OŠ ŠTURJE AJDOVŠČINA »KULTURA IN TURIZEM«os-sturje.splet.arnes.si/files/2016/03/PO-STOPINJAH... · 2018. 3. 28. · teme letošnjega festivala Kultura in turizem. S programom

Bevkova 22, 5270 Ajdovščina

Telefon: 05 365 38 00

Faks 05 365 38 07

E-naslov [email protected]

TURISTIČNA NALOGA TURISTIČNEGA KROŽKA

OŠ ŠTURJE AJDOVŠČINA

»KULTURA IN TURIZEM«

PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV (Do velikih sledi v kulturi)

Avtorji:

Nina Bratina, 8. razred

Tilen Vidmar, 8. razred

Matic Curk, 9. razred

Nina Čermelj, 9. razred

Lara Likar, 9. razred

Zarja Pelicon, 9. razred

Mentorja:

Tea Curk Sorta, profesorica likovne umetnosti

Martin Štinjek, profesor geografije in zgodovine

Ajdovščina, šolsko leto 2017/2018

mailto:[email protected]

KULTURA IN TURIZEM

Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

2

ZAHVALA

Za izvedbo tega projekta, bi se radi najprej zahvalili gospodu Martinu Štinjeku, profesorju

geografije, ker nas je seznanil s tem projektom in nas spodbujal, ter krepil našo domiselnost

pri sami izvedbi.

Zahvale gredo tudi profesorici likovne vzgoje Tei Curk Sorta, saj si brez njene pomoči sploh

težko predstavljamo izgleda turistične naloge in postavitev stojnice.

Posebne zahvale gredo tudi vsakemu izmed članov naše ekipe: Lari Likar, Zarji Pelicon,

Tilenu Vidmarju, Nini Čermelj, Maticu Curku in Nini Bratina. Delali smo zelo povezano in

mislimo, da se to tudi pozna na končnem izdelku oziroma se bo pokazalo na turistični

predstavitvi.

Seveda pa ne smemo izpustiti profesoric slovenščine Lili Krapše in Silvane Mislej. Prva nam

je pomagala slovnično pravilno sestaviti tekst. Druga pa nam je zagotovila video posneteke

uprizoritev lutkovnih predstav Milana Klemenčiča, med njimi tudi najbolj znane z naslovom

Mrtvec v rdečem plašču. Ob tem se zahvaljujemo tudi učencem naše šole, ki so tekom let

predstave pripravili in odigrali.

Hvala pa seveda tudi vsem ostalim, ki ste, oziroma še boste tako ali drugače pomagali pri

izvedbi našega projekta.

KULTURA IN TURIZEM


3

KAZALO

ZAHVALA ................................................................................................................................. 2

KAZALO ................................................................................................................................... 3

POVZETEK ............................................................................................................................... 4

1 UVOD – KAKO BOSTE DOŽIVELI NAŠ KRAJ ................................................................ 5

1. 1 Odločitev za turistični produkt – izbira teme ...................................................................... 5

2 PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV ............................................................................... 6

2. 1 Od ideje do naloge ............................................................................................................... 6

2. 2 Metode dela ......................................................................................................................... 6

2. 2. 1 Ideja za temo naloge ........................................................................................................ 6

2. 2. 2 Anketa ............................................................................................................................. 8

2. 3 Oblikovanje turističnega proizvoda .................................................................................. 11

3 PROGRAM ........................................................................................................................... 12

3. 1 O programu ....................................................................................................................... 12

3. 2 Opis programa ................................................................................................................... 15

3. 2. 1 Sprejem .......................................................................................................................... 15

3. 2. 2 Anton Bianchi, Stanislav Bačar – znana zbiralca fosilov ............................................. 15

3. 2. 3 Rimljani – začetniki kulturnega razvoja ob »Mrzli reki« ............................................. 16

3. 2. 4 Milan Klemenčič – prvi slovenski lutkar ...................................................................... 17

3. 2. 5 Karel Lavrič, Danilo Lokar – pomembna lika slovenskega jezikoslovja...................... 18

3. 2. 6 Veno Pilon, Svetozar Križaj – slikar in arhitekt z roko v roki ...................................... 20

3. 2. 7 Josip Križaj, Ivo Boscarol – ljubitelja in mojstra letalstva ........................................... 22

3. 2. 8 Slovo .............................................................................................................................. 23

3. 3 Pomembni podatki za organizacijo izleta .......................................................................... 24

4 TRŽENJE .............................................................................................................................. 25

4. 1 Spominki ........................................................................................................................... 25

5 ZAKLJUČEK ........................................................................................................................ 26

6 NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI .................................................... 27

6. 1 Predstavitev turističnega proizvoda .................................................................................. 27

6. 2 Stojnica .............................................................................................................................. 27

6. 3. Maskote ............................................................................................................................ 27

6. 4 Fotografiranje .................................................................................................................... 27

6. 5 Pogostitev .......................................................................................................................... 28

6. 6 Zabavne igre ...................................................................................................................... 28

6. 7 Zabavna igra za mlajše ...................................................................................................... 28

6. 8 Nagradna igra .................................................................................................................... 28

6. 9 Propagandni material ......................................................................................................... 28

6. 10 Vabljenje ljudi po Mercator centru ................................................................................. 28

6. 11 Presenečenje .................................................................................................................... 28

7 VIRI IN LITERATURA ....................................................................................................... 29

8 PRILOGE .............................................................................................................................. 30

KULTURA IN TURIZEM


4

POVZETEK

Člani turističnega krožka smo izdelali turistično nalogo z naslovom PO STOPINJAH

ZNANIH AJDOVCEV. Z nalogo sodelujemo v projektu Turizmu pomaga lastna glava, ki ga

prireja Turistična zveza Slovenije. V nalogi smo predstavili turistični program, ki sodi v okvir

teme letošnjega festivala Kultura in turizem. S programom želimo obiskovalcem našega kraja

predstaviti nekatere kulturne posebnosti Ajdovščine skozi zapuščino znanih ajdovskih

osebnosti. Domače in tuje goste želimo z njim povabiti/privabiti k nam.

Člani turističnega krožka smo zato pripravili ponudbo za enodnevno potepanje pri nas. V

obliki izleta, ki je namenjen vsem kategorijam in starostim ljudi, želimo obiskovalcem

prikazati pestrost kulture v našem prelepem mestu. V naš turistični proizvod smo tako

vključili sprehod, izbrane znane ajdovce, kulturne ustanove, dogodke, legende itd.

Program je brezplačen, obiskovalci pa lahko dajo prostovoljne prispevke v dobrodelne

namene. Program je zelo fleksibilen, saj lahko po potrebi njegovo izvedbo prilagodimo željam

obiskovalcev. Možno ga je tako podaljšati kot tudi skrajšati.

Enodnevne dejavnosti smo oblikovali na podlagi različnih metod dela; od viharjenja idej in

spisov v katerih je vsak izmed članov turističnega krožka opisal svojo različico poti. Pri

pripravi programa smo se poslužili najbolj domiselnih idej. Pomagali smo si tudi z anketnim

vprašalnikom, na katerega so odgovarjali naši sošolci in sošolke. Uporabili smo še raziskave

na terenu in pridobivanje podatkov iz literature. Dokončno smo ponudbo oblikovali po

nasvetih obeh mentorjev.

Za naš projekt nam je uspelo pridobiti podporo, ki jo potrebujemo pri izvedbi turističnega

programa. V nalogi smo zapisali tudi, kako bi naš turistični proizvod tržili.

Ključne besede: turistični program, kultura, zgodovina, znane osebnosti, Ajdovščina, izlet,

trženje

KULTURA IN TURIZEM


5

1 UVOD – KAKO BOSTE DOŽIVELI NAŠ KRAJ

1. 1 Odločitev za turistični produkt – izbira teme

V začetku šolskega leta smo se učenci na OŠ Šturje Ajdovščina seznanili s projektom

Turizmu pomaga lastna glava. Učitelj geografije nam je podal vse potrebne podatke o turizmu

kot gospodarski panogi in nam posredoval potrebne podatke o tem že lepo utečenem projektu.

Povedal nam je za naslov letošnjega natečaja Kultura in turizem in nas povabil k udeležbi.

Učenci smo ga spraševali o pomembnih podatkih povezanih z izvedbo projekta. Zanimanje je

bilo precejšnje. Veliko se nas je odzvalo na povabilo k sodelovanju. Prednjačili so učenci, ki

do sedaj s projektom niso imeli nobenih izkušenj. Seveda pa nas je bilo nekaj tudi takšnih, ki

smo pri projektu že sodelovali v preteklih letih.

Učenci smo se v odmorih po hodnikih pogosto pogovarjali o projektu. Tistih, ki so želeli

sodelovati, je bilo res veliko. Potrebno je bilo opraviti izbor kandidatov. Mentorja sta

postavila datum do katerega je moral vsak učenec, ki je želel sodelovati pri izdelavi projekta,

oddati napisan načrt izvedbe svojega turističnega programa. V njem je moral pojasniti tri

ključne sestavine. Zapisati je moral izviren naslov turističnega programa. Program je bilo

potrebno tudi na kratko predstaviti. Svoje ideje pa je moral usmeriti še v izgled turistične

tržnice, ki bi bila privlačna za obiskovalce. Glavna kriterija pri izboru kandidatov sta bila

izvirnost in zanimivost. Seveda ob pogoju, da je bil predstavljen program kakorkoli povezan s

kulturo v Ajdovščini ali njeni bližnji okolici. Po skrbnem pregledu zapisanih idej sta nato

mentorja sestavila ekipo 6 učencev, ki nas je doletela čast, da zastopamo našo šolo. Izbrani

smo bili torej le najboljši in najbolj zavzeti.

Izbrani kandidati smo se nato več mesecev dobivali na urah turističnega krožka. Tam smo

razvijali najboljše izmed naših idej. Učitelja sta nas pri urah sproti usmerjala pri izdelavi

našega turističnega proizvoda. Dajala sta nam smernice in navdih, bogatila naše zamisli,

popravljala naše delo in napake ter nam pomagala projekt uspešno pripeljati do konca. Tako

je nastal turistični program z naslovom Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v

kulturi). Takšen naslov se nam je zdel primeren zato, ker bomo hodili peš po stopinjah najbolj

znanih Ajdovcev in tako spoznali njihove velike sledi v kulturi. Naslov smo izbrali zato, ker

je zanimiv, ter pritegne ljudi.

V našem turističnem izdelku želimo znane ajdovske osebnosti in pomembnejše kulturne

zanimivosti predstaviti morebitnim obiskovalcem našega kraja malo drugače. Pripravili smo

enodnevno potepanje po našem starem, a prelepem mestu. Izlet je namenjen vsakomur, saj

smo program oblikovali tako, da je zanimiv za vse starostne skupine, od domačinov do tujcev.

Program obiskovalcev zagotovo ne bo razočaral, v to smo prepričani, saj smo v izdelavo

vložili veliko truda in izvirnih rešitev. Seveda moramo naš program še uspešno oglaševati in

ga čim večkrat izpeljati. O zanimivosti in izvirnosti našega programa se lahko prepričate le

tako, da nas obiščete na naši turistični tržnici, ali še bolje, kar na izvedbi programa.

Želimo si, da bi se z nami odpravili dogodivščinam naproti – po poteh, po katerih so hodili

znani Ajdovci, ter preko njihove zapuščine odkrivali bogato kulturo Ajdovščine.

Prisrčno in vljudno vabljeni!

KULTURA IN TURIZEM


6

2 PO STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV

2. 1 Od ideje do naloge

Najprej smo se seznanili z vsebino razpisa letošnjega festivala Turizmu pomaga lastna glava.

Nato je vsak pri sebi začel razmišljati o možnostih za pripravo turističnega programa, ki bi bil

vezan na razpisan naslov Kultura in turizem in na naše mesto - Ajdovščino. V naših glavah je

nastalo veliko zanimivih idej. Izbrati je bilo potrebno najboljše in jih razviti do tržno

zanimivega turističnega produkta. Ob tem smo imeli v mislih pojem kultura in vprašanji kaj,

ter predvsem kako predstaviti.

2. 2 Metode dela

2. 2. 1 Ideja za temo naloge

Na eni izmed prvih ur sta nam mentorja predstavila naše ideje, ki smo jih predhodno zapisali

v osnutke. Povedala sta nam, koga sta izbrala za sodelovanje. Nato smo se skupaj pogovorili o

tem, kakšen naslov bomo dali nalogi, kaj bomo vključili v program in kako naj bi izgledala

naša predstavitev na turistični tržnici.

Za naslov in zasnovo programa smo uporabili idejo sošolke Nine Čermelj. Ta je predlagala

naslov »Po poteh wajduskih ledi«. Pripravila je tudi opis poti in okviren načrt izgleda

turistične stojnice (glej spodnjo skico in priloge 1, 2, 3). Ime naloge smo po pogovoru malo

preoblikovali. Tako se je rodil naslov Po poteh znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi).

Malo smo preoblikovali tudi Ninino idejo same izvedbe programa. Vanj smo vključili

zanimivejše zamisli iz ostalih opisov. Podobno velja za tržnico, kjer smo iskali navdih tudi v

zamislih Nine Bratina in Zarje Pelicon. Slednji smo na koncu zaupali izdelavo naslovnice

našega programa, ki ji je po našem mnenju odlično uspela.

Skica 1: Osnutek učenke Nine Čermelj

Vir: Nina Čermelj

KULTURA IN TURIZEM


7

V naših nadaljnjih druženjih pri turističnem krožku smo se poslužili tudi viharjenja idej. Tako

smo naš nastajajoči program velikokrat spreminjali in dopolnjevali. Pri tem je vsak izmed

članov dodal svoj delež. Ker nas je bilo v ekipi šest, smo se odločili, da bomo v naš turistični

program vključili šest lokacij. Vsak izmed nas se je poglobil v eno izmed teh šestih točk.

Kljub izdelani ideji so se pojavile težave. Prva je bila katerih šest lokacij vključiti v naš

turistični program. Druga je bila katere znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo

izpostaviti. Tretja težava pa je bila na kakšen način te osebnosti in kulturne posebnosti

predstaviti obiskovalcem. Zato smo se odločili izdelati kratko anketo. Razdelili smo jo med

naše sošolce in nato analizirali njihove odgovore.

Na podlagi odgovorov v anketi smo za predstavitev tako izbrali sledeče kulturne posebnosti:

Muzej Ajdovščina (zbirko o Rimljanih in fosilih), ostanke rimske Castre, hišo in lutkovno

predstavo Milana Klemenčiča, Lavričevo knjižnico, Lokarjevo in Pilonovo galerijo, prostore

Aerokluba Josip Križaj in podjetja Pipistrel. Odločili smo se za izbor sledečih ljudi:

Rimljanov, Antona Bianchija, Stanislava Bačarja, Milana Klemenčiča, Karla Lavriča, Danila

Lokarja, Vena Pilona, Svetozarja Križaja, Josipa Križaja in Iva Boscarola. Med načini

predstavitve pa smo izbrali sprehod po mestu z vmesnimi postanki ter ogledi. Zaradi

nezahtevnosti izvedbe, kratkih razdalj med točkami postanka in zaradi skrbi za okolje se nam

je ta način zdel najprimernejši. S tem sta se strinjala tudi mentorja.

Med pripravo naloge so se nam porajala še mnoga vprašanja in težave. A smo vse rešili

uspešno, predvsem po zaslugi mentorjev in pregleda literature ter podatkov z interneta.

Lokacije iz programa smo tudi obiskali na terenu in se pogovarjali z ljudmi, ki bi nam pri

pripravi in izvedbi lahko pomagali.

Slika 1: Na enem izmed sestankov z mentorjem

Vir: lastni arhiv

KULTURA IN TURIZEM


8

2. 2. 2 Anketa

V veliko pomoč pri izdelavi naloge nam je bila anonimna anketa (glej prilogo 4), ki smo jo

izvedli med našimi sošolci. Naključne učence od 6. do 9. razreda smo povprašali po treh

vrstah podatkov: »1. Naštej nekaj kulturnih znamenitosti v Ajdovščini. 2. Naštej najbolj znane

ajdovske osebnosti, ki so povezane z ajdovsko kulturo. 3. Na kakšen način bi naštete kulturne

posebnosti in pomembne osebnosti Ajdovščine predstavil njenim obiskovalcem?« Pri vseh

treh odgovorih so lahko anketiranci navedli več različnih podatkov. Anketo je skupaj

izpolnilo 53 oseb. Njihovi najpogostejši odgovori so nam bili v pomoč pri pripravi našega

turističnega programa.

Na prvo vprašanje o tem, katere kulturne znamenitosti v Ajdovščini bi pokazali

obiskovalcem, je daleč največ sošolk in sošolcev odgovorilo z odgovorom rimska Castra.

Veliko bi jih pokazalo tudi Pilonovo Galerijo in Muzej Ajdovščina, oziroma njegovi stalni

zbirki o Rimljanih in o fosilih. Ostali bi pokazali Dvorano prve slovenske vlade, Lavričev trg,

Lokarjevo galerijo, hišo Milana Klemenčiča, fužine ob Hublju in Lavričevo knjižnico.

Zanimiva sta se nam zdela tudi odgovora ajdovsko letalstvo. Med ostalimi odgovori so

prevladovali takšni, ki imajo zelo malo ali nič skupnega s kulturo. Tako so anketiranci

denimo zapisali: Otliško okno, reko Hubelj in njen izvir, burjo … Pri izdelavi programa smo

se osredotočili na najpogostejše odgovore. Izpustili smo le fužine ob Hublju, saj so nekoliko

odmaknjene, naš program pa smo umestili v sam center mesta.

Tabela 1: Katere kulturne znamenitosti v Ajdovščini bi priporočil(a) za ogled turistom?

Kulturne znamenitosti Ajdovščine Število odgovorov

Rimska Castra 44

Pilonova galerija 21

Muzej Ajdovščina 12

Dvorana prve slovenske vlade 9

Lavričev trg 7

Lokarjeva galerija 6

Hiša Milana Klemenčiča 4

Fužine ob Hublju 4

Lavričeva knjižnica 3

Ajdovsko letalstvo 2

Ostalo 17

KULTURA IN TURIZEM


9

Graf 1: Katere kulturne znamenitosti v Ajdovščini bi priporočil(a) za ogled turistom?

Na drugo vprašanje o tem, katere so najbolj znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo, so

anketiranci najpogosteje zapisali ime slikarja Vena Pilona. Veliko jih je navedlo tudi imeni

pisatelja Danila Lokarja in lutkarja Milana Klemenčiča. Manj odgovorov se je nanašalo na

zbiralca fosilov Stanislava Bačarja in na ime enega izmed začetnikov ajdovskega letalstva

Josipa Križaja. Med drugimi odgovori so bili zlasti ljudje, ki niso delovali v mestu Ajdovščina

oziroma nimajo veliko skupnega s kulturo. Učenci so tako navajali imena: Janez Svetokriški,

Ivan Cankar, France Prešeren, Adrijan Fegic, Franc Grum, Mitja Ergaver … Med ostalimi

odgovori je bilo tudi nekaj zanimivih, kot so denimo Ivo Boscarol, Karel Lavrič, Anton

Bianchi in Svetozar Križaj. Za slednje smo se po premisleku odločili, da jih vključimo v naš

program. Podobno smo seveda naredili tudi z najpogosteje naštetimi osebami.

Tabela 2: Katere so najbolj znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo?

Znani Ajdovci Število odgvorov

Veno Pilon 37

Danilo Lokar 29

Milan Klemenčič 17

Stanislav Bačar 8

Josip Križaj 7

Drugo 15

KULTURA IN TURIZEM


10

Graf 2: Katere so najbolj znane ajdovske osebnosti povezane s kulturo?

Na tretje vprašanje o načinu predstavitve izbranih kulturnih posebnosti in kulturnikov so

sošolci najpogosteje zapisali odgovor »sprehod in ogled«. Zato smo se odločili, da njihovo

idejo uresničimo in smo naš program zasnovali kot nezahteven sprehod z vmesnimi postanki

ter dejavnostmi. Nekaj učencev je sicer podalo bolj inovativne ideje. Predlagali so, da bi lahko

obiskovalce popeljali na ogled s kočijo, kolesom ali avtomobilom. Dva sta navedla tudi

padalo oziroma športno letalo. Ideje so se nam sicer zdele zanimive, a zaradi organizacijske

zahtevnosti izvedbe jih v tem programu nismo mogli upoštevati.

Tabela 3: Na kakšen način bi predstavila(a) obiskovalcem kulturne posebnosti in osebnosti?

Način predstavitve Število odgovorov

Sprehod in ogled 43

Ogled s kočijo 7

Ogled s kolesom 6

Ogled z avtomobilom 4

Ostalo 2

KULTURA IN TURIZEM


11

Graf 3: Na kakšen način bi predstavila(a) obiskovalcem kulturne posebnosti in osebnosti?

2. 3 Oblikovanje turističnega proizvoda

Na podlagi opisov različic programov, »viharjenja idej«, pogovorov, ankete, strokovne

literature in svetovnega spleta, smo po nasvetu mentorjev oblikovali naš turistični proizvod.

Pripravili bomo enodnevni izlet. Na njem bomo obiskovalcem v obliki sprehoda z vmesnimi

postanki in dejavnostmi približali nekatere kulturne posebnosti in znane osebnosti iz

Ajdovščine. Poskrbeli bomo, da bodo udeleženci spoznavali kulturno dediščino našega kraja

na izviren, privlačen in zabaven način.

Na enem izmed naših sestankov smo tako našemu turističnemu produktu dali naslov PO

STOPINJAH ZNANIH AJDOVCEV (Do velikih sledi v kulturi). Oblikovali smo tudi

različne dejavnosti in zamisli za izdelavo spominkov. Prav tako smo oblikovali vabilo na

turistično tržnico (glej prilogo 6) in promocijski plakat.

KULTURA IN TURIZEM


12

3 PROGRAM

3. 1 O programu

Naš turistični program Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) je enodnevni

turistični program. Oglaševali ga bomo kot enodnevni izlet. Trajanje programa se lahko po

potrebi prilagodi.

Nekaj dejstev o programu:

a) Ideja - kaj?

Lahkoten sprehod po središču Ajdovščine. Postanek na več načrtno izbranih lokacijah (ogled

kulturne dediščine) in spoznavanje zapuščine več pomembnih Ajdovcev (Rimljanov, Antona

Bianchija, Stanislava Bačarja, Milana Klemenčiča, Karla Lavriča, Danila Lokarja, Vena

Pilona, Svetozarja Križaja, Josipa Križaja in Iva Boscarola). Ob vsem tem pa še veliko

druženja, zabave in smeha.

b) Komu je namenjeno?

Potek programa je takšen, da ga lahko ponudimo vsem ciljnim skupinam:

- od najmlajših do najstarejših; - domačinom in obiskovalcem iz drugih koncev Slovenije; - vedno številčnejšim gostom iz tujine …

Program lahko torej ponudimo vsem, ki imajo radi potepanja, kulturo, zgodovino, družbo in

zabavo.

c) Cena?

Program je v celoti brezplačen. Udeleženci morajo poskrbeti le za svoj prihod in odhod. S

seboj naj imajo sendvič(e), pijačo, svinčnik, športno opremo in obilo dobre volje.

Tistim gostom, ki bi želeli pri nas ostati dlje, lahko uredimo prenočišče. Namestitev se plača

po uradnih cenikih.

č) Kje?

V Ajdovščini (zbor na parkirišču v središču Ajdovščine pri ostankih rimske Castre, pohod po

mestu in odhod s parkirišča pred letališčem).

d) Kdaj?

Kadarkoli v letu (na predhodno dogovorjen termin / predlagamo občinski praznik 5. maj).

Zbor ob 8.30.

KULTURA IN TURIZEM


13

e) Časovnica?

8.30 – 8.45 Sprejem obiskovalcev.

8.45 – 10.00 Ogled Muzeja Ajdovščina - zbirke o Rimljanih in o fosilih (spoznavanje

zapuščine Antona Bianchija in Stanislava Bačarja; zabavne igre).

10.00 – 10.30 Postanek za pijačo v Baru Stolp (vmes spoznavanje Rimljanov in legend).

10.30 – 11.00 Ogled rimskih ostankov Castre.

11.00 – 11.15 Sprehod do OŠ Šturje Ajdovščina (vmes postanek pri hiši Milana Klemenčiča)

11.15 – 12.00 Ogled posnetka lutkovne predstave Milana Klemenčiča (spoznavanje tega

lutkarja).

12.00 – 12.45 Čas za kosilo iz nahrbtnika.

12.45 – 13.00 Sprehod do Lavričeve knjižnice.

13.00 – 14.00 Ogled Lavričeve knjižnice (spoznavanje dela Karla Lavriča in Danila

Lokarja).

14.00 – 14.05 Sprehod do Lokarjeve in Pilonove galerije.

14.05 – 14.35 Ogled Lokarjeve galerije.

14.35 – 16.00 Ogled Pilonove galerija (spoznavanje pomena del Vena Pilona in Svetozarja

Križaja; zabavne igre).

16.00 – 16.15 Sprehod iz središča mesta do ajdovskega letališča.

16.15 – 16.50 Ogled filma o Josipu Križaju in letalstvu v Ajdovščini.

16.50 – 17.45 Ogled podjetja Pipistrel (spoznavanje dela Iva Boscarola).

17.45 – 18.45 Ogled letal na letališču in zabavne igre.

18.45 – 19.00 Slovo in odhod domov.

f) Kako?

- Sodelavci:

Ob začetku pripravljanja projekta smo ugotovili, da je njegova izvedljivost odvisna od

podpore nekaterih zunanjih sodelavcev. Vsi so se odzvali na vabilo ter obljubili pomoč pri

izvedbi programa.

- Rekviziti:

- primerna športna oprema; - zemljevid z vrisano potjo in turistične zgibanke/dodatna literatura; - paket prve pomoči; - pijača (voda), sendviči in kakšen priboljšek; - oprema za izvedbo zabavnih iger in pisala; - fotoaparat.

- Dejavnosti:

- lažji pohod z vmesnimi postanki; - vodeni ogledi; - ogled posnetka lutkovne predstave, spoznavanje legend itd.; - zabavne igre in druženje.

g) Ostalo:

- Dovoljenja:

Posebna dovoljenja niso potrebna. Pred izvedbo programa je vseeno dobro obvestiti policijo,

reševalce in občino (sektor za promet in prireditve).

KULTURA IN TURIZEM


14

- Varovanje:

- več odraslih spremljevalcev (po možnosti učiteljev z opravljenim tečajem prve pomoči).

- Omejitve pri izvedbi:

- primerna športna oprema;

- morebitna zasedenost lokacij, kjer se bo odvijal program (potrebne predhodne rezervacije).

- Prednosti:

- izvirnost izvedbe;

- neodvisnost od vremena;

- druženje in vzpostavljanje stikov;

- prilagodljivost programa (lahko prilagodi željam obiskovalcev);

- program je brezplačen (doplačila le za morebiten nakup hrane, pijače in po želji prenočitev);

- gostje vidijo veliko v kratkem času …

Zemljevid 1: Potek poti Po stopinjah znanih Ajdovcev

Vir: Atlas Slovenije.

P. S.: Za večjo in bolj jasno karto glej prilogo 5

(Karta poti)!

KULTURA IN TURIZEM


15

Stanislav Bačar (1938, Dolenje pri Ajdovščini – 2012, Ajdovščina) velik ljubitelj in poznavalec Ajdovščine, njene kulturne, politične, gospodarske in paleontološke zgodovine. Bil je navdušen iskalec in

zbiratelj fosilov. Leta 2002 je v sodelovanju z občino Ajdovščina in Goriškim muzejem v novem muzeju v

Ajdovščini postavil na ogled svojo stalno zbirko fosilov, ki obsega preko 5000 primerkov. Uredil je tudi

druge zbirke kamnin po Sloveniji. Za svoje delo je leta 2004 prejel častno Valvasorjevo nagrado. Po njem

se imenuje tudi novoodkriti fosil Bacarela Vipavica. Stane Bačar je bil tudi strasten zbiralec starih knjig in

raziskovalec krajevne zgodovine. Eden pomembnejših prispevkov je bila postavitev razstave ob 450-letnici

začetka industrijskega razvoja na Ajdovskem. Slovencem je ponovno odkril pionirja slovenskega

vinogradništva – Matijo Vertovca, postavil temelje pohodnim Vertovčevim potem, bil ustanovni član in

dolgoletni predsednik Društva Matija Vertovec. V Lavričevi knjižnici v Ajdovščini je iz svoje bogate

bibliofilske zbirke pripravil številne razstave.

3. 2 Opis programa

3. 2. 1 Sprejem

Dobili se bomo ob 8.30 na parkirišču pri ostankih rimske Castre v središču Ajdovščine. Tam

bomo udeležence pohoda pričakali člani turističnega krožka OŠ Šturje Ajdovščina. Pozdravili

jih bomo in mlajšim v znak dobrodošlice ponudili kozarček domačega soka, starejšim pa

kozarček vipavskega vina. Predstavili se bomo, povedali še nekaj pravil, potem pa se hitro

odpravili na potep po stopinjah znanih Ajdovcev in sproti spoznavali njihove velike sledi v

kulturi. Za potepanje ne bomo potrebovali veliko, morda le kak sendvič, pijačo, svinčnik,

športno opremo in obilo dobre volje.

3. 2. 2 Anton Bianchi, Stanislav Bačar – znana zbiralca fosilov

Prva točka postanka bo v Muzeju Ajdovščina. Tam si bomo ogledali arheološko razstavo in

zbirko okamnelih ostankov rastlin in živali – tako imenovanih fosilov.

Pred muzejem bodo obiskovalci najprej slišali nekaj besed o Rimljanih, fosilih in o Antonu

Bianchiju ter Stanislavu Bačarju.

Nato se bomo razdelili v dve skupini. Prva si bo ogledala zgodovinsko zbirko o Rimljanih v

Ajdovščini, druga pa zbirko znamenitih fosilov. Potem se bosta skupini zamenjali.

Na koncu bomo vsakemu udeležencu razdelili liste z opisom znanega fosila ali fotografijo le

tega. Gostje pa bodo morali nato ta fosil poiskati, narisati ali povedati oziroma napisati

njegovo ime. Zaradi čudnih podob in imen se bomo verjetno pošteno zabavali. Dobro voljo

bomo nato skušali vzeti s seboj do naslednjega postanka.

Anton Bianchi (1858, Ajdovščina – 1933, Ajdovščina) ajdovski naravoslovec, ki se je ukvarjal z raziskovanjem kraških jam. Zbral je bogato geološko zbirko, ki vsebuje fosile, minerale in kamnine. Približno

polovico zbirke je daroval Prirodoslovnemu muzeju Slovenije. Znanstveno priznanje je dobil za odkritje dveh

dotlej nepoznanih hroščev, ki so ju poimenovali po njem (Anemadus Bianchi in Bathyscia Bianchi). Njegova

geološka zbirka, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije, vsebuje 214 fosilov, 211 mineralov, 62 kamnin in

10 organskih snovi ter premoga. Je prva enotno urejena geološka zbirka. V njej je shranjen tudi znameniti

Bianchijev »meteorit«, ki pa je, žal, le žlindra.

KULTURA IN TURIZEM


16

Slika 2: Muzej Ajdovščina z zbirko fosilov

Vir: Lastni arhiv.

3. 2. 3 Rimljani – začetniki kulturnega razvoja ob »Mrzli reki«

Druga točka našega potepanja bodo ostanki rimske Castre. Med vsemi slovenskimi mesti, ki

so dediči rimskih mest, je le še v Ajdovščini ohranjeno rimsko obzidje s štirinajstimi stolpi.

Glavna pot se v različnih smereh preko manjših trgov povezuje z glavnim mestnim trgom

(nekdanjim rimskim forumom) v notranjosti mesta.

Najprej se bomo ustavili v gostinskem lokalu Bar Stolp v enem izmed obnovljenih stolpov

obzidja. Tam se bomo usedli in kaj dobrega popili. Ob tem bomo člani turističnega krožka

pripovedovali zgodbe o Rimljanih in življenju v Ajdovščini pred davnimi časi (npr.: legendo o

nastanku Ajdovščine, zgodbo o zgodovinski bitki pri Mrzli reki, pripovedko o izvoru imena

reke Hubelj …). Ob srkanju pijače se bosta pred nami bohotila Trg in Dvorana Prve slovenske

vlade, dve izmed bolj prepoznavnih kulturnih posebnosti našega mesta. Na omenjenem trgu in

v tej dvorani je bila namreč 5. maja 1945 ustanovljena prva slovenska povojna vlada. 5. maj je

zato še danes ajdovski občinski praznik.

Odžejani bomo pot nadaljevali mimo tržnice do ostankov rimskih term, ki si jih bomo skupaj

ogledali. Rimljani so dali velik pomen higieni in zdravju. Kopališča pa so služila tudi kot

Stari Rimljani so dali Vipavski dolini in mestu Ajdovščina neizbrisen pečat. V času Rimskega imperija so namreč na območju današnje Ajdovščine okrog leta 270 začeli graditi utrjen vojaški tabor s štirinajstimi

obrambnimi stolpi, imenovan Castrum Ad Fluvium Frigidum (Utrdba ob mrzli reki), ki je služil kot cestna

postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. Pri Vrhpolju v bližini Ajdovščine je leta 394 potekala tudi

svetovno znana bitka pri Mrzli reki med Teodozijem I. in Evgenijem, ki je bila prelomna za vzpon

krščanstva. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo rimsko postojanko porušil, vendar je

nekaj ostankov možno videti še danes.

http://www.ajdovscina.si/novice/2015061208170425/https://sl.wikipedia.org/wiki/Rimski_imperijhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Italija_(rimska_provinca)https://sl.wikipedia.org/wiki/Panonija_(rimska_provinca)https://sl.wikipedia.org/wiki/Balkanhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Vrhpolje,_Vipavahttps://sl.wikipedia.org/wiki/Bitka_pri_Mrzli_rekihttps://sl.wikipedia.org/wiki/Teodozij_I.https://sl.wikipedia.org/wiki/Evgenijhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Atila

KULTURA IN TURIZEM


17

družbena zbirališča.

Kopališča, prvotno imenovana terme ali balneum, so bila nepogrešljiva v starodavnem

rimskem mestnem življenju kot tudi v hišah bolj premožnih občanov na podeželju.

Sestavljena so bila iz sob za vročo kopel (caldarium), mlačno kopel (tepidarium) in mrzlo

kopel s poglobljenim polkrožnim bazenom (frigidarium). K termam je spadala še pokrita soba

za masažo in gimnastiko (palaestra) in sanitarije (latrina).

Slika 3: Ostanki rimskega stolpa (dela rimske Castre)

Vir: Lastni arhiv.

Nato bomo odšli do drugega rimskega stolpa, v park. Tam si bomo ogledali ostanke obzidja

ter ponovili legendo o tem, kako je Ajdovščina dobila ime. Ime mesta Ajdovščina izvira iz

besede Ajdi. Legenda pravi, da so Slovani, ko so videli mogočne razvaline Kastre, njeno

gradnjo pripisali velikanom s človeško podobo – Ajdom. Razložili bomo tudi izgled

ajdovskega občinskega grba, ki je prav tako povezan z Rimljani.

Po ogledu nas bo pot popeljala preko reke Hubelj, ki so jo Rimljani imenovali Mrzla reka. Pri

tem bomo prečkali mejo med nekdanjo Goriško in Kranjsko. Za trenutek se bomo ustavili in

udeležence na to opozorili. Zatem se bomo napotili proti ozkim uličicam Šturij, ki jim

domačini pravijo »gase«.

3. 2. 4 Milan Klemenčič – prvi slovenski lutkar

Na začetku Šturij, nekdaj samostojnega naselja, danes pa predela Ajdovščine, nas bo pričakala

hiša, v kateri je med leti 1903 in 1914 živel in deloval Milan Klemenčič. Ustavili se bomo

pred hišo in si ogledali spominsko tablo. Povedali bomo nekaj besed o tem začetniku

lutkarstva na Slovenskem.

http://www.ajdovscina.si/novice/2015061208170425/https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdi

KULTURA IN TURIZEM


18

Slika 4: Vhod v hišo Milana Klemenčiča (Malo marionetno gledališče)

Vir: Lastni arhiv.

Nato se bomo mimo osrednjega trga Šturij odpravili do Osnovne šole Šturje Ajdovščina. Tam

bomo pomalicali ter si ogledali posnetek Klemenčičeve lutkovne predstave Mrtvec v rdečem

plašču. Slednjo so pred nekaj leti pripravili in uprizorili učenci naše šole. Po ogledu bomo

izmenjali vtise in se odpravili po stopinjah znanih Ajdovcev do njihove naslednje kulturne

zapuščine.

3. 2. 5 Karel Lavrič, Danilo Lokar – pomembna lika slovenskega jezikoslovja

Sledi nas bodo pripeljale do Lavričeve knjižnice. Ta nosi ime po znanem slovenskem

narodnem buditelju, ki je nekaj časa živel in deloval v Ajdovščini. Tu je leta 1864 ustanovil

ajdovsko čitalnico. V knjižnici bomo videli doprsni kip tega pomembnega Ajdovca in

prisluhnili besedam o njegovem življenju.

Milan Klemenčič (1875, Solkan – 1957, Ljubljana) slikar, lutkar, fotograf in scenograf, ki je najboljša leta svojega delovanja preživel v delu Ajdovščine imenovanem Šturje. Velja za začetnika slovenskega

lutkarstva in očeta slovenske barvne fotografije. 22. decembra 1910 je pripravil prvo marionetno

predstavo Mrtvec v rdečem plašču. Šturje so tako postale rojstni kraj prvega slovenskega lutkovnega

gledališča. Pri predstavah, ki so bile kar pri njem doma, mu je pomagal slikar Veno Pilon. Po prvi

svetovni vojni se je z družino preselil v Ljubljano, kjer se je posvetil izključno lutkarstvu. Ustanovil in

vodil je Slovensko marionetno gledališče. Leta 1930 so ga na ustanovnem kongresu Jugoslovanske

lutkovne zveze v Ljubljani izvolili za častnega predsednika. Po ukinitvi lutkovnega gledališča se je

posvetil slikarstvu, vendar je v domačem krogu še vedno prirejal predstave z marionetnimi lutkami.

Pomembna je tudi njegova fotografska dejavnost. Šele po njegovi smrti so bila leta 1958 prvič na ogled

njegova dela na razstavi Avtoportret na Slovenskem. Leta 2007 je bila v Pilonovi galeriji v Ajdovščini

postavljena razstava Milan Klemenčič 1875-1957; slikar, fotograf, lutkar. Leta 2010 so na hiši v

Ajdovščini (Šturjah), kjer je Milan Klemenčič pripravil prvo lutkovno predstavo, postavili obeležje.

http://www.ajdovscina.si/novice/2015061208170425/

KULTURA IN TURIZEM


19

Slika 5: Lavričeva knjižnica

Vir: Lastni arhiv.

V knjižnici bomo spoznali tudi kotiček, namenjen znanemu ajdovskemu zdravniku in

pisatelju, Danilu Lokarju. Ta je za svojo zbirko novel Sodni dan na vasi, ki jo je napisal leta

1958, prejel Prešernovo nagrado. V knjižnici si bomo ogledali Lokarjevo vitrino, v kateri so

predstavljeni dokumenti in fotografije iz življenja in dela našega rojaka ter se seznanili z

Danilo Lokar (1892, Ajdovščina – 1989, Ljubljana) znan ajdovski pisatelj in zdravnik. Med številnimi znanimi deli je leta 1958 izdal zbirko novel Sodni dan na vasi, za katero je prejel Prešernovo nagrado. V

svojih novelah je najpogosteje upodabljal ljudi iz Vipavske doline in njene okolice, predvsem s Krasa.

Lokarjeve novele so prevedene v srbohrvaščino, ruščino, češčino, francoščino, madžarščino, bolgarščino.

Ustvaril je tudi nekaj dramskih besedil. Bil je velik ljubitelj gledališča in reden obiskovalec filmskih

predstav v Ajdovščini. Danilo Lokar je tudi v zrelih letih ohranil vitalnost in pisal do visoke starosti. Še

petinosemdesetleten se je povzpel na Triglav, zelo rad je potoval po svetu. Leta 1985 je o njem nastal zelo

zanimiv dokumentarni film Burja pred tišino: portret pisatelja dr. Danila Lokarja, v katerem devetdesetletni

pisatelj med sprehodom po Ajdovščini in okolici obuja spomine in razmišlja o svojem delu ter o svetu okrog

sebe. Umrl je v Ljubljani, pokopan je v Ajdovščini.

Karel Lavrič (1818, Prem – 1876, Gorica) deželni poslanec, narodni buditelj, politik, pravnik, organizator političnih taborov in čitalnic. Pomagal je pri ustanavljanju čitalnic na Primorskem, zlasti po

letu 1863, ko se je preselil v Ajdovščino. V Ajdovščini je leta 1864 ustanovil čitalnico in bil eden njenih

najaktivnejših članov. Nekaj časa je bil tudi ajdovski podžupan. Leta 1865 je v Ajdovščini pripravil zbor

tolminskih in ajdovskih čitalničarjev, leta 1867 pa je prav tako v Ajdovščini sodeloval na srečanju

zastopnikov primorskih čitalnic. Iz tega obdobja je ohranjenih več čitalniških govorov. Leta 1868 se je

vključil v taborsko gibanje in postal najpomembnejši taborski organizator na Slovenskem. Od začetka leta

1870 je vodil Sočo, prvo politično društvo goriških Slovencev, in bil izvoljen v goriški deželni zbor. Kot

deželni poslanec je zahteval enakopravnost slovenskega jezika v javnem življenju, zedinjeno Slovenijo in

federalistično ureditev Avstro-Ogrske. Načela enakopravnosti in demokratičnosti je zagovarjal tudi v

odnosu do Italijanov. Po njem se imenujejo ulice, trgi, javne ustanove. Po njem je Artur Lokar leta 1907

poimenoval knjižnico v Ajdovščini (Lavričeva javna knjižnica v Ajdovščini). V Lavričevi knjižnici je

postavljen tudi njegov doprsni kip, delo Ajdovca Julija Lenščaka.


KULTURA IN TURIZEM


20

njegovim literarnim udejstvovanjem. Ogledali si bomo tudi njegove knjige in časopisne

članke o njem. Ena izmed knjižničark nam bo tudi prebrala izsek iz njegovega dela Sodni dan

na vasi, ki opisuje italijanski požig vasi Ustje med 2. svetovno vojno, ob katerem je umrlo

osem ljudi. Seveda si bomo lahko ob obisku ogledal tudi ostala gradiva v knjižnici, saj bomo

imeli pred odhodom nekaj prostega časa.

Slika 6: Lokarjeva galerija

Vir: Lastni arhiv.

V nadaljevanju nas bo pot vodila do hiše, v kateri je deloval Danilo Lokar. Zgradba je danes

preurejena v Lokarjevo galerijo. V njej se nahaja Lokarjeva spominska soba. Občasno v njej

razstavljajo tudi člani Društva likovnih umetnikov Severne Primorske, ki skrbijo za hišo.

3. 2. 6 Veno Pilon, Svetozar Križaj – slikar in arhitekt z roko v roki

Po kratkem sprehodu bomo prišli do Pilonove galerije, kjer je živel znan ajdovski slikar in

fotograf, Veno Pilon. Veno Pilon je eden najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev,

sodi pa tudi v sam vrh evropske umetnostne zgodovine.

Veno Pilon (1896, Ajdovščina – 1970, Ajdovščina) slikar, grafik in fotograf. Večji del življenja je preživel v Ajdovščini. V »ajdovskem obdobju« je ustvaril svoja najboljša dela v oljni tehniki. Prijateljeval

je s pisateljem in zdravnikom Danilom Lokarjem, ki se je tudi navduševal nad umetnostjo. Leta 1928 se je

preselil v Pariz, kjer si je ustvaril družino. Deloval je kot slikar, grafik, risar sčasoma pa se je popolnoma

posvetil umetniški fotografiji in filmu. Po drugi svetovni vojni je delal kot publicist, urednik, prevajalec,

leta 1948 je sodeloval pri pripravi scene in kot igralec v prvem slovenskem filmu Na svoji zemlji. Leta

1954 so v Moderni galeriji v Ljubljani pripravilo razstavo njegovih grafik, risb in fotografij, prvo njegovo

retrospektivno razstavo pa leta 1966. Svoja mlada leta, ujetništvo, študij, pariško in slovensko obdobje je

opisal v svoji avtobiografski knjigi Na robu. Leta 1970 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Na temelju donacije, ki jo je njegov sin Dominique namenil Ajdovščini, so leta 1973 ustanovili Pilonovo

galerijo prav v hiši, v kateri je bila nekoč pekarna njegovega očeta.


KULTURA IN TURIZEM


21

V galeriji bomo najprej skupaj analizirali izgled stavbe oz. zakaj so jo tako uredili. Nato bomo

na kratko predstavili Vena Pilona, njegovo življenje, zakaj je tako pomemben za Ajdovščino

ter kakšen vpliv je imel na ljudi okrog sebe.

Slika 7: Pilonova galerija

Vir: Lastni arhiv.

V nadaljevanju si bomo samostojno ogledali Pilonovo galerijo. Za najrazličnejša pojasnila in

vprašanja bo na razpolago tudi vodič.

Sledil bo še razvedrilni del v dveh točkah. Točki bosta hkrati zabavni in poučni. Skupino

obiskovalcev bomo razdelili v dve skupini. Prva skupina se bo usedla pred Pilonovo galerijo

in tam poskušala risati ali fotografirati v takem slogu kot je to delal Veno Pilon.

Medtem bomo članom druge skupine dali liste papirja, na katerih bodo Pilonove slike, poleg

njih pa oblački, v katere bodo s pomočjo svoje domišljije napisali, kaj je ob slikanju te slike

mislil slavni slikar, grafik in fotograf Veno Pilon.

Svetozar Križaj (1921, Ajdovščina – 1996, Golnik) ajdovski arhitekt, ki je pomembno zaznamoval arhitekturni videz Ajdovščine. Njegov izbor arhitekturnih nalog je pester, saj zajema tako urbanistično

načrtovanje kot adaptacije starejših objektov ter notranje opreme. Eden njegovih največjih dosežkov je

prenova dveh sosednjih hiš v središču mesta Ajdovščina v Pilonovo Galerijo. Za to delo je Križaj leta

1976 prejel Plečnikovo nagrado, ki se pridružuje že prej prejeti nagradi Prešernovega sklada za prenovo

ljubljanskega Rotovža (1967) ter Župančičevi nagradi za ureditev Hotela Slon v Ljubljani (1970). V

Ajdovščini se je ukvarjal tudi z ureditvijo Spodnjega trga, na katerem je že postavil spomenik prvi povojni

vladi na Slovenskem (1989), zasnoval pa ga je kot prostor za predstavitev arhitekturnih izkopanin z

rekonstruiranim rimskim stolpom. Njegovo arhitekturno držo zaznamuje tudi interdisciplinarno

sodelovanje z likovnimi umetniki. S to redko in neobičajno prakso je v svoje projekte enakopravno

vključeval znana imena kot so Janez Bernik, France Mihelič, Metka Kraševec in Tomaž Kržišnik. Svoje

misli pa ni posvečal samo arhitekturi in urbanizmu, temveč tudi širši kulturni zgodovini. V svojih zadnjih

dneh življenja se je namreč ukvarjal s snovanjem načrta za Alejo zaslužnih mož na Ajdovskem, ki je

obstal samo pri predlogu, saj ga je prehitela smrt.


KULTURA IN TURIZEM


22

Ob zaključku obiska Pilonove galerije bomo spoznali še delo arhitekta Svetozarja Križaja, ki

je izdelal načrt za ureditev Pilonove Galerije in za svoje delo prejel Plečnikovo nagrado.

Po opravljenih aktivnostih se bomo odpravili do bližnjega športnega letališča.

3. 2. 7 Josip Križaj, Ivo Boscarol – ljubitelja in mojstra letalstva

Ob prihodu na letališče se bomo zbrali v sejni sobi in si ogledali film o Josipu Križaju, ki

velja za enega izmed začetnikov ajdovskega letalstva.

Slika 8: Aeroklub Josip Križaj

Vir: Lastni arhiv.

Josip Križaj (1911, Kopriva na Krasu – 1948, Snežnik) slovenski pilot, španski borec in letalski as. Poleg Edvarda Rusjana je zagotovo eden najbolj znanih primorskih letalcev. Že zelo mlad se je navdušil

za letenje. V kraju Capua pri Neaplju je v takratni Kraljevi podoficirski šoli opravil osnovni tečaj za

pilota, izpopolnjeval pa se je po različnih italijanskih krajih. Križaj je bil zaveden Slovenec, zaradi česar

ga niso sprejeli v redno službo in so ga namesto tega s činom pilota - narednika razporedili v vojaški

rezervni sestav. Leta 1931 se je preselil v Ajdovščino. Bil je brez uradne zaposlitve, zato je vztrajno pisal

prošnje za sprejem v službo, vedno večja gmotna stiska pa je v njem še bolj prebudila narodno in

politično zavest. Tako je 25. junija 1932 z enokrilnim letalom Fiat Asl poletel proti Ljubljani, njegov

prebeg iz Italije v takratno Jugoslavijo pa je vzbudil precejšnjo medijsko pozornost. Leta 1934 je Josip

Križaj postal jugoslovanski državljan, ko pa je v Španiji izbruhnila državljanska vojna, se je odločil

priskočiti na pomoč tamkajšnjim republikancem. V času vojskovanja je bila sestreljen in zajet, po vrnitvi

v domovino pa se je preselil v Srbijo, kjer je preživel drugo svetovno vojno. Leta 1945 je z letalom DH

82 Tiger Moth poletel iz Zagreba proti Ajdovščini. Po pristanku na ajdovskem letališču so ga domačini

navdušeno pozdravili. Partizanske oblasti so priredile celo partizanski piknik. Križaj je stal v letalski

kabini in klical: »Čaven, tu sem!« Po osvoboditvi je kot vojaški pilot služboval v različnih krajih

Jugoslavije in navduševal na letalskih mitingih. Njegova letalska pot se je končala tragično, saj je v gosti

megli z letalom Jak treščil na pobočje Snežnika. Danes se po njem imenuje letalski klub v Ajdovščini

(Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina).

http://www.ajdovscina.si/novice/2015061208170425/https://sl.wikipedia.org/wiki/De_Havilland_DH_82Ahttps://sl.wikipedia.org/wiki/De_Havilland_DH_82Ahttps://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdov%C5%A1%C4%8Dina

KULTURA IN TURIZEM


23

Sledila bo predstavitev očeta modernega ajdovskega letalstva Iva Boscarola in ogled podjetja

Pipistrel. Tam nam bodo zaposleni pojasnili, kaj vse pravzaprav pri njih delajo, kako se je vse

začelo ter kakšno je sedanje stanje. Nato se bomo odpravili še na ogled (ultralahkih)letal, ki

jih bodo razstavili na travniku ob letališki stezi. Ob tem bodo udeleženci lahko reševali naloge

v zgibanki. Vsemu temu bo sledila izmenjava vtisov in krajši zaključek z igrami na travniku.

Slika 9: Podjetje Pipistrel

Vir: Lastni arhiv.

3. 2. 8 Slovo

Na koncu se bomo na parkirišču pred letališčem poslovili. Gostom bomo pred odhodom

ponudili še ajdovsko pašareto (lokalno oranžado) in jih ponovno povabili v naš kraj, saj jim

imamo še veliko za pokazati. Prosili jih bomo tudi, če lahko vest o novem in privlačnem

turističnem produktu prenesejo svojim prijateljem, znancem, sorodnikom, …

Ivo Boscarol (1956, Postojna - ) slovenski letalec, poslovnež in politik. Kot jadralni pilot se je začel aktivno ukvarjati z letalstvom, leta 1987 pa je sledilo letenje z motornim zmajem. Že naslednje leto je postal

učitelj tega letenja in organizator prvega državnega prvenstva UL v Ajdovščini (1991). Leta 1987 je

ustanovil prvo zasebno tovarno letal v takratni Jugoslaviji, danes Pipistrel d.o.o. Ivo Boscarol je šestkratni

državni prvak v letenju z ultralahkimi letali, dvakratni športnik leta ULN (ultra lahke naprave) pri Letalski

zvezi Slovenije (LZS), nosilec dveh državnih hitrostnih rekordov, prvi državni prvak v letenju z motornim

zmajem ter organizator številnih letalskih srečanj in tekmovanj. Boscarol je za svoje delo dobil več nagrad,

med drugimi najvišje priznanje mednarodne letalske zveze FAI Diploma Paul Tissandier za prispevek k

razvoju letalstva 2004 ter priznanji slovenski podjetnik 2003 in GZS gospodarstvenik Slovenije 2004,

najvišje priznanje pa mu je podelila tudi domača občina, in sicer petomajsko priznanje občine Ajdovščina

2003.

http://www.ajdovscina.si/novice/2015061208170425/https://sl.wikipedia.org/wiki/1987https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ultra_lahko_letalo&action=edit&redlink=1https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdov%C5%A1%C4%8Dinahttps://sl.wikipedia.org/wiki/1991https://sl.wikipedia.org/wiki/Letalohttps://sl.wikipedia.org/wiki/Pipistrelhttps://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Letalska_zveza_Slovenije&action=edit&redlink=1https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Letalska_zveza_Slovenije&action=edit&redlink=1https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdov%C5%A1%C4%8Dina

KULTURA IN TURIZEM


24

3. 3 Pomembni podatki za organizacijo izleta

Za izvedbo izleta je potrebno predhodno pripraviti:

- postaviti smerne table (do zbirnega mesta v središču Ajdovščine);

- obvestiti udeležence o datumu in uri izvedbe ter o obveznih pripomočkih od doma: primerna športna oprema, pisalo, sendviči, pijača, (po potrebi) dežnik, kakšen evro…;

- določiti vlogo vsakega člana turističnega krožka pri izvedbi turističnega programa;

- natisniti zemljevide s potekom poti ter informacijami o turističnem programu;

- se dogovoriti s spremljevalci (učitelji) za spremstvo;

- obvestiti policijsko postajo, zdravstveni dom in občino o izvedbi turističnega programa (to je še posebej zaželeno v primeru večjega števila udeležencev);

- pripraviti rekvizite za zabavne igre;

- s seboj vzeti paket prve pomoči in fotoaparat;

- rezervirati termin v Muzeju Ajdovščina (TIC Ajdovščina: tel. št.: 05/36-59-140, elektronski naslov: [email protected] ali Goriški muzej: tel. št.: 05/33-59-811,

elektronski naslov: [email protected]);

- priskrbeti vse potrebno za ogled posnetka lutkovne predstave v OŠ Šturje Ajdovščina (učilnico, računalnik, projektor, video posnetek);

- najaviti obisk v Lavričevi knjižnici (tel. št.: 05/36-44-250, elektronski naslov: [email protected]);

- rezervirati ogled v Lokarjevi galeriji (tel. št.: 051-377-490) in Pilonovi Galeriji (tel. št.: 05/36-89-177, elektronski naslov: [email protected]);

- Naznaniti prihod na letališče v prostore Aerokluba Josip Križaj Ajdovščina (tel. št.: 05/36-89-192, elektronski naslov: [email protected]) in se dogovoriti za

izvedbo dejavnosti.

- najaviti obisk in uskladiti aktivnosti s podjetjem Pipistrel d.o.o. (tel. št.: 05/36-63-873, elektronski naslov: [email protected]);

- izdelati manjša presenečenja ter reklamni material (skladišče OŠ Šturje Ajdovščina in TIC Ajdovščina: tel. št. 05/36-59-140, elektronski naslov: [email protected]);

- pripraviti pijačo dobrodošlice in slovesa ter kozarce.

mailto:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]:[email protected]

KULTURA IN TURIZEM


25

4 TRŽENJE

Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi) je turistični program za katerega

verjamemo, da bo zaživel. Preprosto mora. Vanj smo namreč vložili ogromno truda. Javnost

bomo zato seznanili s tem kar smo pripravili. Upamo, da bo to ljudi pritegnilo in prepričalo,

da nas obiščejo.

Kako bomo proizvod oglaševali?

Šola kot javna ustanova sama ne sme ničesar tržiti; tudi turističnih programov ne sme. Jih pa

lahko oglašuje. Naš turistični produkt bomo oglaševali:

- na spletni strani šole (objava celotne naloge, vabila na tržnico in na udeležbo na programu),

- v okviru TIC Ajdovščina, - s plakati, ki jih bomo nalepili po Ajdovščini in okolici, - na turističnih prireditvah (Ajdovščina v maju, Dan muzejev …), - z oglasi na svetovnem spletu (na družabnih omrežjih: Facebook, Twitter …), - z vabili, ki jih bomo poslali nekaterim ustanovam (šolam, raznim turističnim

ponudnikom, turističnim društvom, turističnim agencijam – denimo lokalni Turistični

agenciji Marco Polo iz Ajdovščine …),

- na turistični tržnici v Mercator centru …

V svojih oglasih bomo dali poudarek brezplačnosti, kulturni dediščini, bogati zgodovini in

zabavi.

4. 1 Spominki

Veliko smo razmišljali o tem, kakšne spominke bi ponudili udeležencem turistične tržnice in

obiskovalcem našega turističnega programa. Na koncu smo prišli do zanimivih in izvirnih

rešitev.

Odločili smo se, da bomo pripravili zgibanke o našem turističnem programu. Zgibanke bodo

plod naših zamisli in dela. Obiskovalcem bi lahko poleg naših zgibank ponudili še nekaj

gradiva TIC Ajdovščina. Slednjega so nam uslužbenke TIC-a v namene promocije Vipavske

doline brezplačno ponudile.

Za obiskovalce smo že izdelali plakate in razglednice (glej priloge).

V okviru likovnega krožka se bomo potrudili in do turistične tržnice izdelali nekaj unikatnih

spominčkov (na primer obeske). Okrasili jih bomo z motivi iz našega turističnega programa.

Delili jih bomo gostom stojnice in udeležencem našega izleta.

V Mercatorju bomo obiskovalce na našo stojnico vabili z vizitkami, na katere bomo natisnili

izbrane misli in podobe povezane s programom Po stopinjah znanih Ajdovcev. Listke bodo

lahko udeleženci odnesli s sabo domov, za spomin.

KULTURA IN TURIZEM


26

5 ZAKLJUČEK

Z izdelavo naše naloge je nastal nov turistični program z naslovom Po stopinjah znanih

Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi). Z njim želimo v Ajdovščino privabiti vse profile

obiskovalcev tako iz neposredne bližine kot tudi iz bolj oddaljenih pokrajin, torej tudi tujce.

Primeren je tako za starejše kot za mlajše obiskovalce.

S programom želimo vsem gostom prikazati bogato kulturno dediščino v našem starem in

prelepem mestu. Izhodišče za izdelavo produkta smo namreč poiskali v pestri zgodovini kraja

in življenju, delovanju ter zapuščini znanih ajdovskih osebnosti. Njihov pomen želimo

predstaviti v obliki enodnevnega potepanja po mestnih ulicah. Obiskovalec si bo tako lahko

sam ustvaril vtis o veličini skrbno izbranih Ajdovcev, pestri kulturi pri nas, lepotah

Ajdovščine in prijaznosti domačinov.

Vodilo pri izdelavi turistične naloge je bilo obiskovalcem kulturne posebnosti prikazati na

zanimiv način. V tem prepričanju in želji, da nam bo uspelo, smo pripravili enodnevni izlet, ki

ga bodo udeleženci prehodili skupaj z nami, torej peš. Na njem bomo gostom ob pomoči

zunanjih sodelavcev predstavili znane prebivalce Ajdovščine, od Rimljanov do današnjih dni.

Preko stoletij je namreč kar precej oseb pustilo v Ajdovščini in njeni kulturi svoj neizbrisen

pečat.

Naš turistični izdelek je v celoti brezplačen. Njegova prednost je v tem, da je neodvisen od

vremena oziroma letnega časa. Prav tako ga je možno izvesti v skrajšani obliki ali pa ga

dodatno nadgraditi. Vanj namreč lahko vključimo še marsikaj zanimivega.

Program bomo oglaševali na različne načine. Pri trženju bomo sodelovali z lokalnimi

ustanovami kot so TIC Ajdovščina, turistične agencije, gostinski objekti itd. Imamo tudi resne

ideje o tem, da bi ga promovirali na socialnih omrežjih in pomembnejših lokalnih prireditvah.

Med pripravo turističnega programa smo neizmerno uživali. Pri tem smo se veliko

pogovarjali, družili in zabavali. Na zanimiv način smo spoznavali delo turističnih delavcev in

oglaševalcev. Pridobili smo dragocene izkušnje in veliko znanja o turizmu. Prav tako smo

spoznavali manj znane ali celo neznane stvari o naših krajih.

V turistični proizvod z naslovom Po stopinjah znanih Ajdovcev (Do velikih sledi v kulturi)

smo vložili veliko idej in prostega časa. Zato si želimo, da bi naš turistični produkt resnično

zaživel. Dober obet za naše želje so pozitivni odzivi ljudi, ki smo jih prosili za pomoč.

Prepričani smo, da bo vsak, ki se bo udeležil našega programa, domov odšel poln lepih vtisov

in bo o Ajdovščini kot kulturnem mestu povedal tudi drugim. Verjamemo, da nobenemu

obiskovalcu potepanja pri nas ne bo žal.

Prepričani smo, da bomo nov turistični produkt čim večkrat dostojno izpeljali in pri

obiskovalcih zbudili zanimanje za kulturo in naš(e) kraj(e)!

KULTURA IN TURIZEM


27

6 NAČRT PREDSTAVITVE NA TURISTIČNI TRŽNICI

6. 1 Predstavitev turističnega proizvoda

Na turistični tržnici bomo naš turistični program predstavili na poseben način. Predstavitev bo

izvedlo 6 učencev. Morda jim bo pomagal tudi kdo od zunanjih sodelavcev. Goste naše

stojnice bomo na različne načine vabili k udeležbi na našem turističnem programu. Pri tem jih

bomo skušali karseda zabavati.

6. 2 Stojnica

Stojnica bo naše ročno delo in bo na simboličen način predstavljala bistvo našega turističnega

izdelka. Visoka bo okoli 2,5 metra in bo imela premer okoli 1,5 metra. Glavni sestavni del bo

rimski stolp izdelan iz kartona. Stolp bo poslikan in bo izgledal kot pravi. Poleg sive barve, ki

bo predstavljala kamne, bodo v posameznih delih upodobljeni fosili, portreti znanih

Ajdovcev, njihovi podpisi in upodobitve njihovih pomembnejših del (na primer izseki iz

tekstov Danila Lokarja, slike in fotografije Verna Pilona, lutke Milana Klemenčiča itd.).

V stolpu bo več odprtin. Ena bo v obliki »velbanih« vrat, ki bodo vodila v notranjost. Tam

bodo razstavljeni eksponati povezani z našim programom. V stolpu bo tudi lina v višini

obraza, ki bo namenjena fotografiranju obiskovalcev. V eni odprtini bo prostor za monitor,

kjer se bo vrtela upodobitev izbrane lutkovne predstave Milana Klemenčiča. To so pred leti

odigrali in posneli učenci naše šole. Morda k temu dodamo še film o Danilu Lokarju, če ga

bomo seveda pridobili in si zanj zagotovili avtorske pravice.

Ob stolpu bodo v košari ležale turistične zgibanke namenjene obiskovalcem. Tam se bo

nahajal tudi prostor za zabavne igre in unikatni spominčki, ki jih bomo izdelali posebej za

potrebe trženja naše naloge. Vsi bodo plod naših idej in lastne izdelave.

6. 3. Maskote

Člani turističnega krožka bodo oblečeni v like iz naše naloge. Eden bo predstavljal Rimljana,

drugi Danila Lokarja, tretji Milana Klemenčiča, četrti Vena Pilona, peti bo Stanislav Bačar ali

fosil in šesti Ivo Boscarol. Vabili bodo ljudi k nam, jim predstavljali naš program in skrbeli za

igre ter zabavo. Vsak izmed članov bo udeležencem predstavil osebo in lokacijo, ki se jima je

v pripravi turističnega programa najbolj posvetil.

6. 4 Fotografiranje

Stojnico bomo skušali popestriti. Obiskovalcem bomo med drugim ponudili možnost

fotografiranja z maskotami. Fotografirali se bodo lahko tudi tako, da bo njihov obraz

predstavljal enega izmed kamnov iz rimskega stolpa.

Zaenkrat so to samo ideje, ki bodo morda do tržnice zaživele. Pustimo kakšno presenečenje

tudi za samo tržnico.

KULTURA IN TURIZEM


28

6. 5 Pogostitev

Obiskovalce bomo, da bodo lažje spremljali našo predstavitev, okrepčali s kakšno

malenkostjo povezano z ajdovsko kulinariko. Zagotovo jih bomo odžejali z mrzlo vodo iz

zajetja Hublja.

6. 6 Zabavne igre

Stojnico bomo popestrili z zabavnimi igrami. Na stolpu bo pritrjeno kolo sreče. Vsak

udeleženec ga bo lahko zavrtel in si tako izbral izziv, ki ga bo moral opraviti. Naloge bodo

približno takšne: oglej si sliko znanega ajdovca in nato v minuti skiciraj njegov portret,

zaigraj spomin z motivi pomembnih Ajdovcev, odgovori na vprašanja o znanih Ajdovcih,

preberi narečno besedilo, opiši fosil in skušaj pojasniti njegovo ime itd.

Udeleženci prireditve se bodo lahko preizkusili še v drugih zanimivih nalogah.

6. 7 Zabavna igra za mlajše

Najmlajši bodo lahko na naši stojnici svojo energijo sprostili s sestavljanjem sestavljanke

(puzzle). Če jo bodo pravilno sestavili, bodo lahko videli sliko katerega izmed znanih

Ajdovcev. Preizkusili se bodo lahko tudi v risanju njihovih portretov.

6. 8 Nagradna igra

Za obiskovalce bomo pripravili kviz. Vprašanja bodo vezana na naš turistični program in

bodo »peresno lahka«. Vsak, ki bo pravilno rešil kviz, bo lahko vrgel kocko in si prislužil

manjšo nagrado.

6. 9 Propagandni material

Na voljo bo tudi gradivo TIC-a Ajdovščina o Vipavski dolini, Ajdovščini in naših krajih.

Obiskovalcem bomo delili še zemljevid poti, skrajšan opis programa in kartice, na katerih

bodo prikazane znamenitosti Ajdovščine in znani Ajdovci.

6. 10 Vabljenje ljudi po Mercator centru

Obiskovalce Mercator centra bomo na našo stojnico vabili z izbranimi mislimi in risbami

oziroma fotografijami. Med udeležence prireditve jih bodo delile maskote v podobi znanih

Ajdovcev.

6. 11 Presenečenje

Če nam bo uspelo, bomo morda na tržnico pripeljali harmonikarja, ki bo z izbranimi vižami

popestril dogajanje na turistični tržnici. Ali pa morda koga izmed danes živečih znanih

domačinov oziroma gosta, povezanega z našim programom.

KULTURA IN TURIZEM


29

7 VIRI IN LITERATURA

1) AJDOVŠČINA; Wikipedija. 2017. [online]. [uporabljeno 7. nov. 2017; 9:41]. Dostopno

na spletnem naslovu: < https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdov%C5%A1%C4%8Dina >.

2) ATLAS SLOVENIJE, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana

1996, str. 228.

3) BAČAR, Stanislav; bibliofil, veteran vojne za Slovenijo, ljubiteljski zgodovinar,

raziskovalec, naravoslovec, zbiralec, organizator [online]. [uporabljeno 14. nov. 2017; 19:21].

Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/ba%C4%8Dar-stanislav-

(stane,-stano)/1055/ >.

4) BIANCHI, Anton; naravoslovni zbiralec [online]. [uporabljeno 13. nov. 2017; 15:30].

Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/bianchi-anton/854/ >.

5) BOSCAROL, Ivo; Wikipedija. 2017. [online]. [uporabljeno 10. nov. 2017; 17:13].

Dostopno na spletnem naslovu: < https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivo_Boscarol >.

6) KLEMENČIČ, Milan; slikar, lutkar, fotograf, scenograf [online]. [uporabljeno 9. nov.

2017; 14:32]. Dostopno na spletnem naslovu:

< http://www.primorci.si/osebe/klemen%C4%8Di%C4%8D-milan/837/ >.

7) KRIŽAJ, Josip; Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina, O Josipu Križaju. [online].

[uporabljeno 17. dec. 2017; 19:56]. Dostopno na spletnem naslovu:

< https://www.aeroklub-jk-ajdovscina.si/joomla/index.php/sl/aeroklub/o-josipu-kriaju >.

8) KRIŽAJ, Svetozar; TIC Ajdovščina, osebnosti. 2005. [online]. [uporabljeno 16. dec. 2017;

15:32]. Dostopno na spletnem naslovu:

< http://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2008022115425559&lng=slo >.

9) LAVRIČ, Karel; deželni poslanec, narodni buditelj, politik, pravnik, organizator političnih

taborov in čitalnic [online]. [uporabljeno 9. nov. 2017; 11:14]. Dostopno na spletnem naslovu:

< http://www.primorci.si/osebe/lavri%C4%8D-karel-(edvard)/1407/ >.

10) LOKAR, Danilo; pisatelj, zdravnik [online]. [uporabljeno 11. nov. 2017; 13:22].

Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/lokar-danilo/824/ >.

11) PILON, Veno; slikar, grafik, fotograf [online]. [uporabljeno 8. nov. 2017; 10:41].

Dostopno na spletnem naslovu: < http://www.primorci.si/osebe/pilon-veno/836/ >.

12) ZLOBEC, C. 1994. Vipava Valley - a little Slovene Eden. Ajdovščina : Communal

Assembly, ([Ljubljana]: Mladinska knjiga).

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ajdov%C5%A1%C4%8Dinahttp://www.primorci.si/osebe/ba%C4%8Dar-stanislav-(stane,-stano)/1055/http://www.primorci.si/osebe/ba%C4%8Dar-stanislav-(stane,-stano)/1055/http://www.primorci.si/osebe/bianchi-anton/854/https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivo_Boscarolhttp://www.primorci.si/osebe/klemen%C4%8Di%C4%8D-milan/837/https://www.aeroklub-jk-ajdovscina.si/joomla/index.php/sl/aeroklub/o-josipu-kriajuhttp://www.tic-ajdovscina.si/?vie=cnt&id=2008022115425559&lng=slohttp://www.primorci.si/osebe/lavri%C4%8D-karel-(edvard)/1407/http://www.primorci.si/osebe/lokar-danilo/824/http://www.primorci.si/osebe/pilon-veno/836/

KULTURA IN TURIZEM


30

8 PRILOGE

Priloga 1: Osnutek turistične naloge (učenke Nine Čermelj)

Priloga 2: Osnutek turistične tržnice (učenke Nine Čermelj)

Priloga 3: Idejni načrt za izgled turistične zgibanke (učenke Nine Čermelj)

Priloga 4: Anketa

Priloga 5: Karta poti

Priloga 6: Osnutek vabila

KULTURA IN TURIZEM


31

Priloga 1: Osnutek turistične naloge (učenke Nine Čermelj)

KULTURA IN TURIZEM


32

Priloga 2: Osnutek turistične tržnice (učenke Nine Čermelj)

KULTURA IN TURIZEM


33

Priloga 3: Idejni načrt za izgled turistične zgibanke (učenke Nine Čermelj)

Zunanjost:

Notranjost:

KULTURA IN TURIZEM


34

Priloga 4: Anketa

ANKETA

Člani turističnega krožka na OŠ Šturje Ajdovščina te prosimo, da si vzameš čas in odgovoriš na spodnja vprašanja.

1. Naštej nekaj kulturnih znamenitosti (zgradbe, običaji, zgodovinska dejstva,

legende …) v Ajdovščini, ki bi jih priporočil za ogled turistom.

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

2. Naštej najbolj znane ajdovske osebnosti, ki so povezane z ajdovsko kulturo.

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

3. Na kakšen način bi zgoraj naštete kulturne posebnosti in pomembne

osebnosti Ajdovščine predstavil njenim obiskovalcem?

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

______________________________________________________________

Hvala za rešeno anketo

KULTURA IN TURIZEM


35

Priloga 5: Karta poti

KULTURA IN TURIZEM


36

Priloga 6: Osnutek vabila

Documents

OŠ ŠTURJE AJDOVŠČINA »KULTURA IN TURIZEM«os-sturje.splet.arnes.si/files/2016/03/PO-STOPINJAH... · 2018. 3. 28. · teme letošnjega festivala Kultura in turizem. S programom