih-All saint' day ali Hallowmas. Na ta dan so misijonarji hodili od hiše do hišein prosili za "soul cakes". To so bili neke vrsteodpustki (majhni kruhki, posuti z rozinami) zaduše umrlih. Več kruhkov kot je darovaladružina, več molitev so izrekli misijonarji zaduše njihovih prednikov. "Odpustke" so dodanes zamenjale sladkarije, ki si jih otroci vese-lo tlačijo v žepe, ko hodijo od hiše do hiše.Kljub razširjenosti krščanstva so ljudje še naprejpraznovali festival Samhain. Tako je 31. oktoberpostal All Hallow Even, kasneje All Hallow's Evein končno Halloween.

BUČE IN ZLOBNI JACKIrci so zato, da bi pregnali duše umrlih, prvotno

izrezovali strašljive obraze v repo in nato vanjonamestili svečo. Ta običaj izvira iz stare irskezgodbe o zlobnem Jacku in njegovi svetilki. Vpripovedi je hudobni Jack prepričal hudiča, najspleza na drevo. Jack je nato izrezljal na deblopodobo križa in tako hudiču onemogočil spustz drevesa. Ko je Jack kasneje umrl, ga zaraditega niso spustili ne v nebesa ne v pekel. Hudičpa se ga je vseeno usmilil in mu dal svetilko, skatero je bil obsojen na večno tavanje po temi.Ko so kasneje irski priseljenci prispeli v Ameriko,so se jim buče pač zdele primernejše, tako dazdaj več ne izrezljujemo repe, temveč buče.

IN VINO MORTIS Piše: Ana Perpar

Ja, ja… Slovenci smo čuden narod. Manj kot dvamilijona nas je, pa se tako veselo razporejamo vrazne tabore in politične stranke, da se kar krešejoiskre. Zdaj si že skoraj vsak kljukec z vasi lasti prav-ico, da bi ustanovil svojo stranko samo zato, ker ses sosedom Jožetom ne strinjata, kje točno naj bipotekala meja med njunima travnikoma… čudni smopa tudi zato, ker vsak ravs in kavs v parlamentu nav-dušeno debatiramo v domači gostilni dalj časa kotkrave prežvekujejo travo. Ko je Kacin s časopisompobožal Hvalico po glavi, je o tem govorila celaSlovenija. Ko pa nekoga pretepejo do smrti, pa vsimolčijo kot grob…

Moj prijatelj Marjan, slavni politolog, je ob tej novi-ci začel žvižgati "All You Need Is Love", nato se jepa toliko časa smejal, dokler se mu ni začelo kol-cati. Marjan je namreč nepoboljšljiv cinik, sovražnonastrojen proti vsem politikom, še posebej pa protitistim, ki "delujejo za narodov blagor". Kakršnokolirazprtje, ki nastane med njimi, mu služi le zasončenje njegovih beločnic.

Marjana sem spoznala na zabavi, kjer je kot zgledvsem čistokrvnim Slovencem že ob enajstih zvečerpijan kot klada ležal na šanku. Ob dveh zjutraj svaže bila taka prijatelja, da sva na pločniku skupajkrulila Bandero rosso. Ob petih zjutraj sem se zmojimi novimi prijatelji odpravila v Ljubljano. Vozil

je Marjanov prijatelj Tine. Tudi poznan kot TineKjejeflaša. Vožnje same se ne spominjam (razenmogoče v občasnih morah, iz katerih se zbujam vsaprestrašena), čemur je verjetno vzrok to, da sem tonadvse travmatsko doživetje potlačila v najtemnejšikot moje podzavesti.

Po mojem mnenju smo pa Slovenci čuden narodpredvsem zato, ker kljub temu, da se nam takomegli pred očmi, da še sami sebe v ogledalu ne pre-poznamo, brezskrbno zamahnemo z roko in se zbesedami "Jzt lohk prez banike zdele ššš… ššofffi-ram" zavihtimo za volan in sejemo smrt po našihcestah. Verjetno temu ni vzrok samo pretirano zau-panje v lastne šoferske sposobnosti ("jst se lohkzajcu umaknem, preden sploh skoč na cesto"),temveč tudi samoljuben ponos, ki nam sedi na desnirami in nam šepeta v uho, da je absolutnonemogoče, da smo mi pijano, bognasvaruj no, sajmenda nismo kot sosed Jože, ki da ves svoj denarza dobrovoljčka in o katerem govori cela vas, nene, mal smo ga za dobro voljo, zdaj pa hitrodomov; pa brez skrbi, mi se zajcu umaknemo, šepreden skoči na cesto…

Ko so na Hrvaškem poostrili zakon o varnosti v ces-tnem prometu (meja alkohola v krvi je padla nausodnih 0,0 promilov, poleg tega so se še afnali zvarnostnimi pasovi in bogsigavedi še s čim), se je

Marjanu baje kolcalo cel dan. Hotela sem vedeti,zakaj je on tako… tako… "Ciničen? Poslušaj, mala,"mi je jel razlagati ob kozarcu refoška v družbi pri-jateljev "vse lepo in prav, hvale vredno, da so sekončn zmigal, ampak ne mi rečt, da resno misliš, dase bo kaj spremenilo. Če ima model (njegov pogledje čisto po naključju pristal na Tinetovem obličju)nula osem, mu je vseeno, razumeš, vseeno, kolk jemeja. On je največji car, on obvlada avto v nulo, tutče do njega pride po vseh štirih. Ni važen zakon,važno je kaj ljudje mislijo. Tega se pa ne da spre-meniti z nobenim zakonom. To se jim mora vbit vbetice. Eni še pol po tem, ko pijani povzročijo nes-rečo, furajo po Sloveniji z glažem v roki. Neki semora zgodit, kar te pretrese, kar te zagrabi za srcein ti da mislit o teh neverjetnih bedarijah, k jihpočneš. Neki, zarad česa se končno zaveš, da ljud-je, k umirajo, niso sam imena v črni kroniki, ampakda imajo svoja življenja in da je to kar delaš,nenaklepni umor. Mater, že tko al pa tko nas je mal,pol nas pa še iztrebljajo rojaki…" Ves obupan jeglavo položil na šank.

Ker se nekaj časa ni premaknil, sem mu preverilaznake življenja. Enoglasno smo sklenili, da ga jerevež preveč spil in da bo najbolje, če ga Tineodpelje domov. Ja, Tine je bil najboljša izbira, on sezajcu umakne, še preden skoči na cesto.

iz življenja 35

VSI ENAKI, VSI… Piše: Ana Perpar

Po smrti Gaja Julija Cezarja se je večposameznikov začelo med seboj tepsti zaoblast nad rimskim imperijem. Med njimi sta sistala nasproti Antonij in Brut (da, tisti Brut). Koje postalo jasno, da bodo čete slednjegapremagane, je kot pravi rimski poveljnik odšelna bližnji grič, s seboj vzel najožje prijatelje,in se brez ceremonije vrgel na meč. Ko jeAntonij našel Brutovo truplo, ga je zavil v svojnajdragocenejši škrlatni plašč in pokojnegaobjokoval. Taki hudi izpadi čustvenosti privsega hudega navajenih Rimljanih niso bilinič nenavadnega. Pametnejši so se spuščali vbitke z le po enim sovražnikom naenkrat. Večkot trije umrli nasprotniki v eni bitki so lahkopovzročili hudo dehidracijo…

Bilo bi neumno pričakovati, da se je obnašaltako do vsakega padlega vojaka na bojišču.Kot prvo verjetno niti približno ni imel tolikoškrlatnih plaščev, kot drugo je pa še velikobolj verjetno, da v svoj dragoceni škrlat ne bizavijal neznanih prostakov (kaj bi jim sploh,mrtvecem, koristil?).

Tako je že na vekov veke. Dva plemiča se pomedsebojni korespondenci (okej, včasih so secufali samo zaradi zemlje. Ali denarja. Ali čis-tega dolgčasa.) dogovorita za srednje velikovojno, ki naj bi zmanjšala število njunih

Jelko sedi v lokalu, sreba kavo in opazujeokolico. Vzdušje je umirjeno. Tiha glasbase razliva po prostoru in nekaj ljudi kramljao tem ali onem. Nato vstopi v prostor mladpar in zasede omizje na terasi. Kmaluzatem pa vstopita še bučna navihancaJelkovih let. Vzdušje izgubi nekaj svojespokojnosti.

Navihanca se usedeta ravno ob velikemoknu, skozi katerega se razprostira pogledna celotno teraso. Naročita si pijačo in kernimata nič pametnejšega početi, buljitaskozi okno v mlad par. Opazovati stazačela že tako očitno, da sta se žedobesedno nalepila na okno. Njuno mišl-jenje je bilo, da je to eno tistih vrst gostil-niških oken, skozi katere vidiš ven, pogle-dom navznoter pa si ubranjen. Zaščitapred šefom in ženo, pač. Vendar v našemprimeru temu ni bilo tako. Gospodični je

postajalo vse bolj neudobno. Pogledidečkov in zgodbice njenega "princa" , kiso bile že na robu okusa prištevnega člove-ka, so jo spravljale v obup. Opravičila se jesvojemu najdražjemu in odšla proti WC-ju.Ko je prišla do dečkov, ki sta bila še vedno"nevidno" nalepljena na okno, jima jeobrazložila, da ni nič narobe, če gledataskozi okno, saj je to popolnoma normalno,ampak naj vendar ne butata s prsti v šipo,ko opazujeta ženske. Nato je odšla naWC. Čez pol ure je šel mladenič iskatsvojo najljubšo, saj je še vedno ni bilonazaj. Ko je ugotovil, da je pobegnilaskozi straniščno okno, ga je žalost prikleni-la k šanku in pivu. Dečka sta nato odšla domladeniča in pričela razlagati, da sta takojvidela, da ga bo pustila, saj ni bil roman-tičen in da se ji ni dovolj približal…

Jelku je zmanjkalo kave. Vstal je in odšel.

Zgodbe, ki jih piše resnično življenje:Jelko pije kavo

Piše: R.D.

podložnikov (ki so se, roko na srce, v zadnjemčasu res preveč namnožili), če bi pa vojskaenega slučajno zajela drugega, bi ga pa prvisprejel z solzami v očeh, češ hvalabogu, da siše cel, Herman, tako me je skrbelo, da se ti jekaj zgodilo, tebi, ki ga dajejo za vzorbogaboječim ljudem, tebi, ki si tako pravičenin dober do drugih… Nakar bi Herman vzadregi zamahnil z roko, češ kakšne neum-nosti pa kvasiš, Johann, zdaj sem ti naprtil šedodatne težave, saj me boš moral na lastnestroške spraviti domov, razen če zame nezahtevaš odkupnine, saj res, to ti je ideja…

Dandanes pa stvari stojijo malce drugače.Mar bi George res objokoval Osamo, če binašli njegovo truplo v puščavi? Mar bi ga reszavil v svojo najboljšo desettisočdolarskoArmanijevo obleko? Kaj pa recimo Sadam(no, dajmo še malo Sadama, da se ne bopočutil zapostavljenega…)? Ga je Georgemar sprejel z solzmi v očeh, ko je zvedel, daje še živ? Jok, brate, odpade. Sadam je bilspakiran na letečo preprogo in v oboroženemspremstvu poslan preiskovalni komisiji, ki muzastavlja najbolj neprijetna vprašanja. Kajtočno je počel v vladni palači, od kje je jemaldenar za svoje finančne eskapade, zakaj ganihče ne mara…? In medtem, ko se bo revčekv neki zakotni vukojebini cvrl na električnem

stolu, bo njegov krvnik užival v ambroziji innektarju na verandi svoje palače. Niti enasolza ne bo potočena.

Da, dandanes se vsakega sovražnika obrav-nava na enak način. General ali preprostvojak, vsak gre v zapor za vojne ujetnike, kjerse morata tako eden kot drugi znajti ponajboljših močeh. Seveda je general, če se jebojeval na napačni strani (tisti, ki je vojnoizgubila), po koncu vojne spakiran na letaloin v oboroženem spremstvu poslan preiskoval-ni komisiji, ki mu bo zastavila nekaj neprijetnihvprašanj. Kaj točno je delal na ozemljusovražne dražave, od kje je dobivalodobritev za svoje vojaške izpade, zakaj ganihče ne mara…? Preprost vojak pa dobinazaj svobodo, odvzete osebne predmete,za namenček pa še brco za čimprejšnjovrnitev domov.

Mar ne bi bilo super, če bi tako veljalo tudi nanaših sodiščih? Premožne patricije bi vlačilipo dvoranah toliko časa, dokler jim ne biskopnelo tisto bogastvo, ki si si ga nagrabiliod poštenih ljudi, revni plebejci bi se pa predsodnikom trikrat obrnili in že bi bili doma. Ničstroškov za advokata, nič pravnega žargona,nič neskončnih pravd s sosedom za tistih parkvadratnih milimetrov njive… Vsi bi bili zado-voljni, revni pa še najbolj, kar bi bilo prvičsploh v zgodovini države.

Seveda, če bi nam poskus uresničevanjamojega predloga spodletel, nam pa še vednopreostane napoved vojne eni od naših sosed.Bog mi je priča, odkar sem se začela prav-dati, me prav srbijo prsti, da bi nekomu enoprisolila.Tako bomo vsaj pred sovražnikom enaki, čeže ne pred zakonom…

Utrinki s popotovanja po Korziki

OBLJUBLJENA DEŽELA JE LAHKO BLIZU ...Tekst & Foto: Gabrijel Fišer

november 200436 v prostem času

Ni moj namen, napisati reportažo ali navajati suhoparne faktografske podatke oKorziki. Za kaj takega obstoji množica turističnih vodnikov, internetnih strani ali doku-mentarnih televizijskih oddaj. Korziška doživetja bom skušal prikazati na nekolikoposeben način.

SlovoŠe zadnjič sem se ozrl na steklena vrata Inštituta zapatologijo. Za hipec je moj pogled obstal. Napisa navratih ni bilo več! Stresel sem z glavo in pogledal šeenkrat. Napis Inštitut za patologijo je sameval na stek-lu. Tisti drugi napis pa je izginil! Previdno sem odprlsvoj indeks. In glej, nov prostorček je bil zapolnjen.Izurjeno oko bi zmoglo v njem prebrati napisPatologija. Razrešil sem uganko. Pravkar opravljeniizpit iz patologije je izbrisal napis, ki sem ga v mislihvidel vsakokrat, ko sem prestopil prag tega inštituta.Pusti vsako upanje zunaj.

Na potiHip za tem smo že sedeli v avtomobilu in vztrajno jemoja desna noga pritiskala pedal plina proti tlom. Žeskoraj 14 let stari Peugeot 309 je pridno požiral avto-cestne kilometre in vse bolj in bolj smo se oddaljevaliod puste realnosti; za seboj smo puščali hladna jesen-ska jutra, dolgočasne starše, predvidljivo predvolilnokampanjo in ostale probleme našega vsakdana.Vkrcanje na trajekt v umazanem italijanskem pris-tanišču Livornu nam je odpiralo vrata v obljubljenodeželo. V tej deželi ni skrbi, ni televizije in celo telefon-ska komunikacija je omejena le na SMS sporočila. Vtej deželi imamo tri domove: šotor, avto in naravo.Korziško ekipo smo sestavljali Gabrijel, Nadan,Maja in Petra. Spočetka pravzaprav še nismo biliekipa; kolega sva bila namreč midva z Nadanom inkolegici sta bili Maja in Petra. Moški in ženski pakttorej. Vendar so se do konca potovanja meje med pak-toma že skorajda zabrisale.

Za dobrodošlicoRealnost pa se ni dala kar takoj; že prvo jutro je nam-reč udarila z vso svojo krutostjo. Petro je pičil hudo ner-azpoložen komar in prebudila se je z ogromno otekli-no na veki. Oteklina je močno spominjala na temonasilje nad ženskami in kar groza naju je bilo zNadanom, kaj si bodo mimoidoči mislili o naju. Še nitipozajtrkovali nismo, že nas je iznenadil močan naliv.Pojenjal je šele sredi dneva, ko smo že bili na poti protizahodni obali Korzike. Tlačenje premočenih stvari vže tako prepoln avto še zdaleč ni ustrezalo našimpredstavam o obljubljeni deželi. Tudi naslednjanočitev se nam ni najbolje posrečila. Kamp vopustelem zalivu je bil namreč zelo zanemarjen.Dovozna pot je bila komaj prevozna in v toaletnihprostorih se je trlo nepovabljenih obiskovalcev. Da se

le ne boste preveč zbali za nas, vam še zaupam, dabi biologi uvrstili nepovabljene goste med pajkovce inžuželke.

Novodobna prestolnica in srednjeveškiBonifacioPrestolnica Ajaccio ni vredna posebnega občudovan-ja. Široke mestne vpadnice, gost promet in grde indus-trijske stavbe niso nič kaj korziška dobrodošlica.Strateška lega mesta v zaprtem zalivu je imela vpreteklosti nedvomno večji pomen kot danes. Nazahodu oznanja vstop v zaliv nenavaden rt, iz katere-ga poganjajo nekaj kilometrov v morje skalnati oto?ki,nekdaj nevarni predvsem ladjam, Iles Sanguinaires(slov. krvoločni otoki). Prav na tem rtiču s pogledom nakrvoločne otoke smo pričakali najlepši korziški sončnizahod. V Ajacciu smo tistega večera tudi nazdraviliPetrinemu 22. rojstnemu dnevu.Na skrajni južni točki Korzike leži Bonifacio. Čudovi-to srednjeveško mestece se pne kot orlovsko gnezdona previsnem robu sedemdeset metrov visokihskalnatih klifov. Pečine ponekod gledajo kot kamnitimožici strmo iz morja in so od divje butajočih morskihvalov že prav opazno izpodjedene. Prav iz jedrastarega mesta se je moč proti plačilu spustiti po v živoskalo vklesanem stopnišču kralja Aragona (Escalier duRoi d'Aragon) po 187 stopnicah prav do morja. Polegendi naj bi bili leta 1420 kraljevi služabniki zgradilito stopnišče v eni sami noči.Pravzaprav smo pričakovali, da se bomo v Bonifaciuza hip vrnili v realnost. Nameravali smo pobožatinjeno prijetnejšo plat in si privoščiti nekaj hrupne, mla-dostne zabave. Vendar ni bilo tako. Septembrskosonce je pogasilo vrvež v poletni sezoni živahnega tur-ističnega kraja. Mesto je bilo mirno in opustelo, mi parazočarani. Spet nam ni preostalo drugega, kot dasmo se po sončnem zahodu počasi zavili v zavetješotora in spalne vreče. Ne razumem! Na morje vsirinejo v največji vročini, v lepem in prijetnem septem-bru pa nikogar.

Pisana narava in podeželjeObale Korzike so nenavadne, še posebno je spektaku-laren zahodni del otoka. Sredozemsko morje oblivačrn pesek ali sivo mivko, ali pa se celo zaletava vnavpične rdeče pečine; te se mnogokrat nadaljujejo vstene gora, ki so ponekod tako strme, da se cesta letežko zvije po neprehodnih pobočjih. Gorske rečice, kipadajo z masivov gora v morje, si utirajo pot skoziozke soteske in za spoznanje širša korita. Ponekod sov soteske speljane turistične steze. Vasice in ceste odmaknjenega južnega dela otokaspominjajo na neke druge čase, prebarvani francoskinapisi na krajevnih oznakah pa so nema priča živostiin aktivnosti borcev za neodvisnost v manj urbanih pre-delih otoka. Ozke ceste z nepreglednimi ovinki inglobokimi luknjami terjajo od voznika posebno previd-nost, saj lahko vsak trenutek nepazljivosti pomenineprijeten udarec realnosti.

V osrčju KorzikeAlpska pokrajina notranjosti Korzike nudi popotnikupravo paleto pejsažev neokrnjene narave. Gorskadivjina osrednjega predela Korzike je pravi raj zasladokusce, ki jim uhojene in obljudene gorske potiniso več izziv. Najvišji vrh Monte Cinto doseže kar2706 metrov. Alpski svet Korzike je tudi nam pripravil posebnodoživetje. Taborili smo v Corteju, starodavnem meste-cu prav v osrčju korziških gora. Tura v neznano bi biloustrezno ime za robinzonski pohod po gorskem grebe-nu, ki se dviguje iznad Corteja in ločuje znamenitisoteski rek Restonica in Tavignano. Prebijali smo se podivji, od požarov načeti in slabo markirani lovski stezi,dokler naposled le nismo - že za spoznanje nejevoljni,saj nismo bili več popolnoma prepričani, da je potprava - dosegli sedelca, od koder bi po grebenumogel nadaljevati le izurjen alpinist. Preostala nam jetako le pot navzdol. Že poprej redke označbe sokmalu izginile in znašli smo se v prepletu bolj ali manjuhojenih neoznačenih lovskih stez. K sreči se je v tempredelu teren položil in je bil lahko prehoden.Nadaljevali smo po brezpotju, kar zagledamo le lu?ajod nas možakarja z velikimi noži, ki sta nam klicala,naj pridemo k njima. Naleteli smo na avtentična korz-iška lovca, ki sta bila pred tem uplenila vsak svojegamerjasca in sta ju odirala na čistini sredi gozda. Bilasta zelo prijazna in pokazala sta nam označeno pot vdolino Restonice. Sledili smo tej poti in dolino po dvehurah hoje tudi dosegli. V obljubljeni deželi smo našli šeobljubljeno dolino. Poskakali smo v tolmunček lede-nomrzle reke, sledilo je sončenje na hribovskem soncuin tista prijetna utrujenost, ki je gorniku v največjezadovoljstvo. Do našega kampa smo imeli od tod leslabo uro hoje.

Spet domaKo je v Livornu pristal trajekt in nas je čakala le šedolga avtocestna pot do Ljubljane, smo že čutili, danas je po desetdenevnem begu realnost ponovnoujela. Počasi smo vključili mobilne telefone in se začelipogovarjati o opravilih, ki nas čakajo, ko se vrnemodomov. Močan naliv nas je spremljal precejšnji delpoti in nas spomnil, da zna tudi vreme zarobantiti.Pežojček je pridno rezal deževno zaveso pred nami inkar otožni smo bili, ko smo se v mrzli in deževni nočivrnili v domovino.

Korzika

Privoščili smo si počitek po opravljenih izpitih

ORAŽNOVCI NA EKSKURZIJITekst: Nino Mirnik

v prostem času 37

Oražnovci in Oražnovke iz Wolfove 12 damo vsak mesec nekaj denarja na stran v fondza skupni izlet. V dveh letih se ga je nabralo dovolj za novi podvig.

Avtobus nas je v petek, 8. 10., pobral sKongresnega trga in nas odpeljal protiBizeljskem, k Isteniču, znanemu proizvajalcupenin. Malica ob kozarčku prav vseh vrstpenine, ki jih Istenič premore, nam je ponaporni vožnji zelo prijala. Vsak je dobil tudiunikatno penino s svojim imenom.

Čateške, prihajamo!Zadržali bi se mnogo dlje, a nas je v Čateškihtoplicah že čakala večerja. Na poti v Čatešketoplice smo se že na avtobusu začeli razpore-jati po sobah. Na izlet je odšlo štirinajstOražnovk in triindvajset Oražnovcev. Izmedštirinajst deklet smo tako izbrali osem nosilkosmih zakupljenih apartmajev. Vsaka si je lahkoizbrala eno punco in tri fante. Na avtobusu smosi pripravili tudi zabavni program, da nam jepot do Čateških toplic hitreje minila. Po večerjise je na sredi naše ulice naših osmih apartma-jev ob kozarčku vina, zvokih kitare in prepevan-ju znanih melodij začela zabava.

Prvi...V soboto smo se zbudili zgodaj, saj je bil prednami naporen dan. Nekateri smo se že obdevetih začeli razvajati. Težko nam je bilo pre-mikati se iz ene savne v drug džakuzi pa vroč inmrzel bazen. Turško, finsko, irsko, rimsko, indi-jansko... Ne spomnim se več. Največji problemje bil odhod do masaže, saj so bile mišice žepreveč sproščene, vsa odvečna voda telesa jeizhlapela, možgani pa so bili na plaži, ki je topoletje nismo okusili. Res naporno je življenještudenta, ko ga po vročinski izčrpanosti intežkim misičnim naporom po masaži zvečerčaka še odlična večerja, po kateri pride na vrstoše bolj napeta tekma slovenske nogometnereprezentance, zmaga nad Italijo in proslavljan-

je dolgo v noč ...

...in drugi danNaslednjega dne, v nedeljo, nas toplice nisoveč zmogle prebavljati. Da je naša ekskurzijasploh postala validna, smo se po zajtrkuodpravili pokloniti spomeniku našega dobrotni-ka dr. Ivana Oražna pred njegovo rojstnohišo v Kostanjevici na Krki. Ogledali smo si nje-govo spominsko sobo, ki nam je še enkrat dalavedeti, kako velik človek je bil dr. Ivan Oražen.Soba je prepolna priznanj, med katerimi je tudipriznanje kralja kraljevine SHS Petra I., saj jeOražen v prvi balkanski vojni jeseni 1912pomagal ranjenim srbskim vojakom.Sedemtedensko delo v niški bolnišnici ga jegloboko pretreslo, tako da je doživetja pre-tresljivo opisal v knjižici Med ranjenimi srbskimibrati.

Iz Kostanjevice nas je pot vodila do gostiščaDolinšek nad Boštanjem, kjer smo se imeli spetvelike težave z izbiranjem med vsemi mogočimidobrotami. S polnimi trebuhi in mehurji, srečnitorej, smo na avtobusu proti Ljubljani po večiniod izčrpanosti trdno zaspali.

Zbudile so nas šele svetle luči Ljubljane inKongresni trg, kamor smo se vrnili izmučeni, apolni lepih vtisov. Ta ekskurzija nam bo zavedno ostala v lepem spominu. Hvala še enkratvsem udeležencem za prijetno doživetje! Kamgremo pa naslednjič?

Na zdravje

Ob spomeniku dr. Ivana Oražna

HUMOR

PACIENT"Nehajte že vendar piti!" krega zdravnik svoje-ga pacienta. "Alkoholiki živijo samo polovicotako dolgo kot drugi ljudje." "Zato pa vse vidijodvojno!"

DARILO"Lepe ocene v indeksu bi bile zame najlepšedarilo za rojstni dan," pravi mama. "Prepozno,mama, sem ti že kupil copate."

STAVEKUčitelj: "Kdo od vas mi zna povedati stavek, vkaterem bosta besedi deloma-deloma?"Janezek: "Moji starši so deloma moškega, delo-ma ženskega spola."

POSOJILO"Zdaj sem te prišel zadnjikrat opomnit, da mivrni izposojeni denar. Zadnjikrat, si razumel!""Seveda sem. Saj je že čas, ker si mi začelpošteno iti na živce!"

V BOLNIŠNICIV Klinični center sprejmejo starejšega gospoda.Zdravnik:"No, ata, ali imate kakšne posebneželje?" "Prosim, da bi me zdravili tako, da bopogreb na nedeljo."

PRETEPTinček pride s krvavečim nosom iz šole domov."Tinček," ga vpraša mama, "spet si se pretepalz Juretom! Kdo je začel?" Tinček pravi: "SevedaJure - on mi je prvi vrnil!"

ŽEJA"Ali vaš mož kaj toži zaradi žeje, gospa?"poizveduje zdravnik. "Ne, gospod doktor. Mojmož je vesel, da je kar naprej žejen!"

POROKARok se hvali prijatelju: "Mitja, mislim, da bodomnoge nesrečne, ko se bom poročil." "Kakomnoge? Saj se boš poročil samo z eno!"

PLES"Ali dobro plešem?" vpraša fant. "Hm. Dvestvari sta, ki ovirata, da bi bil ti dober plesalec.""In sicer?" "Tvoji nogi."

V PORODNIŠNICIV mestni porodnišnici pregleduje ginekolognosečnice in presenečen ugotovi, da bodo tribodoče mamice, ki ležijo na sosednjih postel-jah, rodile šestega januarja. Ko se približnanaslednji, četrti postelji, se hoče pošaliti invpraša: "Ali boste tudi vi rodili šestega januar-ja?" Bodoča mamica se nasmehne in reče: "Ne,jaz pa nisem bila na tistem izletu!"

Zbral: Peter Trošt

Oražnovci

NAGRADNA KRIŽANKASestavila: Alenka Vittori

november 200438 v prostem času

1-nadležna žuželka2-geometrijsko telo, omejeno sštirimi trikotniki3-jod4-Salvatore Adamo5-avtomobilska oznakaMonaka6-Spielbergov vesoljček7- dušik8-amper9-filmska igralka Derek10-slavilna pesnitev11-vnetje sapnika12-krsta13-medmet bolečine14-prebivalka Estonije15-platina16-pevec Redding17-štirinajsta črka18-bobnar Beatlov, Ringo19-enka20-kraj pri Podčetrtku21-krstna mati22-električni grelec23-pripovedna pesnitev24-od takrat25-selen26-slavni angleški hipodrom27-ladja, ki lahko plove podvodo28-debeluh (slabšalno)29-nakodranost30-kisik

31-adenozin trifosfat32-avtomobilska oznakaTajske33-načelo taoizma34-liter35-ameriška obveščevalnaslužba36-velika kača, udav37-ljudstvo na jugozahoduKitajske38-jadrnica z ravnim dnom39-reka v Italiji40-Dragica Turnšek41-belouški podobna kača42-grška črka43-vrtenje44-Los Angeles45-dete46-trojanski junak, Parisov brat47-prvi sičnik in šumnik48-obrambni igralec, npr. prirokometu (žargon)49-učenje50-shiranost pri hudih boleznih51-ime raperja Maajke52-prva evropska naselbina vnovem svetu53-delavec, ki odvaža smeti54-drugi vokal55-priredni veznik56-blagovno trgovinski center57-divja mačka58-avtomobilska oznaka Italije

59-Rozamundin grad60-Zavod za pokojninsko ininvalidsko zavarovanje61-nemški fizik in kemik, tretjizakon termodinamike62-veda o fizikalnih procesih vorganizmih63-blaženost (v budizmu)64-avtomobilska oznakaAvstrije65-prva črka abecede66-ameriški igralec Steven67-okras68-egiptovski faraon z zna-menito piramido69-svobodna posest v fevdaliz-mu70-ameriški matematik(Čudoviti um)71-pričakovanje, obljuba72-fluor73-iverna plošča74-navadno notranji del telesa(splošno)75-osemnajsta črka76-prvi moški77-oznaka za električni tok78-delo, opravilo79-v redu80-enaki črki81-drugi solmizacijski zlog82-jajčna celica83-prva črka imena pevca

Williamsa84-šesti solmizacijski zlog85-Biblijski samozadovolje-valec86-pevski zbor87-glavno mesto Norveške88-nekdanji izraelski premierEhud89-tvar90-poraščenost po obrazu91-kult, znan po črni magiji(izvirno)92-zelo nizko gozdno rastje93-Samo Eržen94-reševalne sani95-evropska gospodarskaskupnost96-ameriška pevka, "Eva"97-kraj pri Ljubljani98-ameriški filmski igralec(Odisej)

99-radon100-Amnesty International101-površinska mera102-angleško-ameriškadolžinska mera103-Tolstojeva junakinjaKarenina104-jod105-najpomembnejša hrananovorojenčkov106-geometrijsko telo, cilinder107-prva črka imenamanekenke, žene DavidaBowiea108-ameriška igralka Margret(Stare sablje)109-slovenski pesnik inimunolog Alojz110-angleški igralec Laurence111-trikrat lahko ugibaš kateračrka spet…(ni I)

Nagradna igraPravilno rešitev gesla oddajte v Erektorjevnabiralnik (pripišite elektronski naslov) alipošljite na: erektor@dsms.net. Nagrajenecbo obveščen po elektronski pošti.

Nagrada: MGL podarja 2 vstopnici zapredstavo na Velikem odru.

Spoštovani študenti!

Vljudno Vas vabimo k ogledu našihpredstav na velikem odru in Malisceni - pri nakupu vstopnic Vam nudi-mo študentski popust!

Cenik vstopnic za študenteVeliki oderI. prostor 2.400 II. prostor 2.300 III. prostor 1.400 IV. prostor 1.300 Mala scena 1.500

Informacije in nakup vstopnic pri blagajniMestnega gledališča ljubljanskega v gledal-iški pasaži med Čopovo in Nazorjevo ulico vLjubljani, vsak delavnik od 12. do 18. ure teruro pred predstavo; tel: 01 2510 852www.mgl.si info@mgl.si

Nagradna križanka

39

Kdo na našem faksu še ni slišal za Pajzl?! Je "študijski in družabni prostor Medicinske fakultete". Če pa se sprehodiš do nekdaj vojaškegakompeksa, ne zavij le na fiziko, kemijo ali biologijo, ampak vstopi tudi v Pajzl…

Skozi predprostor vstopiš v družabni del Pajzla, kjer naletiš na včasih več, drugič manj ljudi. Pa naj te prvi vtis in vsa pravila ne zastraši-jo preveč, saj njihov namen ni teroriziranje ljudi, ampak se prenašajo skozi generacije, samo za to, da stvar funkcionira.Vzemi si čas in spoznaj Pajzlčane in življenje v Pajzlu, saj le ta kar naenkrat postane tvoj prvi -ups- drugi dom… Sčasoma ugotoviš, dav obdobju kolokvijev in izpitov tudi drugi del Pajzla -študijski prostori- postane pomemben in koristen. In predvsem v predizpitni panikizačneš ceniti red in mir, ki ga vzdržujemo celo leto. Ugotoviš, da so pravila dobila svoj pomen in le niso tako brezvezna in zatežena.

Da pa neznosno učenje ne zamori preveč, in da v obdobju študija ne postaneš totalno asocialen, se kakšen četrtek Pajzl spremeni tudiv kraj za zabavo. Pajzl žur je nekaj, kar je na našem faksu že skoraj tako pomembno kot prisotnost na vajah, in doživetje, kjer začu-tiš utrip faksa in pripadnost med študenti Medicinske fakultete.

PAJZL ŽURTekst:Tea Tašker, Foto: Primož Žužek

Ustanova so ljudje, nosilci idej. Njihove oživitve so potrebne, dačutimo korenine naših ustanov in lastne ljudi, vredne strokovnegaspomina. Pionirji medicinske fakultete s hrbtne strani knjigeMedicinska fakulteta Univerze v Ljubljani 1919 - 1945