Februar 2012 • Številka 1Leto: XIII - ISSN - 1581-615X

Popust 50 EUR velja s tem kuponom za nove stranke Optike Aleksandra do 31. marca 2012 ob nakupu korekcijskih očal (okvir, stekla, montaža). Popusti se ne seštevajo.

OČALA 50 EUR CENEJETel. 04/234 234 2 www.optika.si

041 383 383 03 838 40 86 info@biomasa.si www.biomasa.si

IMATE VISOKE STROŠKE OGREVANJA?

IZKORISTITE PREDNOSTI OGREVANJA NA

POLENA, SEKANCE ALI PELETE IN PRIHRANITE!

IZKPOLENA, SEKANCE

Ob nakupu na voljo

nepovratna sredstva

Velja za PE JESENICE in PE KRANJ, od 28. 02. do 13. 03. 2012 oz. do razprodaje. *Velja za nova naročila. Akcije se ne seštevajo. Ne velja za artikle v akciji.

Regal CANTOS, 240x200x57 cm. Barva: bela/črna ali oreh/črna. (2399610020000)

Možnost izbire med razli č nimi sestavi, vzorci inbarvami tkanin ali usnja.

** pri nakupu spalnice ali mladinske sobe

NA VSA NAROČILA 10%

POPUST*

�

KUPON %

Velja od 28. 0

2. do 13. 0

3.

2012. Za nova naro

čila,

akcije se

ne

sešte

vajo.

PE Kranj in Je

senice

Sestavljiva sedežna garnitura CORTINA,v mikrotkanini in sestavu kot na sliki,260x200 cm. (161223599038B)

Spalnica LYDIA, 5 delna omara, 2 nočni omarici in postelja 200x180 cm. Barva: jesen/bela. Pod, vzmetnica in komoda za doplačilo. (1301F92050000 )

Mladinska soba IGOR, 270x190x31-54 cm. Barva: bukev/bela. (1401610050001)

XXXL AKCIJA

XXXL AKCIJA

XXXLPONUDBA

XXXL POPUSTI

KRANJC. Staneta Žagarja 67,

delovni čas: pon.- pet. 9:00 - 20:00, sobota 9:00 - 18:00

JESENICECesta železarjev 4b,delovni čas: pon.- pet. 8:00 - 20:00,

sobota 8:00 - 13:00

SAMO OD

28.2. do13.3.

%

Za nakup vzmetnic Lesnina.**

169,-Samo

149,-Samo

399,-

499,-Že od

oja Go e js a og as es a 03 0 0 8 3 3 9 age

LES

NIN

A d.

o.o.

, C

ES

TA N

A B

OK

ALC

E 4

0,

LJU

BLJ

ANA

Center očesne optikeKranjska cesta 244204 Naklo

Telefon: 04 595 1314GSM: 040 873 720E-mail: info@coo.si

• Okulistični pregledi vida• Pregled vida za kontaktne leče• Pregled vida za vozniški izpit• Očala za daljavo in bližino• Bralna očala, bifokalna in progresivna očala• Sončna očala• Športna, korekcijska stekla in korekcijski okvirji

DELOVNI ČAS:od pon. do pet. 8:30 - 18:30,sobota 9:00 - 12:00,nedelje in prazniki zaprto.

KUPON15 EUR

ob nakupu korekcijskih ali sončnih očal.

www.coo.si

Kvas za pamet

”Hrane ne uživamo samo zato, da si napolnimo želodec, pač patudi zato, da nahranimo naša čutila,” pravi prehranska strokovnjakinja Marija Merljak, ki je pred kratkim predavala članom Gorenjske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja.”Treba je prisluhniti svojemu telesu in naravi okoli nas. To ni ničnovega, vse to so vedele že naše babice,” pravi sogovornica, ki skupaj s hčerko Mojco zaključuje tretjo knjigo, njena vsebinabo domača lekarna v loncu. Le kaj nam bo tuja, ko pa zdravi domača hrana?

Širšo medijsko prepoznavnost ste vzadnjih letih dosegli v oddaji Dobro ju-tro na Televiziji Slovenija, v kateri sve-tujete kot prehranska strokovnjakinjain pri tem zelo radi izpostavljate tudimodrost naših babic. S svetovanjem ozdravi prehrani pa se ukvarjate žemnogo dlje.

”Res je, osemnajst let se poklicnoukvarjam s svetovanjem. Že ko semdiplomirala iz živilske tehnologije, semvedela, da bom počela nekaj takega. Iz-hajam iz kmečkega prebivalstva, sCola blizu Ajdovščine. Že kot otroksem videla, kako so bili ljudje povezanis prehrano. Kadarkoli je kakšnemu kaj”falilo”, so vzeli prehrano kot zdravilo,pa tudi kadar ni bilo nič hudega, so re-kli, pa jej kvas, da boš bolj pameten(smeh). Vse to sem slišala in že kototroku se mi je zasidralo mišljenje, daje hrana veliko več kot samo to, da ješsamo zato, da si sit. Zelo me veseli, dase trend v zadnjih letih obrača nazaj kmodrosti naših babic in dedkov, danam torej hrana resnično ponuja mno-go za zdravje. Vse več je tudi zdrav-stvenega osebja, ki vedo, kako je lahkohrana v veliko pomoč pri tem, da se bonekdo prej in temeljiteje pozdravil.” Marija Merljak

4

Kaj najraje jeste?

”Kot Primorka zelo rada jem testenine,polento, pršut ter joto, takšno ta pravo,kot jo je skuhala moja mama. Brez ze-lja ne morem biti. Zelo rada jem sadje;dve ali tri jabolka na dan, poleti češnje.Obožujem žive barve, to je v mojemtemperamentu in očitno to barvitostpotrebuje tudi moje telo. Uživam, ka-dar so stvari raznolike. Moja poslasticaje domače kislo mleko z dovolj smeta-ne na vrhu, zraven pa ajdovi žganci.Kaj takega bi me premamilo tudi sredinoči (smeh). Edino, česar pa ne maram,je beli zdrob s čokolado. Na mojem je-dilniku je pogosto hrana na žlico, sajsmo že doma v Colu kar naprej jedlimineštre s sezonskimi sestavinami.”

Zanimivo, saj je sinonim za zdravoprehrano sodobna kuhinja, in ne tradi-cionalna.

”Nekateri so hoteli biti preveč moder-ni in so se zoperstavili stari modrosti;vse, kar je staro, je zanič. Vse, kar pri-haja od daleč, lahko tudi iz Avstralije, jepa v redu. Tako nastaja nova moda.Kot živilska tehnologinja pa vem, danikoli ne smemo iti stran od naših tra-dicionalnih jedilnikov. To je neka nit,ki je tekla v sozvočju z nami. Veste,ljudje so si včasih veliko več zaupali. Sorekli, to je dobro in so to naredili. Naj-bolje je, da modrost starih mam in oče-tov sprejmemo sveto za zdravo, naloganas živilcev v današnji informacijskidružbi pa je, da poskušamo podkrepiti,zakaj je nekaj dobro. Ampak ne na na-čin, da te nihče ne razume, kaj govoriš,ampak na način, da bodo ljudje to sta-ro modrost kuhanja vzljubili. Stvari jetreba malce poenostaviti v tem sodo-bnem tempu življenja; zakaj si ne bi žezvečer pripravili kak namaz iz skuteza zajtrk naslednji dan. Zjutraj oddoma nikoli ne smeš iti s praznim že-lodcem. Hrana je kot pomoč, da bomuspešna. Če hrane ni, se nimam na kajopreti. Izprazni se mi tudi misel.”

Kaj je potemtakem za vas zdrava hra-na, in kaj nezdrava?

”Najbolj pomembno je, da poslušašsvoje telo. Če si zaželite neke hrane, to

5

6

samo pomeni, da je v vašem telesuprišlo do manka določenih hranilnihsnovi, ker jih je telo že porabilo in jeprav v tej hrani. Prisluhniti moraš tudinaravi, saj ti da vsak mesec nekaj take-ga, kar telo potrebuje. Zakaj so brino-ve jagode novembra, decembra? Zakajso kakiji novembra? V mrzlih dnehleta jemo več mastne hrane, ker nas tagreje, kaki pa nam je narava dala zra-ven v pomoč. To sploh niso pravilaprehranjevanja, ampak gre za to, da jevse, kar raste, v neki harmoniji znami. Pozimi v naših krajih res nemoreš jesti majske solatke, temveč ze-lje, repo, radič, kolerabo ....”

Skupaj s hčerko Mojco sta avtorici knjig Zdravje je naša odločitev inZdrava prehrana. Pišeta tudi o hujša-nju. Denimo: popularna je ločevalnadieta, vidve pa trdita, da se hrane nesme ločevati, ampak dopolnjevati.

”Vedno rečem, nehajte že hujšati, am-pak raje ugotovite, zakaj je prišlo dopreveč kilogramov. Če ne morete spa-

ti, ne morete shujšati. Najprej morateodpraviti nespečnost. Če ste slabokrv-ni, najprej uredite krvno sliko in bosteshujšali. Če imate težave s ščitnico, jihodpravite in kilogrami bodo kopneli.Če imate težave z želodcem, ne more-te shujšati, saj nimate beljakovin zauravnavo hormonov. Če ste v stresu,pa morate še dodatno dopolniti hranoz vitamini B, sicer ne bo pravega zgo-revanja hrane ...”

Sliši se bolj preprosto, kot je verjetno vresnici. Veliko ljudi je vendarle debelih.

”Ja, ker so začeli ljudje iz prehrane od-vzemati določena hranila, zato telonima več na razpolago vsega, kar potre-buje. Za odpravo debelosti je treba upoš-tevati, da gre najprej za proces odprtjamaščobnih rezerv v maščobnih celicah,prevoz teh zalog do mišic in kurjenje vcelicah mišic. Za to pa potrebujemoprave maščobe, kvalitetne beljakovine,vitamine skupine B kot aktivatorje kur-jenja in kopico mineralov. Ničesar nesme biti premalo in ničesar preveč.”

Kaj pojesti, če boli glava, pa ne da boliod bolezni, ampak od vsakodnevnihskrbi?

”Več rib, več jagodičja, več kakovost-nih olj, orehovo, laneno, bučno za so-late in ribje olje kot dopolnilo ter vita-min B.”

Kaj priporočate za krepitev imunske-ga sistema v teh februarskih dneh?

”Kislo zelje in repo kot solato, zabelje-no z bučnim oljem in česnom, suhe

”Nekateri so hoteli biti prevečmoderni in so se zoperstavilistari modrosti; vse, kar je staro,je zanič. Vse, kar prihaja od da-leč, lahko tudi iz Avstralije, jepa v redu. Tako nastaja novamoda. Kot živilska tehnologinjapa vem, da nikoli ne smemo itistran od naših tradicionalnih je-dilnikov.”

slive in jabolka, jogurte, kislo mleko,radiče vseh vrst in stročnice.”

Predavali ste članom Gorenjske pod-ružnice Društva za zdravje srca inožilja. Kakšno hrano priporočate zazdravo in mlado srce?

”Veliko različnih beljakovin, meso ži-vine, ki se je pasla, sire, sirotko, skuto,stročnice, ribe, dovolj barvitih solat,korenček, papriko, paradižnik (kotmezga), feferone, dovolj čebulnic, veli-ko žita in ajde, oljčno olje, živila z vita-

minom E (mandlji, orehi, bučna seme-na) in dovolj pitja vode.”

Proti koncu ste že s tretjo knjigo, kajbomo brali, kdaj bo izšla?

”Izšla bo to pomlad, je že v sklepni fazipriprave za tisk. Največ bo poudarkana tem, kako si lahko s hrano poma-gamo ob raznih tegobah in boleznih,nekakšna ‘’domača lekarna’’ za vse ...”

Suzana P. Kovačič, foto: Tina Dokl

Februar 2012 • Številka 1Leto: XIII - ISSN - 1581-615X

Popust 50 EUR velja s tem kuponom za nove stranke Optike Aleksandra do 31. marca 2012 ob nakupu korekcijskih očal (okvir, stekla, montaža). Popusti se ne seštevajo.

OČALA 50 EUR CENEJETel. 04/234 234 2 www.optika.si

041 383 383 03 838 40 86 info@biomasa.si www.biomasa.si

IMATE VISOKE STROŠKE OGREVANJA?

IZKORISTITE PREDNOSTI OGREVANJA NA

POLENA, SEKANCE ALI PELETE IN PRIHRANITE!

IZKPOLENA, SEKANCE

Ob nakupu na voljo

nepovratna sredstva

Moja Gorenjska je priloga časopisa

Gorenjski glas je osrednji gorenjski časopis, kipokriva širše območje Gorenjske. Je časopis zbogato tradicijo, saj neprekinjeno izhaja že odleta 1947, njegovi zametki pa segajo v daljneleto 1900. Kot poltednik izhaja ob torkih inpetkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Je neodvi-sen, politično uravnotežen časopis z novica-mi, predvsem z vseh področij življenja in delaGorenjcev, pa tudi širše. Pišemo o vsem, karljudi zanima, ali kot pravimo: Gorenjski glasza vas beleži čas. V dobrem in slabem. V ve-selju in žalosti. Za vas sprašujemo, kaj je no-vega. Zaradi vas zastavljamo tudi neprijetnavprašanja. Morda vas kdaj kaj naučimo. In se-veda poskrbimo za sprostitev in zabavo.Samo zaradi vas predemo misli. Naglas.Časopis dopolnjujemo z brezplačnimi prilo-gami, kot so Moja Gorenjska, Kranjčanka inLočanka, ter ob koncu leta z letopisom GO-RENJSKA - darilom pred božično-novoletni-mi prazniki.Če vas poleg branja Moje Gorenjske zanima-jo tudi novice z vse Gorenjske, vas vabimo knaročilu na časopis Gorenjski glas. Kot no-vemu naročniku vam bomo prve tri mesecečasopis prinašali brezplačno (če boste našnaročnik vsaj eno leto) in vas presenetili zdarilom ter z drugimi ugodnostmi.

Dobrodošli v družbi naročnikovGorenjskega glasa.

MOJA GORENJSKA, ISSN 1581-615X, izhaja kot priloga poltednika Gorenjski glas, v nakladi 80.000 izvodov. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, uredništvo: Gorenjski glas, vodja oglasnegatrženja Mateja Žvižaj. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o.,Kranj. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Distribucija:Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Uredništvo, naročnine,oglasno trženje: Bleiweisova cesta 4, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13. E-pošta: info@g-glas.si, malioglasi: telefon 04/201-42-47. Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. MOJA GORENJSKA, številka 1, februar 2012, je priloga 17. številke Gorenjskega glasa, ki je izšla 28. februarja 2012.

Naslovnica: Prvi pomladanski cvetFoto: Tina Dokl

7

8

Družine, prave in neprave

Pred nami je marec 2012. Ta ne bo le v znamenju tradicionalnihmarčevskih ”praznikov” žena in mož, mater in očetov. V nedeljo,25. marca, pojdemo na referendum o novem družinskem zakoniku. Na njem bomo odločili o vprašanju, ali je družina letista, ki jo priznava Cerkev, ali pa si to ime zaslužijo tudi druge,”nepopolne”, ”nenormalne”, nepožegnane družine?

Marec je bolj pust mesec. Vsakih ne-kaj let se zgodi, da pride velika noč žekonec marca, sicer v tem mesecu nipraznikov, ki bi bili tudi dela prostidnevi. Zanimivo pa je, da so se ravnomarca nabrali kar štirje ”prazniki”, kise po svoje tičejo vseh ljudi obeh spo-lov: žena in mož, mater in očetov. Naj-prej imamo 8. marca dan žena, ki jepraznični dan vseh žena in deklet. Žedva dni pozneje, 10. marca, je na cer-kvenem koledarju dan mučenikov, kije sčasoma postal tudi nekakšen praz-nik vseh mož in fantov. Temu sledi 19.marca god sv. Jožefa, ki je tudi danvseh očetov, 25. marca pa še praznikMarijinega oznanjenja ali materinskidan. Tako pridejo najprej na račun vseodrasle osebe ženskega in moškegaspola, potem pa še vsi očetje in mate-re. Kaj pa njihovi otroci in družine?Če je le mogoče, izpolnita mož in ženasvoje življenje tako, da v njem posta-neta tudi oče in mati, da imata vsajenega otroka. Večina ljudi svoje življe-nje preživi v dveh družinah; prva je ti-sta, v kateri se človek rodi in preživisvoje otroštvo, druga pa tista, ki si jo vzrelih letih ustvari sam. Idealno je(bilo), da se zaljubi v osebo drugegaspola, z njo spočne in rodi enega aliveč otrok in vsi skupaj so družina.Včasih je bil posebnega pomena v na-stajanju take družine tudi zakrament,ki ga zahteva in podeljuje Cerkev - za-krament poroke. Kdor teh reči ni po-čel v cerkveno požegnanem zakonu,

je bil velik grešnik, zaradi tega je lah-ko imel velike težave, njegovi otrociso bili pankrti, deležni vsega slabega.Spomnimo se samo Hudabivške Metein njenih devetih otrok. Tudi oni sobili neke vrste družina, a prekleta, zu-naj zakona in z očetom, ki ni smel ži-veti z njimi. Prežihov Voranc je v Sa-morastnikih (1937) postavil književnispomenik tej in vsem takim druži-nam. Potem pa so prišli časi, ko so biletakšne ”nenormalne” družine vse boljpogoste in nič več preklete. Tu mislimna družine mater samohranilk, nadružine, ki ostanejo po ločitvi staršev,na ”zunajzakonske skupnosti”, ki seod tradicionalne družine ločijo samopo tem, da nimajo cerkvenega in dr-žavnega blagoslova. Ni me sram pri-znati, da v takšni živim tudi sam. Veni od debat pred bližnjim referendu-mom o novem družinskem zakonikupa sem slišal tudi podatek, da je zdajtakšnih ”nepopolnih” družin že večkot polovica!In ravno v tem bo posebnost marca2012: da v njem ne bo le tradicionalnihpraznikov mož in žena ter očetov inmater, ampak bomo besedovali in de-mokratično odločali prav o tem, kajvse naj bo oziroma sme nositi imedružina. Stavki, ki sledijo do koncatega odstavka, niso moji (se pa z njimistrinjam), ampak so povzeti po eni odspletnih debat. Družina je po novemin v Državnem zboru že sprejetem, areferendumsko spodbijanem družin-

skem zakoniku ”življenjska skupnostotroka z enim ali obema od staršev aliz drugo odraslo osebo, če ta skrbi zaotroka in ima po tem zakoniku dootroka določene obveznosti in pravice.Zaradi koristi otrok uživa družina po-sebno varstvo države”. Tako definira-na družina zajema poleg biološkihtudi socialne starše, kot so rejniki, sta-ri starši in novi partnerji očeta alimame. Ta definicija je bolj vključujočakot dosedanja, saj priznava tudi eno-starševske in ”reorganizirane” druži-ne. Z izključujočo definicijo družine,za katero se zavzemajo nasprotnikizakonika - in jo po njihovem tvorijo le(poročena) mama in oče z otro-kom/otroci, bi izpustili več kot polovi-co družin v Sloveniji. Kar 53 odstotkovotrok je rojenih v zunajzakonskihskupnostih, četrtina vseh družin jeenostarševskih. S tem bi skupnosti, kijih ljudje, ki v njih živijo in razumejokot družine, kot take pa jih sprejematudi okolica, simbolno razglasili zamanjvredne.Kaj menite? Zame odločitev ni težka.Ker živim v eni od teh ”manjvrednih”družin, bom šel na referendum in nanjem glasoval za novi družinski zako-nik. Tega ne pišem zato, da bi zanj agi-tiral ali ker bi bil proti Cerkvi, povemle svoje mnenje in se javno in odkritopostavljam za svoje in za pravice mojedružine. To zagotovo smem.

Miha Naglič

Miha Naglič

Družinske počitniceFoto: Tina Dokl

Starodavna kultura Močika v Peruju

Ob nedavnem obisku muzeja Tumbes reales v Chiclayo - Lambayeque me je impresioniral antični Peru, zato sem se odločil, da vam predstavim delček starodavne kulture.

Najprej naj vam predstavim Peru, kileži na zahodni strani Južne Amerike,na severu meji na Kolumbijo in Ekva-dor, na vzhodu na Brazilijo, na jugo-vzhodu na Bolivijo (zelo zanimiva dr-žava), na jugu na Čile in na zahodu naTihi ocean. Je devetnajsta največja de-žela na svetu, ima fantastičnih 2.414kilometrov obale.

Tri zelo različna območjaAndi potekajo vzporedno z obalo ozi-roma oceanom in delijo Peru na trizelo različna območja: obala (costa),Andi (sierra) z najvišjim, 6788 metrovvisokim vrhom Huascarán, in džun-gla (selva) z deževnim gozdom porečjaAmazonke. Zato so tudi prebivalcizelo različni, v džungli so topli, prijaz-ni, nezapleteni, ženske so lepe in ljubi-jo življenje. Na obali so ljudje za spo-znanje bolj ”ostri”, izobraženi, prijazni,radi se zabavajo in med njimi se poču-tim kot doma. V Andih pa seveda ži-vijo hribovci. Kar se obljub in poslov-nih dogovorov tiče, vse poteka s smis-lu ”manana” in ta jutri je lahko zeloraztegljiv. Če vam bodo rekli, da ne za-upajte nikomur, je to edino, kar tukajstoodstotno drži.Zelo različno je seveda tudi vreme. Naobali se poleti temperatura dvigne na30 stopinj Celzija, za preostale tri letnečase je značilna visoka vlažnost. V go-rah velikokrat dežuje, temperature sonižje. Na ravninah deževnega gozda soob izdatnem dežju temperature izred-

no visoke, tam so komarji, ki krepkopičijo. Vendar podnebje ni tako izrazitotropsko, kot bi glede na subtropskolego pričakovali, na zahodni strani gahladi mrzel morski tok - Humboldtovtok, andska gorska veriga pa prepreču-je prehod tropskega zraka iz deževne-ga gozda Amazonasa.

Peru je dežela soncaV Peruju sonce sije vse leto, le na ob-močju Lime in tja do Trujilla pozimini ravno veliko sonca. V Limi tempe-rature padejo tudi na 10 stopinj Celzi-ja, kar zna biti neprijetno, saj stanovanjne ogrevajo. O soncu pripoveduje nji-hova denarna valuta, ki se imenuje sol(sonce).Peru ima danes 29,5 milijona prebival-cev. Prebivalstvo je multietično: 45 od-stotkov je domačinov (indigenos), 37odstotkov mešancev (mestici), 15 od-stotkov belcev, preostale 3 odstotkepredstavljajo črnci (potomci sužnjev, kiso jih sem pripeljali španski koloniza-torji), Japonci in Kitajci. Po zadnjempopisu leta 2007 v urbanih središčihživi 76 odstotkov prebivalcev, največ vglavnem mestu Limi, ki ima osemmilijonov prebivalcev. Uradni jezik ješpanščina, strokovnjaki pa ocenjujejo,da 13,2 odstotka ljudi, predvsem v gor-skem območju Andov še govori jezikdomačinov.Peru je država v razvoju (država tretje-ga sveta), vendar ekonomski rezultatirastejo na račun izvoza kovin, sadja,

nafte, tekstila in morske hrane. Ko-likšna je rast, najbolje pove podatek, daje bilo mogoče leta 2008 za tisoč evrovdobiti 4 tisoč solov, danes pa le še 3 ti-soč. To je dober dokaz, kam nas vodifinančna politika ”demokratičnih”ZDA in posledično stanje evra v Ev-ropski uniji ...Perujska pisna zgodovina se je začelaz obdobjem Krištofa Kolumba oziro-ma s prihodom velikega konkvista-dorja Francisca Pizzara in njegovihdvesto mož na severno obalo današ-njega Peruja. Predkolumbijske kultureso poznale le ustno izročilo.

Veliko sadja in hrupne zabaveKakšno hrano jedo Perujci? Dobro! Karme najbolj veseli, je, da pojedo velikosadja, ki je res izvrstne kakovosti, zele-njave, popijejo veliko sveže pripravlje-nih sadnih in zelenjavnih sokov, ima-jo pa tudi nacionalne jedi, kot so naprimer: puca picante, anticuchos, ce-viche in pachamanca. Imajo tudi enonajboljših piv na svetu, imenuje seCuscena negra. Njihova kuhinja jemešanica kuhinj indigenov, Špancev,Afričanov in Azijcev. Živali se pasejoin živijo na prostem v naravi in imajolepo, zdravo življenje v primerjavi zEvropo in zlasti z ZDA.In kako se zabavajo? Odlično in zelohrupno. Praznovanje rojstnega dne seobičajno začne ob devetih ali desetihzvečer in traja celo noč. Lepa, a hrup-

10

na glasba ne dovoli spanja, če ste odda-ljeni manj kot tristo mestrov. Lepo jebiti v takšni družbi ...

Odšel sem v Peru in ostalIn kako sem se znašel v Peruju? V začet-ku leta 2007 sem se vrnil s Tajskega vSlovenijo in v drugi polovici že načrto-val odhod nazaj. Prijateljica me je takratspraševala, zakaj ne bi šel v Peru, Tajskotako ali tako že dobro poznam ... In janu-arja 2008 sem odletel v Peru in tukaj os-tal, na severni obali Tihega oceana. Nisem še prepričan, da je to zame pra-va perujska destinacija. Ko sem 2008potoval v Ekvador, me je navdušilTumbes, najbolj severno mesto v Pe-ruju, kjer poteka meja z Ekvadorjem.Bomo videli ... Sicer pa je Tajska ševedno moja najbolj priljubljena desti-nacija in vleče me ... Letos bom skušal ustanoviti (kar je od-visno od finančnih sredstev) Inštitut

naravne znanosti o zdravju za JužnoAmeriko in začeti z intenzivnim oza-veščanjem prebivalcev, dokler je še čas,kajti severno-ameriška Bigfarma birada vakcinirala ves svet, uvedlaGMO semena in bolj strupene pestici-de, kot je bil nekdanji iz proizvodnjeumaknjeni DDT.

Kultura Močika (Mochika) v severnem PerujuNa severu Peruja je na obali med pr-vim in sedmim stoletjem našega štet-ja, med mestoma Lambayeque in Tru-jillo, vzklila mogočna civilizacija Moči-ka (Mochica). Na območju, ki ga navzhodu obdajajo Andi, na zahodu Tihiocean, z Andov se v ocean zlivajo rekeLambayeque, Chicama in Jequetepec.Skupnost oziroma kultura Močika jeljubila življenje z vso strastjo. Njen ob-stoj je temeljil na agrokulturi - pridela-va sadja, mango, pomaranče, limone,

čirimoje, buče, juke, tobaka, koke, ko-ruze in seveda na ribolovu. Vse to seje dogajalo na enako visoki ravni kotpri 1300 let kasnejšem pojavu imperijaInkov.Močiko je bila prva izmed velikih kul-tur severne obale, sporazumevali so sev svojem jeziku. Skupnost je bila orga-nizirana po razredih, na dnu so bili be-rači in sužnji, sledilo je ljudstvo (kmet-je, rokodelci), umetniki in služabnikiso predstavljali srednji razred, duhov-niki pa višji sloj. Na vrhu piramide jebil Gospod (El senor). Čeprav je bila socialna raznolikost ve-lika, so ljudje Močike radi uživali živ-ljenje, kar lahko ugotovimo po njiho-vih slikah, poslikavah in keramičnihizdelkih. Radi so pili in se tudi opijali,veliko plesali, spolnost pri njih ni bilatabu (navidezna etika in morala) kotna drugi strani sveta v proslulem rim-skem imperiju, kjer so z ognjem inmečem (nasilno pokristjanjevanje)

11

Muzej Tumbes reales Chiclayo

uveljavljali novo religijo - svojo rimskozgodbo. Na keramičnih izdelkih iz ti-stega časa je razvidno, da so izvajali vsemožne načine spolnosti, največ pa oral-ni in analni seks (ženska - moški). Nji-hovi keramični izdelki so resnično pol-ni erotike, lepote, estetike in predstav-

ljajo njihov način življenja, živali, rastli-ne, človeška žrtvovanja in bogove.

Močiko je bila zelo napredna skupnostReligiozni ostanki njihovega verovanjaso templji Sonca in Lune (Huacas delSol y de la Luna), to so bile palače vla-darjev, ki so imeli absolutno moč, ki seje dedovala. V tej skupnosti je imela du-hovščina veliko vlogo, pravzaprav jeprenašala navodila, ukaze od vlade - go-spoščine na ljudstvo, zato lahko toskupnost razumemo kot teokratično.Vera Močikov se nanaša na čaščenjelune, ki so ji rekli Si. Zelo dobro so po-znali lunine faze, vpliv lune na plimo-vanje morja, umetnost v oblikovanjukovin pa so izražali z zlatom (sonce) insrebrom (luna). Smrt zanje ni predstav-ljala konca, ampak prehod na drugo ra-ven življenja, ki se je nadaljevalo enakokot na Zemlji, z vsemi odgovornostmiin pravicami svojega ranga. Moški sopoleg prve žene imeli še kakšno ženskoin seveda priležnice (konkubine).

Skupnost Močikov je bila zelo napred-na, naredili so velike namakalne ka-nale, gradili akvadukte, terase in izdat-no gnojili pridelovalne površine z ži-valskim gnojem. Mojstrsko so obliko-vali plemenite kovine, predvsem zlatoin srebro. Močika je prvi primer orga-nizirane države na področju današnje-ga Peruja, s konstantno organiziranomilico. Nekaj stoletij kasneje je pravna tem območju vzcvetelo kraljestvoČimu (Chimú), ki je podedovalo velikokulturnih elementov ljudstva Močika.

V grobnicah ogromno dragocenostiNajbolj slaven predstavnik te skupno-sti je Gospod iz Sipana (El senor de Si-pan), njegovo grobnico je julija leta1987 odkril perujski arheolog WalterAlva, ko sta z arheologom LuisomChero izkopavala na severu Peruja.To arheološko območje se imenujeHuaca Rajada, tam sta dve piramidi zgrobnicami Gospoda iz Sipana, sveče-nika in Starega gospoda iz Sipana (nje-

12

Grobnica El senor de Sipan

gov prednik istega ranga). V grobniciGospoda iz Sipana so ostanki dvajset-letnega vojščaka z odsekanimi noga-mi, kar je simbol večnega varovanja.Nad gležnji so mu odsekali noge, da bitam ostal, da ne bi pobegnil. Nekaj metrov pod grobom vojščaka soodkrili nedotaknjeno grobnico v veli-kosti 25 kvadratnih metrov, ki se lah-ko primerja z grobnico Tutankamonav starodavnem Egiptu. Ko so odstrani-li strop (pokrov), so imeli kaj videti,presenečenje je bilo res veliko. V sredi-

ni prostora je bil Gospod iz Sipana, vobilici nakita iz zlata, srebra in dragu-ljev, katerih vrednosti ni mogoče oce-niti. Med dragulji je izstopal disk s pre-merom 92 milimetrov, izdelan iz tur-kiznih draguljev, obdelan in obkrožens čistim zlatom. Gospod iz Sipana je biloblečen v turkizno obleko, na glavo jeimel posajeno zlato krono. V lobanji sobile replike njegovih oči, izdelane vzlatu, brado je imel zaščiteno z zlatomasko, v nosu pa nosnico tudi iz či-stega zlata. Na prsnem košu je imel

oblečeno prsnico iz pisanih morskihškoljk, zapestnice s turkiznimi dia-manti, ogromno ogrlico z zlatimi ara-šidi (pravijo jim mani), v desni roki jedržal zlato palico (sonce), v levi rokipalico iz srebra (luna). Ob strani je bilapoložena še piramida iz zlata in ogrli-ca z 71 zlatimi kroglicami. Največji zaklad je bil diadem, ki je me-ril 62 centimetrov v širino in 42 cen-timetrov v višino, prav tako iz čistegazlata, priloženi so bili različni kera-mični izdelki, kar 1500 kosov.

Z Gospodom so šle v grobnico tudi žene, ljubice, otroci, pesPoleg Gospoda iz Sipana so odkrili šetri ženske skelete, verjetno dve ženi inmlade konkubine (ljubice, priležnice).Skeleti žensk datirajo v starost 18 do 21let in so prav tako imeli nad gležnjiodsekane noge, da ne bi zapustile Go-spoda. Pospremljen je bil tudi s sveče-nikom in hrano, ki naj bi mu omogo-čila prehod po poti ”tja daleč”. Polegsta bila še skelet otroka in skelet psa.Naj pojasnim, da je ob smrti Gospodaiz Sipana z njim v grob odšlo tudispremstvo, torej žena ali obe ženi,konkubina, otrok in njegov zvesti pri-jatelj pes. Gospod iz Sipana je umrl vstarosti približno 40 let, visok je bil 167cm in bil šibke telesne konstrukcije,kar nakazuje na minimalno fizičnoaktivnost, trpel je za osteoprozo, karse nazorno vidi na skeletu - hrbtenica.Njegovo vladanje sega v obdobje 250let našega štetja, njegova oblast je ob-segala vojaško, religiozno in civilno,severni obali Peruja je vladal kar 1300let pred Inkovskim imperijem.Za Perujce predstavlja Gospod iz Sipa-na (El Senor de Sipan) veliko zgodovin-sko odkritje, saj so odkrili zgodovinoenega izmed mogočnih vladarjev se-verne obale antičnega Peruja. Če seboste mudili v Chiclayo - Lambaye-que, potem preprosto morate obiskatiMuseo tumbas reales de Sipan v mest-nem distriktu Lambayeque, 15 kmvožnje s taksijem ali avtobusom iz sre-dišča mesta.

Alois Kolar, diplomirani praktik naravne znanosti o zdravju - B.HSc.

13

Gospod iz Sipana oblečen v zlato

14

Razglednice iz Lizbone

Lizbona se razteza na sedmih gričih ob izlivu reke Tejo v Atlantski ocean.

Na obrežju reke Tejo je moč ujeti tuditrenutek otroške razposajenosti, kiglobalne svetovne krize, ki jo je priza-dela vsaj tako kot potres leta 1531, nepozna. Ker je lizbonska regija soraz-merno bogata, bo najverjetneje v pri-hodnjih letih prenehala prejemati po-moč Evropske unije za regionalni raz-voj, saj je povprečni dohodek na prebi-valca na tem območju veliko višji kotv preostali državi in v drugih članicahEvropske unije. In roko na srce, tega ni moč opaziti ...

Zaradi Afonsa katoliško Še danes ni jasno, ali so mesto ustano-vili Feničani ali Grki, a jasno je, da jebilo del rimske province Luzitanije, koso ga v osmem stoletju zavzeli Mavri.Leta 1147 je mesto osvojil Afonso Hen-riques, prvi kralj Portugalske, glavnomesto pa je Lizbona postala leta 1260.Srce mesta je Baixa, ki je od lizbonske-ga potresa 1. novembra 1755, ki je ubil90 tisoč ljudi in uničil 85 odstotkov

mesta, organizirana po sistemu mre-že, grajena v obliki kock, s številnimitrgi, ki ponujajo zatočišče brezdom-cem, beračem in golobom, ter njiho-vim ljubiteljem. Na enem od lizbon-skih gričev, vzhodno od mesta, stojitagrad Sao Jorge in katedrala Santa Ma-ria Maior. Strm vzpon in zadihanostopraviči razgled na mesto.

Sanje o svetli prihodnosti le pravicaČe česa, potem na Portugalskem niko-li ne zmanjka lično poslikanih kera-mičnih ploščic, ki krasijo pročelja hiš,pa portovca in morskih sadežev. Ker jetistih, ki bodo ob slednjih lahko uživaliiz dneva v dan, manj, so obrazi doma-činov pogosto zazrti v tla, njihove vekeso utrujene, sanje o svetlejši prihodno-sti zaenkrat ostajajo legitimna pravica.Čas za počitek, ko so besede pod kroš-njami odveč, si vzamejo tudi pozimi.Imajo pač srečo! Lizbona je namreč enaod toplejših evropskih prestolnic. Tem-

perature v najhladnejših mesecih red-ko padejo pod 5 stopinj Celzija.

Kako začeti dan Čeprav je lizbonsko transportnoomrežje, zahvaljujoč podzemni železni-ci kot glavni prometni žili, ki povezujejedro mesta z zgornjimi in vzhodnimiokrožji, sorazmerno učinkovito, so za-stoji še vedno zelo pogosti. Tudi zaradištevilnih pešcev, avtobusov, vzpenjač intramvajev. Zato se mora dan začetiumirjeno, z okusno kavo in slaščico”pastel nata”, v kateri se prijateljsko do-polnjujeta jajčna in vanilijeva krema. Inšele nato v službo. Drugače je ob pro-stih dnevih ali ko srce znova bije hitre-je. Priljubljena točka za slednje je obre-žje reke Tejo, kjer stoji spomenik od-kritjem in nedaleč stran še stolp Belém,največkrat fotografirana znamenitostLizbone, ki so jo zgradili v posebnemstilu portugalske pozne gotike v počas-titev da Gamove poti v Indijo.

Gorazd Dominko

Če česa, potem na Portugalskem nikoli ne zmanjkalično poslikanih keramičnih ploščic, ki krasijo pročelja hiš.

Srce mesta je Baixa, ki je od lizbonskega potresa v18. stoletju organizirana po sistemu mreže, grajenav obliki kock, s številnimi trgi, ki ponujajo zatočiščebrezdomcem, beračem in golobom, ter njihovim ljubiteljem

Spomenik odkritjem in poklon ljubezni. V ozadjunajdaljši evropski most ”Vasco da Gamma”, dolg25 km.

15

Dnevi tržiške smučarije

Častitljiva 85. obletnica prve smučarske tekme v Tržiču, daljnega leta 1927, je združila številne, ki jim je mar za ugled inprihodnost smučarskega športa v Tržiču in bogate dosežke intradicije tržiške smučarije.

Društvo ljubiteljev smučarskega mu-zeja Tržič, navijači tržiškega smuka-škega šampiona Andreja Jermana,združeni v Jerry Fan Club Tržič, Klubučiteljev in trenerjev smučanja Tržič,Smučarski klub Tržič in Tržiški mu-zej, ki hrani najbogatejšo slovenskomuzejsko smučarsko zbirko, so zdru-žili moči in pripravili 1. Dneve tržiškesmučarije. Od četrtka, 1. marca, do ne-delje, 4. marca, bo v Tržiču in na smu-čišču Bodental (Žabnica) onkraj Kara-vank zanimivo smučarsko dogajanje.Pobudnik prve smučarske tekme vTržiču je bil Anton Seljak, nekdanjičastnik avstro-ogrske vojske. Potemko se je po ustanovitvi SKT Tržič leta1923, predhodnika sedanjega tržiškegasmučarskega kluba, v Tržiču smuča-nje že dodobra uveljavilo, se je Seljakodločil, da na nedeljo popoldne, 6. fe-bruarja 1927, pripravi prvo smučarskotekmo. Po današnjih merilih je bila ta-kratna tekma nekakšna kombinacijateka in spustov na smučeh. Proga jebila dolga nekaj manj kot deset kilo-metrov in je potekala v okolici in sko-zi mesto Tržič. Start in cilj tekme stabila na mestu, kjer danes stoji tržiškizdravstveni dom. Nastopilo je nekajdeset Tržičanov in nekaj gostov iz SKIlirija iz Ljubljane. Zmagal je AvgustPrimožič - Gusteljnov, pred ViktorjemIndiharjem in Juliusom Shussom.Prva dva sta bila Tržičana, TirolecShuss pa se je v Tržiču učil za krojača.O tekmi je ostalo nekaj krajših zapi-sov in kopica ustnih pripovedi. Tržičse je s tekmo umestil na zgodovinskospoštljivo mesto med kraji s prvimismučarskimi tekmovanji, doma in vEvropi.

Dnevi tržiške smučarije se bodo zače-li v četrtek, 1. marca, ob 18. uri v Kur-nikovi hiši z odprtjem razstave ”Tržičstoji in pade s smučarijo”. Razstavaželi pokazati bogato tržiško smučar-sko tradicijo, dosežke tržiških smučar-jev, ki so ime kraja pod Zelenico po-nesli v svet. Razstavi bodo s svojo pri-sotnostjo na odprtju dali posebno dražštevilni nekdanji in sedanji tržiškismučarski šampioni z Bojanom Kri-žajem in Andrejem Jermanom načelu. Po odprtju razstave bo ob 19. uriv tržiškem Paviljonu NOB računalni-ška predstavitev prve smučarske tek-me v Tržiču. Janez Kavar je zbral šte-vilne ohranjene podrobnosti o tekmi,ponazoril traso tekme in prvo tržiškotekmo primerjalno umestil v zgodo-vino slovenskega in svetovnega smu-čanja. Potem ko je Smučarski klub Tr-žič že skoraj ugasnil, se bodo v petek,3. marca, ob 19. uri na občnem zboruv Paviljonu NOB tržiški smučarji zno-va zbrali in na novo začrtali pot. Novzagon klubu dajejo veterani, ki želijoklubu v nekaj letih povrniti nekdanjiugled. Za bolj sproščeno vzdušje in tr-žiško smučarsko druženje pa bodo vnedeljo, 4. marca, poskrbeli navijačiAndreja Jermana in tržiški učitelji intrenerji smučanja. Na smučišču Bo-dental (Žabnica) se bo ob 10. uri začelotradicionalno tekmovanje v super-kombinaciji, na katerem bo tekmovaltudi Andrej Jerman. Za gledalce bo natekmovanje z avtobusne postaje Tržičob 8. uri odpeljal poseben avtobus.Prevoz bo brezplačen.Organizatorji Dnevov tržiške smuča-rije se nameravajo povezati v koordi-nacijo, ki si bo s sodelovanjem in z

organizacijo različnih aktivnosti zapopularizacijo in vnovičen razmahsmučarskega športa, prizadevala Trži-ču potrditi vzdevek ”Tržič - mestosmučarije”. Obenem pa s skupnimiprizadevanji smučarskemu športu vTržiču povrniti prioritetno mesto, kotga je desetletja imel.

Janez Kavar

Anton Seljak, pobudnik prve smučarske tekme v Tržiču

Pridejo zaradi druženja, ne rezultatov

Zimsko tekaško ligo imamo tudi na Gorenjskem: od sredine novembra do sredine februarja so se rekreativci ob nedeljahdružili na Kranjski zimski tekaški ligi.

Temperatura zraka je bila okoli ničle,ko so se 19. februarja tekači na Brdu priKranju podali na zadnjo preizkušnjo vsklopu letošnje Kranjske zimske teka-ške lige. Takšna druženja rekreativcevso v Sloveniji vse bolj popularna. Naj-večjo udeležbo beležijo na Štajerskem,kjer se je zimskega Pokala peš na Po-horje v povprečju udeleževalo kar 238tekačev. Gorenjska se še ne more po-hvaliti s takšno udeležbo, je pa slednjavsako leto večja.

Zadnji dve sezoni na petihlokacijahLetošnja Kranjska zimska tekaška ligaje potekala petič, v teh letih pa je doži-vela eno veliko spremembo. Idejni”oče” lige je Janez Udovič s Prebače-vega, ki se takole spominja začetkov:”Začeli smo z nedeljskimi vzponi naKališče z namenom druženja, vzdrže-vanja kondicije. Prvo leto nas je bilorednih okrog trideset.” Da ne bi bilopreveč monotono, je Janezov sin Kle-men pred dvema sezonama predlagal,

naj liga poteka na petih različnih pri-ljubljenih tekaških lokacijah v okoliciKranja. V sezoni pride vsaka na vrstopo trikrat. To pomeni, da so se udele-ženci dobivali petnajst zaporednih ne-delj. Start je bil vedno ob 9. uri, liga paje brez startnine. Veljata dobra volja in”fair play” med vsemi sodelujočimi.Prvi preizkus pripravljenosti je bil 13.novembra na Kališče, potem pa po vr-sti Sv. Jošt, Krvavec, Mohor in ravnin-ski tek okoli Brda. Vse to so ponoviliše dvakrat. V povprečju se je tekovudeleževalo 55 tekačev, največ jih jebilo prvič okoli Brda, 83. S Pohorjem sene gre primerjati. ”Bil sem tudi že nazimski ligi na Pohorju. Tam se poznabližina mesta, vzpon je še primernejšiza čiste rekreativce, tudi časovno jekrajši. Je bolj množično, kar se tičekonkurence, a je pri nas liga močnejša.Tudi pri Kranjski zimski tekaški liginiso v ospredju rezultati, temveč dru-ženje,” poudarja Janez Udovič. Liga jena povsem ljubiteljski osnovi, udele-ženci pa so kljub temu zadovoljni.”Družba je enkratna in zato tudi pri-

dem,” je po pretečenih slabih 10 kmokoli Brda povedal Kranjčan BorisWeisseisen. Udeleženci lahko primer-jajo tudi napredek, ki ga naredijo čezzimo. Rezultate skrbno beleži VilkoBožič iz Struževega. Cela družina živišportno. Z ženo Jano, ki zimsko ligospremlja s fotoaparatom v rokah, red-no od oktobra do aprila ob koncih ted-nov in ob praznikih hodita na Kališče,sinova Anže in Aljaž pa sta rednaudeleženca zimske lige.

Skupni cilj: radi so v naraviin radi tečejoZadnji tek v letošnji ligi sta dobila LukaLjubič in Marija Trontelj. ”Bil sem nadveh tekmah, obakrat okrog Brda. Sematlet, tekač na srednje in dolge proge, into je tudi zame dober trening. Proga jebila danes zelo težka, tako da ni bilaprimerna za kakšne rekordne čase. Večkot polovico je je bilo prekrite s sne-gom,” je pojasnjeval Luka Ljubič izGrosupljega. Iz Ljubljane pa na ligotretje leto zapored prihaja zmagovalka

16

Udeleženci teka okoli Brda, zadnje, petnajste tekme v letošnji sezoni

17

Brda pri ženskah Marija Trontelj: ”Pri-dem zaradi družbe, vzdrževanja kondi-cije v zimskih mesecih. Tečem zadnjihnekaj let.” Rezultati se točkujejo, vskupni seštevek pa šteje vseh petnajsttekem. Skupna zmagovalca letošnje se-zone sta postala Petra Mikloša s Kokri-ce in Danilo Šimnic s Sr. Dobrave priKropi. ”Ko se je začela zimska liga, semzačela več teči, kar pomeni tri- do štiri-krat na teden. Liga je dobra motivacija.Letos sem veliko napredovala. Sedaj, koje konec lige, me skrbi, da se ne bompolenila. V poletnih mesecih sicer veli-ko rolam in kolesarim, tudi v službo,”je dejala Petra Mikloša, Danilo Šimnic

pa je dodal: ”Prvo leto se udeležujem te-kem v sklopu zimske lige. Zelo semzadovoljen. Je prav super za rednovzdrževanje kondicije. Všeč mi je, da nivsak teden na isti lokaciji.” Pri moškihje bil v skupnem seštevku drugi AlešUdovič, tretji Anže Božič, pri ženskahpa je drugo mesto osvojila Ana Jelov-čan, tretjega pa že omenjena MarijaTrontelj. ”Večinoma pridem na tekme,ki so v vzpon. Udeležujem se jih zaradidruženja. Vsi tukaj imamo iste cilje:radi smo v naravi in radi tečemo. Re-zultat pa ni na prvem mestu,” menitudi Ana Jelovčan iz Virmaš. Poleg ab-solutnega seštevka so moški razdeljeni

v dve starostni kategoriji. Prvi trije vmlajši so isti kot absolutno, med tekačiletnika 1971 in starejšimi pa so bili naj-boljši Stojan Orehek, Stane Lotrič inJanez Udovič. Liga privablja tako odlič-ne rekreativce kot tudi tiste, ki so s te-kom šele dobro začeli. Med slednje so-dita Janja Slatnar in Kristina Bizjak,obe iz Kamne Gorice. ”Tečeva od okto-bra, dvakrat na teden po deset kilome-trov. Vmes malce poklepetava, karnama je tudi zelo pomembno, in po-tem hitro mine. V načrtu imava tek vSežani, pa na Bledu, v Šenčurju in mor-da še kje. Odkar tečeva, se bolje počuti-va, izgubili sva tudi nekaj kilogramov,skratka, tek ima pozitivne učinke,” stapojasnili po preizkušnji na Brdu.

Ne načrtujejo spremembUdeleženci so na tekmah že pokazalisvojo pripravljenost, uradni zaključeklige z razglasitvijo najboljših in žreba-njem nagrad pa bo 29. februarja na Sv.Joštu. Sklepno oceno in načrte za na-prej je dal Klemen Udovič: ”Letos jebil narejen še korak naprej. Sodelovaloje še več rekreativnih tekačev, pa tudivrhunskih. Liga se je dobro prijela.Vsak najde sebi primerno konkurencoin se potem lahko iz tedna v tedenprimerja. Ligo v takšni obliki bomoobdržali tudi v prihodnje in upamo, dabo tudi udeležba ostala vsaj v okviruletošnjih številk.”

Maja Bertoncelj

Najboljše tri ženske v skupnem seštevku: Ana Jelovčan, Petra Mikloša in Marija Trontelj

Brez družine Udovič zimske lige ne bi bilo: Janez (v modri majici), Klemen (v sivem), med boljšimi v ligi je tudi Aleš, ”funkcijo” pa ima tudi Janezova žena Majda (na sliki levo), ki je tekače po prihodu v cilj oskrbela s pijačo.

Danilo Šimnic, absolutni zmagovalec pri moških

18

Lionistične oljke

V vasici Popetre v koprskem zaledju so posadili 58 oljk in oljčnikpoimenovali Lions Olivetum.

”Posadil sem drevo, prvič v svojemživljenju oljko. Z veseljem se bom vr-nil in okusil, kakšno bo olje iz njenihplodov,” je radostno dejal Wing-KunTam, predsednik svetovnega humani-tarnega združenja Lions clubs Inter-

national, ko je v Popetrah, vasi nad iz-virom Dragonje v koprskem zaledju,posadil svojo oljko. Wing-Kun Tam, Kitajec iz Hong Kon-ga, predseduje velikanski humanitarniorganizaciji, ki ima po vsem svetu 45

tisoč klubov in 1,35 milijona članic inčlanov. Svetovni lionistični predsednik si je obizvolitvi julija lani (lionistični mandatitrajajo eno leto) med drugim postavildve zanimivi in zahtevni nalogi: dabodo lionsi po vsem svetu posadili mi-lijon dreves in da bo roko stisnil vsempredsednikom lions klubov, torej naj-manj 45 tisoč ljudem po vsem svetu.Po sedmih mesecih so posadili že se-dem milijonov dreves in cilj je torej žezdavnaj presežen. Če je sajenje drevesnamenjeno ekološki ozaveščenosti, sostiski rok lionistični pripadnosti in pri-jateljstvu. Stiskov seveda ni moč pre-šteti tako kot posajenih dreves, verjet-no pa je Wing-Kun Tam tudi ta cilj žepresegel, o čemer smo se lahko prepri-čali v nedeljo, 19. septembra, ko se jesrečal s slovenskimi lionsi, jih radost-no in sproščeno pozdravljal. Prišel je sHrvaške, naslednji dan je krenil naČeško.Zamisel o lionističnem oljčniku je na-stala v Lions klubu Ankaran Istra, kiga vodi Dejan Žigon, iz njihovih vrstprihaja Dorijan Maršič, sedanji guver-ner slovenskega lionističnega distrikta.Veliko zaslug ima njun kolega VladoRažman, ki je prispeval zemljišče v va-sici Popetre, nedaleč od Gradišča, kjerima gostišče z znano vinsko kletjo.Ankaranski lionsi so imeli v mrzlihzimskih dneh veliko dela s pripravozemljišča, na katerem že raste 58 oljk -po ena za vsak slovenski lions klub innjihov podmladek v leo klubih. Klubibodo skrbeli za svoje oljke v oljčnikuLions Olivetum, spomladi jih bodo ob-rezovali in jeseni obirali, izkupiček odolja bo šel v dobrodelne namene.

Marija Volčjak

Lionistično srečanje v Popetrah (od leve proti desni): slovenski guverner Dorijan Maršič, predsednik Lionskluba Ankaran Istra Dejan Žigon, mednarodni predsednik Wing Kun Tam, gostitelj Vlado Ražman in mednarodni direktor Janez Bohorič

V Popetrah se je zbralo približno 200 ljudi, vsak slovenski lions klub ima sedaj tam svojo oljko.

zdravo spati zdravo živeti

Trgodom No. 1, d.o.o.Zapuæe 10 B4275 Begunje na Gorenjskemwww.postelja.com

Obiøœite naøe salone spalnih sistemov z najveœjo izbiro in strokovnim svetovanjem!

BEGUNJE NA GORENJSKEMZapuæe 10 B (Bivøa tovarna Sukno)Tel.: (04) 532 57 75Delovni œas:pon - pet: 9.00 do 18.00sob: 9.00 do 12.00

KRANJCesta talcev 67(Poslovni center Lisjak,1. nadstropje)Tel.: (04) 231 67 61Delovni œas:pon - pet: 11.00 do 19.00sob: 9.00 do 12.00

DOMÆALELjubljanska cesta 81Tel.: (01) 722 00 28Delovni œas:pon - pet: 8.00 do 19.00sob: 8.00 do 13.00

LJUBLJANAPruønikova 95(bivøa poslovna stavba Galant - nasproti øentviøke cerkve)Tel.: (01) 513 37 40Delovni œas:pon - pet: 11.00 do 19.00sob: 9.00 do 12.00

PLAVAJOŒI POSTELJNI SISTEM KRKA NOVOST

➜ KRKA predstavlja najvišji dosežek v razvoju optimalnega ležišœa zazdravo spanje

➜ omogoœa drastiœno zmanjšanje pritiskov na vretenca hrbtenice➜ omogoœa idealno podporo za glavo in vrat v vseh spalnih legah ➜ se prilagodi katerikoli obliki telesa➜ krepi imunski sistem➜ krepi, sprošœa in pomirja ➜ zagotavlja idealno mikroklimo in telesu prijetno lastno toploto➜ priporoœajo ortopedi

Preizkusite ga v naøih prodajnih salonih. Prvih 100 obiskovalcev prejme DARILO

Izkoristite izredne sejemske popuste v mesecu marcu!

19

Sava Medical in storitvePodjetje za usposabljanje in zaposlovanjeinvalidov, d.o.o.

v apartmajih Save Medical in storitve d.o.o.

UGODNO LETOVANJE

Nudimo najem apartmajev ������������ ��� �������� � ��� ���������� ���ter na POKLJUKI.

�� ������� ���� ��� � ��������������������������������������������� �����������!"�������#"�$�nudimo 20 % popust!

Informacije: ���!�#��%�&����, Letovanje�����������!"�#��$%&'�(���)���*��'������(��)�+��-���*����!�#��*�+����,+����+�

Zaljubljeni v okuse

Za rdeče vino pravijo poznavalci, najbi ga uživali pri temperaturi nekjemed petnajst in dvajset stopinj Celzija- odvisno od strukture vina, medtemko pri belem vinu poudarjajo, da naj bise temperatura gibala med osmimi indvanajstimi stopinjami Celzija. Lažji,kot je karakter vina, bolj se lahko pri-bližujemo osmim stopinjam, bolj, kotje vino kompleksno, pri višji tempera-turi naj bi ga uživali.Nisem velika poznavalka vin, se padržim načela, da mi je neko vino všeč,drugo ne, tako da slabih vin pravza-prav v tem spektru ni. Ugotavljam pa,da se vse več ljudi zadnje čase odločaza obisk kulinaričnih večerij, ko sku-paj stopijo vinarji, hotelirji, lastniki re-stavracij, mogoče celo kakšni zasebnipivovarji in kuharski šefi, ter ustvarja-jo simfonije, kjer ljubitelji kulinarikeza ponekod mogoče malce dražji, paspet cenejši meni, doživijo zanimivkulinarični užitek. Na Gorenjskem to-vrstna kulinarična uživanja poznajonekateri bolj, drugi manj, spet pri tret-jih so večerje že tradicija, večinoma pavezane na neke teme, kot so to reci-mo silvestrovo, valentinovo in podo-bno. Dober gostinec ali hotelir pa znak opojnim okusom za brbončice po-nuditi še kaj več - na primer spanje pougodni ali sprejemljivi ceni ali pa vseskupaj popestri s kulturnim, zabav-nim programom, le razstavo znanegadomačega slikarja, kiparja, obiskomstand up komedijanta.Tudi za ekipo Term Ptuj so svečanevečerje, banketi, poroke ali delovna

kosila včasih preprost, spet drugič za-htevnejši zalogaj, a izvirnost se zago-tovo kaže v Primusovih vinskihzgodbah, ko ob izbranih vikendih nji-hovi gostje in ljubitelji vin lahko oku-šajo žlahtno kapljico znanih in manjznanih pridelovalcev. Same dogodkespremlja še kulturni program, vinskezgodbe pa se odvijajo v klubu GeminaXIII. v Grand hotelu Primus in so pri-jetna petkova poživitev vinskih vi-kendov. Sicer potekajo že od oktobralani, vendar v prihajajočih dneh lahko9. marca okušate Grajski izbor iz Vin-ske turistične ceste 13, ki poteka odMestnega Vrha čez Destrnik, Trnov-sko vas, Juršince, Sv. Jurij ob Ščavniciin se zaključi v Mali Nedelji. Na tejpoti lahko okušate laški rizling, renskirizling, šipon, zeleni silvanec, beli pi-not, rumeni muškat, kerner, traminecin še kakšno drugo, predvsem belo vr-sto vina. Tukaj imajo tudi dobre pogo-je za pridelavo vrhunskih predikatnihvin in vin, ki bogatijo arhivske izbore- tudi tistega, najslavnejšega v ptujskimestni kleti.Tradicija in sodobnost pa sta si v Ptuj-ski kleti podali roki, kot so zapisali. Vletu 2007 so v Ptujski kleti spočeli Pu-llus, vino z okusom in tako obrnilinov list v izjemni in veličastni zgodovi-ni Ptujske kleti. Tako so se kleti izpol-nile stoletne sanje. Njena vina so posta-la blagovna znamka, ki je svoje okusepostavila v objeme pričakovanj sodo-bnih potrošnikov na vseh kontinentih. Grozdje za Pullus dozoreva na zna-menitih legah Haloz in Slovenskih

Sedanjost in prihodnost ponujata takšne in drugačne kulinarične, vinske in tematske zgodbe, v katerih uživajozaljubljeni v okuse, starši in otroci.

20

21

Moj mobilni studio je specializiran za družinsko, portretno, hotelsko,

poročno fotografijo ter fotografiranje dogodkov, šolskih skupin, izdelkov

in reprodukcij ...

Delo opravimo hitro in kvalitetno!Pokličite za cene.

KO POTREBUJETE DOBRO

FOTOGRAFIJOŽiga Koritnik

www.zigakoritnik.com 040 723 728 ● zkoritni@gmail.com

Hraše 50A, 1216 Smlednik

FOTOGRAF

goric. Skrbnost vinogradnikov in spoš-tljivost do tradicije, vsako leto znova,pa vendarle tudi malo drugače, zape-čati letnike s skrbnim ročnim obira-njem najbolj kakovostnega grozdjatradicionalnih pretežno belih sort. VPullusu združujejo veličastno tradicijoz najnovejšo tehnologijo in znanjem,ki zagotavlja, da so njihova vina mednajbolj zdravimi na trgu. V Ptujski kleti tako ustvarjajo vino zokusom in doživetja, ki jih pričara. Innjena doživetja in bogastvo okusov soPrimusove vinske zgodbe gostile ja-nuarja.Če pa se vrnemo nazaj na tiste zgod-be, ki so še ostale, potem bo ljubiteljeslovenske Istre zanimal 23. marec, 13.aprila, pa organizirajo slovesni zaklju-ček. Ob bogati vinski ponudbi in večerji se je lansko sezono zaključkaudeležilo ogromno ljubiteljev dobrekapljice in kulinaričnega uživanja.In ker otroci potrebujejo drugačnezgodbe, jih zanimajo vodne dogodiv-

ščine, potem zagotovo ne moremomimo gusarjev in detektiva Frančekav Termah Banovci. Vendar to je drugazgodba, namenjena najmlajšim, a vča-sih obnori tudi starejše. Privoščite si oddih in preživite zadnjezimske dni v osrčju neokrnjene nara-ve prleške pokrajine. Razvajajte se obkulinaričnih užitkih, prepustite nepo-

zabnim trenutkom v svetu savn inuživajte ob vodnih radostih. Banovskigusarji, gusar Edi, banovske čarovni-ce, detektiv Franček, banovski viteziin še kakšen nenavaden spremljevalecse bo našel, najlepše pa je, ko vas zape-ljejo tako daleč, da sami postanete delzgodbe. Alenka Brun

Govorice o zdravilni vodi, ki naj bi iz-virala na Vasenem, Potoku in v Snovi-ku, so med prebivalci okoliških vasikrožile že od preloma prejšnjega sto-letja. Domačini so pogosto hodili kprosto iztekajoči se vodi pri Kovaču.

Številni so jo odnašali domov za pitje,saj se je kmalu razširil glas, da blago-dejno deluje na prebavo. Leta 1953 sona območju vasi Vaseno in Snovik za-čeli opravljati analize vode in tal terraziskave za morebitno črpanje in na-

mensko uporabo termalne vode. Ne-kateri so celo razmišljali o ureditviprenočitvenih zmogljivosti, a dlje odideje ni prišlo. Tako je bilo v obdobju štiridesetih letod leta 1953 do 1994 na območju vasiVaseno, Potok in Snovik postavljenihpetnajst raziskovalnih vrtin za čr-panje termalne vode. Projekt sta vodi-li KS Srednja vas in Občina Kamnik.Kasneje sta bili v vasi Potok narejeniše dve vrtini pod vodstvom podjetjaZarja Kovis iz Kamnika. Iz njiju je po kilometer dolgem cevovodu spe-ljana voda do Term Snovik. Na vrtinije njena temperatura 30,6 stopinjeCelzija.Strokovnjaki iz Raziskovalnega centraRogaška Slatina, ki so opravilifizikalno-kemične analize termalnevode, so ugotovili, da gre za visokoka-kovostno pitno vodo, ki je čista in brezprimesi, zato je ni treba posebej obde-lovati. Prav tako so odkrili, da je zelobogata z magnezijem in kalcijem. Ter-malna voda ima priznan zdravilniučinek in blagodejno vpliva na kosti,kožo in prebavo. Dvesto kvadratnih metrov vodnihpovršin je do leta 2001 privabilo večkot 70 tisoč obiskovalcev, predvsemiz Kamnika, Kranja in Ljubljane. Za-radi dobrega obiska, odličnih rezulta-tov strokovnih analiz in želja obisko-valcev po razširjeni ponudbi so se od-ločili postaviti pravo termalno kopa-lišče. Zgodba o Termah Snovik se je začela25. januarja 2002. Vseskozi so sledilivizijam in načrtom, da gredo korak zakorakom. Tako so že v letu 2001 odpr-li bazen, ki je zdaj pokrit, od 25. janu-arja 2002 pa delujejo pokrite površinebazena, vseh 365 dni v letu, razen se-veda, ko imajo generalno čiščenje. V

V skladu z ekološkim pristopom soglasja z naravo ki ga negujemo v Termah Snovik, Vam v Novem letu ponujamo nove holistične postopke za izboljšanje zdravja in počutja... Naši programi Vam

zagotavljajo celostno obravnavo psihe, duha in telesa, in Vam bodo omogočili več svežine in energije, zmanjšali utrujenost, odpravili bolečine in odvečne kilograme, Vas pripeljali do soglasja s sabo…

Več na www.terme-snovik.si, 080 8123 S TEM KUPONOM IMATE 10% POPUST NA KOPALNE KARTE

Nove storitve v eko Termah SnovikAkupunktura, ventuza, moksibustija, aurikuloterapija ter mezoterapija.

Skozi desetletjeTerm Snovik

22

Termah Snovik je zdaj na voljo 371 le-žišč, v 74 apartmajih in 31 dvopostelj-nih sobah. Že pri načrtovanju so se zavezali, dabodo Terme Snovik prijazne okolju,energetsko varčne in učinkovite. Toposlanstvo ves čas izpolnjujejo vse dodanes. V snoviških termah se lahko pohva-lijo še z nekaterimi pomembnimi pri-znanji, ki so jih prejeli. To je zagotovoekološki znak EU Marjetica in pri-znanje za okolju prijazne in energij-sko učinkovite terme Mednarodnekomisije za varstvo Alp - CIPRA. Na12. Slovenskem turističnem forumuv Radencih so prejeli nagrado za zele-ni zgled slovenskega turizma. Predvsem v zadnjih letih dajejo velikpoudarek tudi na kakovost svojih sto-ritev, tako v restavraciji Potočka kottudi na področju wellnessa in dobre-ga počutja. Pester spekter storitev ob-sega tako animacije za najmlajše, zašolske programe, brezplačne vodne

telovadbe za dnevne obiskovalce nabazenih, novi savna programi terprogrami, ki so vezani na daljše biva-nje v Termah Snovik.

Ob 10-letnici so zazrti v prihodnost, vvse tisto, kar zvišuje raven kakovostiživljenja in bivanja. Prav zaradi tega sose odločili, da bodo poleg nove spletnestrani ponudili tudi nove storitve napodročju wellnessa. Tako načrtujejo in uvajajo nove vrstezdravljenja, kot so:- Akupunktura, ki je namenjena po-novni vzpostavitvi emocionalno-psi-ho-fizične harmonije oziroma zdravja;- Ventuze, s katerimi dosežemo naj-učinkovitejše odpiranje energetskihpoti in deblokado pretoka energije, iz-boljšamo imunski sistem in odprav-ljamo bolečine;- Mezoterapija, ki se uporablja pri raz-ličnih bolečinskih sindromih, športnihpoškodbah ali revmatskih težavah.Pripravljajo razstrupljevalne viken-

de (prvi je bil že razpisan za 9. do 12.februarja 2012), katerega namen je bil prebuditi telo, da bo na novo za-živelo. Terapije za odvajanje od kaje-nja so lahko dopolnitev v takem vikendu, lahko pa se odločite tudi zaprogram, ki je namenjen zgolj insamo temu.K sodelovanju so povabili tudi zdrav-nika travmatologa, ki bo na voljo vsajenkrat do dvakrat na teden za posve-te in preglede.

Vse o novih in obstoječih programih,vse o ponudbi za dnevne kopalce inza obiskovalce, ki si želijo preživeti nekaj mirnih dni in si nabrati energije za nove podvige ali samo za običajnopreživljanje včasih tako napornih dni,lahko preberete na njihovih novihspletnih straneh www.terme-snovik.si,kjer bodo vse storitve, ki jih ponujajo,še bolje in razvidneje predstavljene inbodo omogočale tudi lažjo dostopnostvsem njihovim gostom.

23

Terme Banovci, Banovci 1 a, SI-9241 VeržejT: 02 513 14 00, F: 02 587 17 03, E: terme@terme-banovci.si, ww.terme-banovci.si

www.sava-hotels-resorts.com

POMLAD VAS KLIČE V TERME BANOVCI

02.03.–11.03.2012 �����

Hotel Zeleni gaj*** 45 €Hotelsko naselje Zeleni gaj*** 39 €

Cene v EUR veljajo na osebo na noč v dvoposteljni sobi in vključujejo DDV.

Privoščite si mega oddih in okusite prve pomladne dni v osrčju neokrnjene narave prleške pokrajine. Razvajajte se ob kulinaričnih užitkih, prepustite nepozabnim trenutkom v svetu savn in uživajte ob vodnih radostih.

Veliki družinski bonus: Gratis 2 otroka do 12. leta v sobi z dvema odraslima (bivanje, polpenzion in animacijski program) ob vikendih.

Paket vključuje: nastanitev v dvoposteljni sobi s polpenzionom,neomejeno kopanje v termalnih bazenih,uporabo kopalnega plašča,1 x vstop v svet savn (pri bivanju 3–6 noči) ali 2 x vstop v svet savn (pri bivanju 7 noči),celodnevno kopanje na dan odhoda,vodna aerobika ob glasbi,zvočna kopel ob gongih ob ponedeljkih,joga ob torkih,vinska pokušina ob sredah,romantično nočno kopanje ob sobotah od 22.00. do 00.00. ure ob svečah, penini, sadju in romantični glasbi,bogat animacijski program.

Doplačila za osebo na noč:turistična taksa: 1, 01 € polni penzion: 10 €enoposteljna soba: 10 €

Oglas za Gorenjski glas Banovci 2 2012 indd 1 2/24/2012 12:46:20 PM

SAV

A TU

RIZ

EM

D.D

., C

ANK

ARJE

VA C

. 6

, B

LED

SAV

A TU

RIZ

EM

D.D

., C

ANK

ARJE

VA C

. 6

, B

LED

Terme Ptuj, Pot v Toplice 9, 2251 PtujTel.: 02 74 94 500, Fax.: 02 74 94 523, E-pošta: rezervacije@terme-ptuj.si

www.sava-hotels-resorts.com

POZDRAV POMLADI V TERMAH PTUJ26.02. - 06.04.2012 �������������

��� ����������������

��� ���

Grand Hotel Primus****S 198 € 259 €Apartmaji, bungalovi, počitniške hišice*** 99 € 119 €

Cena v EUR velja za 2 osebi v dvoposteljni sobi s francoskim ležiščem pri minimalno 2 nočeh in vključuje DDV. Število sob je omejeno.

Veliki družinski bonus:En otrok do dopolnjenega 12 leta in otroci do 6 let bivajo brezplačno. otroci od dopolnjenih 6 do 10 let: 20 eur na dan, polpenzion.otroci od dopolnjenih 10 do 15 let: 28 eur na dan, polpenzion.

(Ugodnosti veljajo ob namestitvi v dvoposteljni sobi z dvema odraslima.)

Program vključuje: nastanitev v izbranem objektu 2x polpenzion v restavraciji Grand Hotela Primus (za goste GH Primus) oz. v restavraciji Zila (za goste APP, BGW in PH) 2x dnevno vstop v bazene in savne Termalnega Parka Popust na vstop v hotelski svet savn

Dodatno za goste Grand Hotela Primus: Neomejeno kopanje v hotelskih bazenih Vespasianus Uporaba kopalnega plašča, košarica sadja (jabolka) in brezplačen dostop do interneta v sobi

Doplačila za:turistična taksa: 1, 01 € za osebo na danotroško posteljo: 7 € na nočenoposteljna soba: 15 €

Oglas za Gorenjski glas Ptuji 2 2012 indd 1 2/24/2012 1:26:00 PM

SAV

A TU

RIZ

EM

D.D

., C

ANK

ARJE

VA C

. 6

, B

LED

Vabimo vas, da se nam v družbi naročnikov Gorenjskega glasa pridružite na izletu v evropsko prestolnico s šarmomstarih časov in pridihom balkanskega humorja.

1. dan: KRANJ-BEOGRAD Odhod avtobusa z avtobusne postaje Kranj ob 2. uri zjutraj.Nočna vožnja do Beograda, sledi avtobusni ogled. Videlibomo Novi Beograd, si ogledali Dedinje, stadion JNA, hramSvetega Save, Kalemegdan. Sprehod do trga Republike, Ulice Kneza Mihajla ... Popoldne nastanitev v hotel in prostoza sprehode po mestu. Večerja v hotelu in prenočevanje.

2. dan: BEOGRAD-AVALA-TOPOLA Po zajtrku avtobusni izlet po Šumadiji. Postanek v Oplencuin obisk Topole, popoldne vrnitev v Beograd, nekaj prostegačasa, večerja v znani boemski četrti Skadarlija ob "staro-gradski" glasbi. Vrnitev v hotel.

3. dan: BEOGRAD-KRANJ Po zajtrku obisk beograjske živilske tržnice. Vožnja do Zemu-na in vkrcanje na ladjo, s katero bomo naredili krožno vož-njo okoli Ratnega ostrova (vojnega otoka). Na ladji okusno

ribje kosilo. V popoldanskih urah odhod iz Beograda, prihodv Kranj v večernih urah.

Cena na osebo: 229 EUR

CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz, cestnine, dvakrat polpenzion, nočitvi v hotelu 3-4*, večerjo na Skadarliji,krožno plovbo s kosilom, lokalno vodenje, oglede, vstopnine,organizacijo in vodenje potovanja. Doplačilo za eno-posteljno sobo je 30 EUR za dve nočitvi.

Informacije, prijave in izvedba programa: Kompas Kranj, Slovenski trg 6, tel.: 04/20 14261/266/267 ali na: kranj@kompas.si; Kompas ŠkofjaLoka, Kapucinski trg 8, tel.: 04/51 11 770/771 ali na: skofjaloka@kompas.si

Za zgodnje prijave do 5. marca prejmete kavo na Terazijah brezplačno.

GG IZLET I 30. marca do 1. aprila 2012 (dve nočitvi)

TRIDNEVNI IZLET V BEOGRAD

ww

w.g

ore

njs

kig

las.

si

Marčevsko presenečenje: PAKET 105

Tel.: 03/896 31 00 in 06, info@t-topolsica.siwww.terme-topolsica.si

3-DNEVNI PAKET S POLPENZIONOM SAMO

105 EUR ● neomejeni vstopi v bazene in savne

v hotelu Vesna● pester kulturni in športni program

Ponudba velja do zasedbe prostih sob

Dobrodošli!

26

PTU

JSK

A K

LET

D.O

.O.,

VIN

ARS

KI T

RG

1,

PTU

J

27

w w w . p o k a l - v i t r a n c . c o m

rrrrrhhhhhhhuuuuuuuuuunnnnnnnnnnnnnnnnnnneeeeeeeeeeeeeeeeeeecccccccccccc zzzzzzzzzzzzzzzzzzziiiiiiiiiiiiiimmmmmmmmmmmmmmmeeeeeeeeeeeeeeevvvvvvvvrrrrrvvvvvvvvvvppppppppppppppppppeeeeeeeeeeeeeeaaaaaaaaaaaaaaakkkkkkkkkkkkkk oooooooooooooffffffffffffff tttttttttttttttthhhhhhhhhhhhhhhhhheeeeeeeeeeeeeee wwwwwwwwwwwwwwwiiiiiiiiiiiiiinnnnnnnnnnnnnttttttttttteeeeeeeeeeeeerrrrrrrrrrr

SPONSORS

Prometna ureditev ob tekmovanju za Pokal Vitranc

Organizacijski komite pri ASK KranjskaGora v okviru programa Svetovnega po-kala v alpskem smučanju organizira vdneh 10. in 11. marca 2012 tekmovanje vveleslalomu in slalomu za moške za 51.Pokal Vitranc na strminah smučarskegapoligona v Podkorenu in vabi vse ljubiteljete zvrsti športa na ogled. Promet bo po regionalnih cesti proti Pod-korenu iz vseh smeri potekal dvosmerno,brez omejitev v pomenu zapor, le upočas-njeno zaradi povečanega prometa, polici-sti in redarji pa bodo obiskovalce usmer-jali na parkirne površine, ki so zagotovlje-ne v bližini; najbolj oddaljene pa so največdo dva kilometra.Vozila gledalcev, ki bodo pripeljala iz sme-ri Jesenic, bodo ob prihodu v križišče dr-žavne ceste in ceste za Podkoren usmer-

jana na travniško parkirno površino na-sproti tega križišča, po zapolnitvi tega par-kirišča pa bodo policisti z državne cesteusmerjali vozila na parkirišče pred BSPetrol v Podkorenu levo, na travniško po-vršino v izteku ”nekdanje FIS” proge obPetrolu. Obiskovalci iz Italije in Avstrijebodo parkirali na travniku nasproti križiščas cesto, ki pripelje s Korenskega sedla, inv naselju Podkoren, na travnati površininasproti cerkve (na koncu naselja) in natej dovozni cesti. Smučarji, namenjeni na smučišče Podko-ren 2 (Velika Dolina), pri odcepu na poli-gon NE bodo smeli zaviti levo, temvečbodo vozniki skladno z usmeritvami napostavljenih informacijskih tablah peljalinaravnost do križišča za Planico, tu zavililevo in po 350 metrih še enkrat levo na

kolesarsko stezo in mimo cestne bazeRemiza nadaljevali pot do parkirnih pros-torov pod sedežnico in vlečnicami v Velikidolini.Stanovalci ali drugi upravičenci dostopa dozgradb na območju, kjer je to kontroliranoin omejeno, bodo z vozilom imeli dostopdo svojih zgradb oz. parcel na podlagi posedovanja belih kartonov z označbo Z. Avtobuse z obiskovalci (organizirani pre-vozi) bodo redarji usmerili na makadam-sko parkirišče v Zelencih, potniki pa sebodo preko lesenega mostu čez Savo napotili na prireditev.Organizator ob iskrenem povabilu na za-

nimive tekme vrhunskih smučarjev vseobiskovalce prosi, da so v prometu strpniin disciplinirani ter da dosledno upošteva-jo usmeritve policistov in redarjev.

28

planicaFIS World Cup Ski Jumping Final

V času tekmovanj za SP v smučarskih poletih vPlanici, v dneh 16. do 18. marca 2012, bopromet na državnih cestah iz vseh smeri protiRatečam-Planici potekal dvosmerno, vendarupočasnjeno zaradi velike množice udeležen-cev, fizično pa bodo prometne tokove usmer-jali policisti ob asistenci redarjev - prometnikovna celotnem območju prireditve. Objektivnoprometna infrastruktura žal ne omogoča pri-hoda v Planico vsem udeležencem z vozili, nitine parkiranja na tem območju.Poudarki in opozorila1. Obiskovalci naj dosledno sledijo usme-ritvam/navodilom policistov in redarjev, kibodo usmerjali prometne tokove in vozila naparkirne površine; zlasti je to pomembno priupoštevanju sistema parkiranja na prodiščuCiprnik v Planici in ob morebitni preusme-ritvi prometa na razbremenilne ceste, datako promet poteka hitreje.2. Potrebno je znova opozoriti na pravoča-sen odhod od doma proti Planici, ob tem paje tudi sicer normalen čas vožnje potrebnopovečati za 2- do 3-krat (prav v odvisnostiod časa odhoda).

3. Zelo pomembna je discipliniranost pešcev, da bodo dosledno upoštevaliusmeritev s ceste na obstoječe, s tablamioznačene peš poti oz. na krožne prevoze z”dostavnimi avtobusi” in tako razbremenilicesto za promet z vozili. 4. Športne prijatelje Planice želimo med dru-gim pozvati tudi na discipliniran in korektenodnos do prodajalcev vstopnic in kontrolorjevna vhodih v kontrolirano območje športne prireditve v sami Planici, kar predpostavlja nakup vstopnice in izročitev le-te kontrolorjuna vpogled in v odtrganje talona vstopnice.5. Vse obiskovalce želimo ob povabilu napravo športno doživetje v lepo alpsko okoljeopozoriti še na veliko mero strpnosti in tolerance zaradi morebitnih zastojev v prometu ali gneče v ciljni areni.

Prodaja vstopnic in kontrola vstopanja Celotno območje Planice praktično pred-stavlja širše območje prireditve, kamor lah-ko obiskovalci vstopajo s plačilom vstopnine

- tudi zunaj ograje. O tem bodo opozorjenitudi z obvestilnimi tablami. Varnostniki in redarji bodo to dosledno nadzirali.- Kontrolo prodaje vstopnic in posedovanjateh, je na podlagi pogodbe z organizatorjemprevzela in izvaja varnostna družba z var-nostniki;- Predprodajo in prodajo vstopnic je na podla-gi pogodbe organizator prenesel na Kompas,d. d., (s poslovalnicami po Sloveniji in v tujini:A, D, P, N,...)- DIREKTNA PRODAJA - izvajajo predstavnikiObčinske gasilske zveze (OGZ) Kranjska Gora;Prodaja vstopnic se skladno z načrtom izvaja vdveh kontejnerskih blagajnah v Planici in šena šestih vhodnih mestih (na največ 12 vhodih,kar je odvisno od zaporedja polnjenja parkirnihprostorov) sočasno s kontrolo na teh mestihob vstopu v ograjeno - kontrolirano območješiršega prireditvenega prostora;- Na dneva prireditve - v soboto in nedeljo,je možno vstopnice kupiti že na avtocesti,na počivališču Hrušica - na BS Petrol ter nanekdanjih mejnih prehodih Rateče in Koren-sko sedlo; OPOMBA: Za imetnike akreditacij se izva-ja kontrola vstopanja z elektronskim čital-cem črtnih kod na treh vstopnih mestih (po-trebno je evidentiranje tudi izstopa, če seželi oseba znova vrniti na prireditev).

Planica vabi in opozarja

29

MUZEJ PREMOGOVNIŠTVA SLOVENIJE V VELENJU

ZBIRKA MASTADONTA SPOMINSKA SOBA NA GRAŠKI GORI

VELENJSKI KOKTAJL PIKA NOGAVIČKA VELENJSKA SLAŠČICA

EKO MUZEJ - GRILOVA DOMAČIJA MUZEJSKA TRGOVINA

OCVETLIČENO MESTO MESTO PRILOŽNOSTI OCVETLIČENO MESTO

TITOV SPOMENIK ŠALEŠKI GRAD

Kljub temu da je Velenje mlado mesto, se ponaša z zelo zanimivoin raznoliko kulturno ter naravno dediščino. Na majhnem geografskem prostoru najdemo najlepše ohranjen grad v Sloveniji, moderno mestno arhitekturo, največji Titov spomenik,sprehajalne in kolesarske poti okoli jezer ...

Kratek sprehod do središča mesta Velenje, kjer nam bo turističnivodnik predstavil moderno mestno arhitekturo (knjižnico Velenje,Mestno občino, Dom kulture, Ljudsko univerzo, Titov trg ...).

Na osrednjem Titovem trgu si boste lahko ogledali mogočnispomenik Josipa Broza Tita, prav nasproti njega, na drugi straniosrednjega trga, pa stoji spomenik rudarju. Prav rudarji so zaznamovali razvoj mesta. Ob reki Paki, ki teče skozi Velenje,se bomo sprehodili do naselja Šalek, kjer si bomo ogledali cerkev sv. Andreja, ki stoji v vznožju razvalin Šaleškega grajskegastolpa, ki je eden najlepših sakralnih spomenikov v Šaleški dolini.

Vabimo vas, da nas obiščete!

Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54, 3320 VelenjeTelefon: 03 898 26 30

www.muzej-velenje.si; e-pošta: info@muzej-velenje.siOdprto: torek – nedelja od 10. do 18. ure

Zaprto: ponedeljek

INFORMACIJE

ZBIRKA KIPARJA CIRILA CESARJA

REKONSTRUKCIJA STARE GOSTILNE

Petindvajsetletni Miha je kupil svoj prvi avtomobil, zato na svoji AO polici nima še pridobljenega bonusa. Mihova mama pa je varna voznica in je pri Adriaticu Slovenici dosegla že 55-odstotni bonus pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti. Mama sklene paket Družina Avto AS. Miha bo ob sklenitvi AO zavarovanja tako deležen družinskega popusta pri premiji v višini mamine bonitete in še dodatnega družinskega popusta, karpomeni res velik prihranek.

Najpomembnejša novost avtomobilskega paketa zavarovanja Družina Avto AS je, da so vanj vključena avtomobilska zavarovanja vseh družinskih članov. Mednje sodijo partner, otroci in starši, pa tudi drugi avtomobiliistega zavarovanca, zavarovani pri Adriaticu Slovenici, ki lahko koristijo ugodnosti družinske bonitete.

Franci Strniša, direktor Adriatica Slovenice, PE Kranj, pojasni, da je družinska boniteta enaka najvišjemu bonusu po posamezni polici, vključeni v paket Družina Avto AS. "Naša nova ponudba pomeni možnost zavarovanja vseh avtomobilov v družini s pomembnim prihrankom. Vsa vozila družine, ki so vključena v paket, so deležna ugodnosti, ki izhajajo iz osebnega bonusa "škodno najboljšega" člana družine - torej družinskega člana, ki ima na zavarovalni polici dosežen najvišji bonus. Vse družinske člane tudi takospodbujamo k večji varnosti v prometu, saj s svojo vožnjo skrbijo za ohranjanje pridobljene družinske bonitete."

Številne družinske ugodnostiPoleg že doseženega bonusa po posamezni polici, je zavarovanec, vključen v paket Družina Avto AS, ob sklenitvizavarovanja deležen še dodatnih ugodnosti. Najprej do družinskega popusta v višini razlike med družinsko boniteto in bonusom na lastni polici. Zavarovancem pa nudimo še dodatni družinski popust, ki ga prejme obvključitvi police v paket Družina Avto AS. Pogoj za sklenitev paketa je, da morata biti vanj vključeni vsaj dve zavarovalni polici, od katerih je ena na novo zavarovana pri Adriaticu Slovenici. Poleg osebnih vozil pa je mogoče v zavarovalni paket Družina Avto AS vključiti še zavarovanja motornih kamping vozil vseh družinskih članov ter tudi tovorna vozila do dveh ton nosilnosti v lasti fizične osebe.

Franci Strniša, direktor Adriatica Slovenice, d.d., PE Kranj

Adriatic Slovenica, d.d., PE KranjKidričeva cesta 2, Kranj

Tel.: 042817000

NOVO! Družinsko avtomobilskozavarovanje Adriatica SlovenicePrihranite lahko tudi 400 evrov

O vseh novostih se lahko pozanimate v poslovnih prostorih in agencijah Adriatic Slovenica v Kranju,Škofji Loki, na Jesenicah, v Radovljici, Tržiču, Kranjski Gori in Šenčurju. Vsekakor pa so vam na voljo tudi pooblaščeni sodelavci, ki zavarovanja sklepajo in svetujejo tudi naterenu. Najdete jih po celi Gorenjski: od Kranja, Škofje Loke, Žirov, do Jesenic, Tržiča in Kranjske Gore.

ZUJA

, d.o

.o.,

Mej

a 8,

SI-

4211

Mav

čiče

, Slo

veni

ja, +

386

4 25

95

250,

info

@zu

ja.s

i, w

ww

.zuj

a.si

To je knjiga, ki jo že skorajda mora imeti vsak Slovenec v svoji zbirki!

Redna cena knjige je 22,80 EUR. Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 17 EUR + poštnina. Vse knjige je avtor lastnoročno podpisal.

Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po telefonski številki: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

ww

w.g

ore

njs

kig

las.

si

Pisatelj Ivan Sivec je pravkar izdal obsežno knjigo Pod cvetočimi kostanji, v kateri je več kot tristo najlepših besedil za najboljše domače ansamble. Besedila so v knjigi urejena po tematiki, od srečanja z abrahamom do družinskih praznovanj, veliko jih je posvečenih lepotam domovine, v njej pa so tudi hudomušne, globlje življenjske pesmi, pesmi o imenih, lovske in ribiške, za mame, mladoporočence, pa tudi o morju in planinah … Na koncu je besedila strokovno opredelil prof. dr. Janez Bogataj, več lepih besed pa sta avtorju namenila tudi brata Slavko in Vilko Avsenik.

V novi knjižicis priljubljenimKrtkom sebodo otrociučili barvati,šteti, poiskatirazlike v slikah, najtipot skozilabirint in še kaj.

Redna cena knjižice je 7,90 EUR.Če jo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le 6 EUR + poštnina.

Vsako od dvanajstih poglavij prinaša domiselnenaloge, ki so povezane z meseci v letu. Najboljprimerna je za otroke, stare od 3 do 10 let.

Knjižico lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

www.gorenjskiglas.si

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

33

34

V SALONU NA OGLED DVA DELUJO^A KAMINA- RIKA peletni kamin (tiho delovanje)- RIKA kamin na polena z rikatronic sistemom

V SALONU NA OGLED DVA DELUJO^A KAMINA- RIKA peletni kamin (tiho delovanje)- RIKA kamin na polena z rikatronic sistemom

Vabljeni na predstavitevVabljeni na predstavitev

S subvencijami donovih lesenih okenEko sklad je na koncu leta 2011 v Uradnem listu objavil novejavne pozive za dodelitev nepovratnih sredstev oz. subvencijobčanom za naložbe rabe obnovljivih virov energije in večjeučinkovitosti stanovanjskih stavb.

Lani je sklad omogočal subvencijetako za lesena kot za PVC okna, letospa je prišlo do sprememb, zato se vletu 2012 lahko prijavijo samo prosilci,ki nameravajo stara okna zamenjati zlesenimi. S pomočjo nepovratnih sred-stev za okna se tako spodbuja uporabanaravnih, okolju prijaznih materialov,ki imajo pogosto višjo ceno. To pravgotovo ni dobra informacija za proiz-vajalce PVC oken, ki jih je zadnja letaveč kot pa proizvajalcev lesenih oken.

To tudi ni ugodna informacija za vsetiste, ki so jim PVC okna finančno ve-liko dostopnejša od lesenih. Eko skladse je zato odločil, ker bi rad pripomo-gel k okolju bolj prijaznemu življenju.Če ustrezate pogojem letošnjega raz-pisa, se vam torej ponuja priložnost, daobnovite stanovanje z novimi okni inhkrati naredite nekaj dobrega za nara-vo in kar je še najbolj pomembno, pri-hranili boste nekaj dragocenih finanč-nih sredstev. Torej, če ste bili prepriča-

ni, da so lesena okna vam cenovnonedostopna, imate zdaj priložnost do-biti jih po ugodni ceni.

Kaj je Eko sklad?Slovenski okoljski javni sklad je pravninaslednik Ekološkega sklada Republi-ke Slovenije, javnega sklada, še prejEkološko razvojnega sklada RS, javne-ga sklada, in je največja finančna usta-nova, namenjena spodbujanju okolj-

skih naložb v Republiki Sloveniji.Osnovna dejavnost Sklada je ugodnokreditiranje različnih naložb v varstvookolja po obrestnih merah, nižjih odtržnih.

Kako do nepovratnih sredstev oz. subvencij? Kandidati, ki želijo pridobiti subvenci-jo za okna, se lahko prijavijo na razpis,katerega obrazec dobijo na spletnistrani Eko sklada. Do obrazca bostenajhitreje prišli, če boste v spletni br-skalnik vtipkali ”Eko sklad, okna, raz-pis”. Vlagatelji se lahko prijavijo na jav-ni poziv od 1. januarja 2012 dalje. Javni

35

Z

-D

Eko sklad v letu 2012 subvencije podeljuje samo za lesena okna

poziv velja do objave zaključka javnega poziva v Uradnemlistu RS, vendar najkasneje do 31. decembra 2012. Vlagateljmora vložiti pisno vlogo na predpisanih obrazcih z vsemizahtevajočimi dokazili in prilogami osebno ali po pošti. Po-sebna komisija Eko sklada bo na podlagi vložene prošnjeocenila, ali vaša okna ustrezajo predvidenim standardom.Če vloga ustreza pogojem, boste upravičeni do nepovrat-nih sredstev za nakup novih lesenih oken, vendar ta na-čeloma ne presegajo 25 odstotkov originalne cene.

Predmet javnega razpisa Eko skladaPravica do nepovratne finančne spodbude za vgradnjo le-senega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanj-ski stavbi se dodeli na podlagi originalnega predračuna iz-vajalca naložbe za zamenjavo obstoječega zunanjega

stavbnega pohištva, oken, balkonskih vrat in fiksnih za-steklitev starejše stanovanjske stavbe in vgradnjo energij-sko učinkovitega lesenega, s toplotno prehodnostjo celo-tnega okna. U 1,2 W/m2K (zasteklitev in okvir skupaj)skladno s standardom SIST EN ISO 10077-1(2) oziroma SISTEN ISO 12567-1(2). Okna, balkonska vrata in fiksne zaste-klitve morajo biti vgrajene po načelu tesnjenja v treh rav-ninah, kar opredeljuje RAL smernica za načrtovanje in iz-vedbo montaže zunanjega stavbnega pohištva.Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le zastanovanjske stavbe, za gradnjo katerih je bilo gradbenodovoljenje izdano pred 1. januarjem 2003, morebitno grad-beno dovoljenje za legalizacijo stanovanjskih stavb, zgraje-nih pred 1. januarjem 2003, pa pred oddajo vloge po temjavnem pozivu. Priznani stroški ne vključujejo odstranitve,nabave ali vgradnje vhodnih oziroma garažnih vrat, vgrad-nje novega stavbnega pohištva in povečanja zasteklitevobstoječih oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev.Vključujejo pa odstranitev obstoječih oken, balkonskihvrat oziroma fiksnih zasteklitev ter nabavo in vgradnjonovih oken skladno s smernico RAL montaže; nabavo invgradnjo senčil, nabavo in vgradnjo okenskih polic; obde-lavo špalet.

Kdo je upravičen za kandidiranje na javnem pozivu?Na javnem pozivu za pridobitev subvencij lahko sodelujevsaka fizična oseba, ki je investitor ali lastnik nepremični-ne, stanovanjske stavbe ali stanovanjske enote v večstano-vanjski stavbi, kjer bodo izvedeni ukrepi, solastnik s pis-

36

V letu 2012 ne boste mogli kandidirati za nepovratna sredstva, če boste hoteli stara okna zamenjati s PVC okni

nim soglasjem ostalih solastnikov aliimetnik stavbne pravice na nepremič-nini (zakonec, zunajzakonski partner,otroci oz. posvojenci, starši ali posvoji-telji) lastnika z njegovim pisnim dovo-ljenjem. Na javnem pozivu lahko so-delujejo tudi najemniki stanovanjskestavbe ali stanovanjske enote v več-stanovanjski stavbi s pisnim dovolje-njem lastnika.Višina nepovratne finančne spod-bude znaša največ 25 odstotkov pri-znanih stroškov naložbe, vendar neveč kot 100 evrov na m2 oken, bal-konskih vrat in fiksnih zasteklitev,izdelanih iz lesa, in sicer za največ 30m2 zamenjanega zunanjega stavbne-ga pohištva na posamezno stanovanj-sko enoto.V praksi ni tako zapleteno, kot semogoče zdi na prvo branje. Paziti jepotrebno le, da ne zamudite roka zaoddajo vloge. Hkrati je pomembno, dase na razpis prijavite čim prej, saj sesubvencije za okna podeljujejo gledena vrstni red prispelih vlog do porabe

sredstev, namenjenih projektu. Odloč-bo Eko sklada boste dobili največ 90 dniod sprejema popolne vloge. Na podlagiodločbe boste sklenili pogodbo o dode-

litvi pravice do subvencije za okna. Le-sena, namreč, da ne pozabimo!Miroslav Braco CvjetičaninVir: Eko sklad, j.s.

37

38

Plise zavese, kljub temu da prvenstvenosenčijo, spadajo v kategorijo dekorativnihsenčil, saj vsebujejo močno dekorativnonoto. Moč senčenja je lahko različna gledena izbiro tkanin. Tkanine delimo v štiri sku-pine: prosojne, polprosojne, neprosojne inpopolnoma zatemnitvene. Prosojne neka-ko nadomeščajo klasične zavese in ne igra-jo velike ali skoraj nikakršne vloge pri sen-čenju, temveč so predvsem dekorativne.Polprosojne že nekoliko zasenčijo, ublažijodirekten vpliv sončnih žarkov in še vednodopuščajo rahel pogled navzven in tudisvetloba v prostor prihaja v veliki količini.Če želimo konkretnejše senčenje, ki pa ševedno ne naredi popolne blokade svetlo-be, se odločimo za neprosojne tkanine, kiše vedno prepuščajo nekaj svetlobe v pros-

tor, temnejše barve skoraj nič, vsekakor paje pogled navzven popolnoma zastrt, pravtako smo zvečer popolnoma zaščiteni predzunanjimi pogledi, čeprav imamo v prosto-ru prižgano luč. Če pa rabimo več kot zago-tovljeno zasebnost in močno senčenje, sotu četrta skupina tkanin, to so zatemnitve-ne tkanine. Te ne prepuščajo popolnomanič svetlobe in so zelo primerne za otroškesobe in spalne prostore, razlaga Sandra Bo-gataj iz Senčil Bled.

Neprosojne tkanine v spalnice in kopalnice

”Prosojne in polprosojne tkanine priporo-čamo za kuhinjske in dnevne prostore. Tuzatemnitvene tkanine niso priporočljive,saj preveč presekajo povezavo z zunanjimsvetom. Vse je odvisno seveda od okolice,koliko je katero okno neposredno izpostav-ljeno. Neprosojne tkanine so primerne vspalnih prostorih in otroških sobah ter ko-palnicah, saj tam po navadi želimo več za-sebnosti. V dnevnih sobah zaradi televizor-jev in drugih tehničnih naprav priporoča-mo bolj temne nianse, tako pri polprosoj-nih kot pri neprosojnih tkaninah, kadar jeizrazito močna izpostavljenost soncu,” po-jasnjuje sogovornica.

Za večje steklene površine so primerne panelne zavese

”Za večje steklene površine, kot so drsnavrata, panoramska okna ter steklene stene,so priporočljive panelne zavese. Poleg tegaz njimi lahko pregradimo prostor, zakrije-mo, kar želimo, ali se zgolj poigramo s pros-torom, ustvarimo nov ambient po trenut-nem navdihu in ga kadarkoli spremenimo.Tkanine so različne, možnost kombinacijnešteto. Zelo priljubljene in v evropskemmerilu najmodernejše za prihajajoče obdo-bje so tkanine, ki so precej prosojne in sorahlo poslikane ali obogatene zgolj z relief-nim vzorcem v barvi podlage ali z nežnimvezenjem. Potem so tu seveda še polpro-sojni in neprosojni materiali, ki so aktualnitakrat, ko želimo močneje zastreti ali za v

spalne prostore, kjer potrebujemo temo.Za vse ljubitelje naravnega so na voljo ma-teriali iz naravnih tkanin v različnih barvahin strukturah. Lahko se odločimo za kombi-nacijo različnih barv, za ponavljane določe-nega zaporedja ali za preprosto eleganco veni barvi. Zelo zaželena je kombinacijaenobarvnih panelov, ki jih popestrimo zenim ali večbarvnim oziroma strukturnimpanelom. Enako tkanino lahko uporabimoza manjša okna, na katera namestimo rolo-je, ki so za manjše površine bolj praktični.Zato kombinacije dnevnih in kuhinjskihprostorov ne predstavljajo nikakršnegaproblema. Upravljanje panelnih zaves jeročno, tako da se posamezni paneli lahkopomikajo ločeno, kar je v praksi bolj funkci-onalno, saj enostavno panele pomaknemotja, kjer želimo zasenčiti, in del stekla pusti-mo popolnoma nezastrto. Drugi načinupravljana je z upravljalno palico, pri čemerso paneli med sabo povezani in se odpirajoter zapirajo zaporedno. Kadar pa ročni na-čin ne zadovolji ali enostavno ni mogoč za-radi oddaljenosti, je zelo dobrodošel elek-trični pogon,” pojasnjuje sogovornica.

Novosti

”Spomladi prihaja novost na področju de-korativnih senčil. Poleg nekaj novih moti-vov tkanin pri panelnih zavesah, ki bodopopestrili že sicer široko paleto materialov,bo na voljo tudi nekaj tkanin, ki bodo pral-ne. Te bodo posebej dobrodošle v prosto-rih, kjer je velika možnost, da se tkaninaumaže in bi bilo čiščenje na klasičen način,z vlažno krpo, težko. Panele se bodo lahkoprale v pralnem stroju, seveda v skladu stočnimi navodili. Poleg tega, bodo novostitudi pri plise zavesah. Ker gre za zelo aktu-alno senčilo, smo se odločili, da povečamonabor tkanin, saj so dekorativne tkaninevedno bolj pomemben dodatek doma in jezato bogat izbor zelo pomemben,” pravisogovornica.

Plise in panelne zavese Preden se odločimo za nakup senčil, moramo dobro premisliti, kaj potrebujemo, kakšen učinek želimo doseči in kaj prija našimočem. Seveda pa moramo pred dekorativnim učinkom dati prednost funkcionalnosti.

40

STROKOVNJAK ZA ZIMSKE VRTOVE:

g. Gregor Pačnik 041/504 657

PA & CO, d.o.o.

JESENICE IN PE KRANJE: pacojesenice@gmail.com

www.pa-co.si

Zimski vrt je čudovita naložba za povečanje vrednosti objekta

Zimske vrtove so začeli razvijati in projektiratiarhitekti za stavbe v zimskih krajih, kjer je večsnega, da bi obiskovalcem hotelov in kavarnpričarali stik z zimsko idilo. Steklena streha ssteklenimi obodi se je razvila v steklenjak intako se je začelo. Seveda so bili steklenjakirazviti za severne predele, kjer ni dosti vročinein sonca, z veliko snega, tako so dobili imezimski vrt. Prvi zimski vrtovi so bili v celoti izaluminijaste konstrukcije ter slabših stekel,kar je pomenilo tudi slabo izolativnost. Ker pase je vedno več ljudi odločalo za nakup zim-skih vrtov, sta se v podjetju FINSTRAL tehno-logija in stremenje k izboljšanju samega pro-dukta razvijala tudi v tej smeri.Aluminijaste profile je zamenjal PVC profil, kije zasnovan tako, da je jedro zaradi same sta-tike in nosilnosti iz pocinkanega železa oble-čeno v plastični ovoj. PVC ovoj oz. profil pa za-gotavlja odlične izolativne sposobnosti. Prinas Vam nudimo še dodatno možnost oblogeiz aluminija preko PVC profila, na zunanji stra-ni, kar zagotavlja še trajnejšo obstojnost predvremenskimi vplivi in hkrati večji izbor barvpo RAL lestvici.

Pozornost pri nakupu zimskega vrta Veliko kupcev se pred nakupom premalo po-svetuje s strokovnjaki iz gradbenega podro-čja, arhitekti, projektanti. Velikokrat hočemovarčevati in se odločimo za poceni nakup, karpa je pri zimskem vrtu lahko usodno. Zagoto-viti si moramo, da lahko dodatni prostor, ki gabomo z zimskim vrtom pridobili, uporabljamoskozi vse leto. To si zagotovimo z odličnimPVC profilom, ki nam zagotavlja dobro izola-tivnost, na južnih straneh termopan steklo,senčenje, kot je morda tenda. Na strešne po-vršine vgradimo varnostna kaljena stekla inmorda celo dodatno zaščitno steklo proti UVžarkom in sončnemu sevanju. Pozorni pa mo-ramo biti tudi na odpiralne površine, ki namzagotavljajo zračenje zimskega vrta. Pri poceni in majhni investiciji moramo priča-kovati večje toplotne izgube, kondenz in vla-go v prostoru. Največje razočaranje pa so do-datni stroški in neuporaben prostor.

Zakaj v nakup zimskega vrtaMorda si želite na temnem podstrešju izdelatispalnico ali klubsko sobico?Pričakujete še enega otroka, ali pa sta otrokaže prevelika in potrebujete dodatno sobo? Zakaj selitev v večje stanovanje, ko pa imate vobstoječem veliko neizkoriščeno teraso. Z zimskim vrtom vsekakor pridobite lep sve-tel, dodaten bivalni prostor. Ob pravilno iz-branem in izdelanem zimskem vrtu vam nebo nikoli prevroče ne prehladno in končnoboste imeli svoj želeni kotiček zasproščanje.

41

DAMAHAUS IN FAKULTETA ZA LESARSTVOPodjetje Damahaus Fakulteti zalesarstvo podarilo programskoopremo za konstruiranje lesenihobjektov

Slovensko podjetje Damahaus, ki izdelujenizkoenergijske lesene skeletne hiše, je vokviru sodelovanja in promocije izgradnjelesenih hiš v slovenskem prostoru Oddel-ku za lesarstvo Biotehniške fakultete (BF)podarilo visokotehnološko programskoopremo Sema Gmbh za konstruiranje le-senih objektov, ki jo podjetje uporablja ževrsto let. Gre za dober primer sodelova-nja med fakulteto in zasebnim podjetjem,kar je v Sloveniji še vedno prava redkost.Kot je povedal Marko Štirn, Damahaus,so programsko opremo podarili zato, kerkot izvajalci in predstavniki stroke dobrosodelujejo z Oddelkom za lesarstvo BFkot izobraževalno inštitucijo. Sodelovanje

traja že več let, predvsem zaradi pozitiv-nega odziva dr. Manje Kitek Kuzman inprof. dr. Franca Pohlevna, ki zatrjujeta,da ima Slovenija z lesom še veliko neiz-koriščenih možnosti, zlasti v gradbeni-štvu. Programsko opremo je v avli lesar-skega oddelka iz rok direktorja AndrejaKosca prejela prodekanja Oddelka za le-sarstvo BF prof. dr. Katarina Čufar. Fakul-teta bo tako pridobila, saj doslej še niimela na voljo tako specializiranega pro-grama za projektiranje lesenih stavb.Omenjeni program bo tako študentom inprofesorjem omogočil spoznavanje naj-novejših metod pri načrtovanju zahtevnihobjektov in visokotehnoloških nizkoener-gijskih in pasivnih hiš. Donacija bo pripo-mogla k povečanju izrabe slovenskegalesa kot edinega obnovljivega vira, ki gaSlovenija premore, a ostaja premalo izko-riščen.

Na fotografiji od leve: Marko Štirn, Damahaus, Andrej Kosec, Damahaus, prof. dr. Katarina Čufar,prodekanja, doc. dr. Manja Kitek Kuzman, predavateljica na oddelku za lesarstvo pri predmetih konstruiranje in oblikovanje, Igor Meglič, predstavnik podjetja Sema Gmbh / Foto: Nada Žgank / Memento

O projektu so povedali:

Prof. dr. Katarina Čufar:Veseli smo, da je podjetje Damahaus našemuOddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete po-klonilo programsko opremo SEMA. Ker je našštudij lesarstva usmerjen v prakso, je sodelo-vanje s podjetji za nas zelo pomembno. Grad-nja z lesom predstavlja eno od še vedno pre-malo izkoriščenih možnosti za predelavo do-mačega slovenskega lesa v izdelke z visokododano vrednostjo. Pri študentih vzbuja velikozanimanja, tudi zato, ker je zelo perspektivna.

Dr. Manja Kitek Kuzman:V Sloveniji imamo vse: bogato tradicijo, znanjein slovenske proizvajalce lesenih hiš, pred-vsem pa les!V zadnjem obdobju se v Sloveniji zaradi vsevečje ekološke ozaveščenosti in vseh okolj-skih vplivov svetovnega gospodarstva, ener-getskih standardov in želje po bivalnem ugod-ju občuti tudi preobrat v miselnosti investitor-jev, ki so vse bolj naklonjeni leseni gradnji.

Prof. dr. Franc Pohleven:Preusmeritev našega gospodarstva na doma-čo surovinsko osnovo in na lastne energetskezmožnosti bi v času boja proti podnebnimspremembam ter globalni gospodarski krizipredstavljalo možnosti za razvoj Slovenije. Nagozdnatih območjih bi morali ustanoviti Centrepredelave lesa (CPL).Na Štefanji Gori je podjetje Damahaus, d. o. o.,ustanovilo obrat, kjer poteka proizvodnja lese-nih skeletnih hiš po najsodobnejši tehnologiji.Podjetje Damahaus je bilo ustanovljeno in de-luje na podeželju ter se oskrbuje z lesno suro-vino okoliških gozdov. Tako poteka predelavalesa tam, kjer ta dobrina nastaja in je v smisluCPL povezana pridelava, predelava in prodajaizdelkov. Ostanke predelave lesa pa smiselnouporabijo za proizvodnjo energije, s katero sesamostojno oskrbuje CPL. Na CPL so zaposle-ni okoliški prebivalci, s čimer so zmanjšalidnevne migracije v industrijske centre in upo-rabo prevoznih sredstev, obremenitev cest terporabo goriv, kar bi še dodatno prispevalo kznižanju emisij CO2. V okviru CPL je organizi-rana strokovna služba za uvajanje novih teh-nologij predelave lesa.

www.dama-haus.si

42

Ogrevanje

Lončene peči tudi v pasivnih hišahIz pogovora z Zvonetom Turkom, strokovnjakom za lončenepeči in direktorjem podjetja Pečarstvo Turk, boste lahko premaknili jeziček na tehtnici, če se odločate, ali bi ali ne bi vvašo novogradnjo postavili tudi lončene peči.

Zakaj je dobro imeti lončeno peč vstanovanju, kljub temu da imam pa-sivno hišo in je ogrevanje urejeno ssistemom rekoperacije zraka?”Kljub temu da je tip lončene pečieden od najstarejših načinov ogrevan-ja, je tudi v dobi digitalnih tehnologijše vedno aktualna in ob uporabi us-treznih tehnologij zelo uporabna.Lončena peč ima to prednost, da ima

veliko akumulacijo in se toplota dokajenakomerno razdeli na 6 do 18 ur(odvisno od tipa peči), obenem pa imatudi to prednost, da tudi v primeru iz-pada električne energije, ko ne delujenobena naprava več, taka peč še ved-no brez problema ogreva prostor, vkaterem stoji. Ko odpove vse ostalo innam prezračevanje ne dela, lahkoenostavno odpremo vrata in gre

toplota tudi v druge prostore. Sicer nata način ne bomo dosegli 22 stopinjCelzija po celi hiši, je pa to veliko bol-je, kot če bi v najhujšem mrazu vcelotni hiši imeli 15 stopinj Celzija.”

Na kaj je potrebno paziti, če imamov hiši sistem prezračevanja? ”Pri postavitvi lončene peči je za-želeno sodelovanje pečarja in prez-

KOVINSKI NADSTREŠKIMedja Goran, s.p., Kovinske konstrukcije, Potoška pot 9a, SI- 4270 Jesenice, tel./fax: +386 (0)4 580 60 69elektronska pošta: konstrukcije.medja@gmail.comgsm.: 031 580-633, 040 422-087

43

Zvone Turk nam je povedal veliko zanimivega o lončenih pečeh.

račevalnega inštalaterja, saj se morata napravi dopolnjevatiin ne smeta motiti druga druge. Pri planiranju je treba up-oštevati, da kljub temu, da ima taka peč dovod zunanjegazraka, vedno potrebujemo nekaj več zraka, kot v primeru,

če bi objekt imel drugačen način ogrevanja. Upoštevati jetreba morebitni izpad ali izključitev ventilatorjev zadovod zunanjega zraka, upoštevati je treba neravnovesjemed tokom zraka (dovod in odvod zraka), še vedno jepotrebno v prostor pripeljati nekaj več zraka, kot ga izsesamo, upoštevati je treba tudi dejstvo, da se prezrače-valni filtri lahko tudi zamašijo, takrat tudi lahko pride dopodtlaka.”

Ali nam lončena peč služi za ogrevanje le enega alidveh prostorov?”Pri pametnem načrtovanju razvoda prezračevanja,lahko toploto lončene peči uporabimo za ogrevanje tudidrugih prostorov. Glede na to, da prezračevanje ponavadipoteka po kaskadnem principu, se pravi najprej v enosobo, potem iz te sobe v naslednjo sobo in tako naprej, jemožno urediti tudi tako, da je v različnih sobah različnatemperatura. Upoštevati je potrebno zaželene tempera-ture v prostorih in temu primerno speljati tok toplegazraka. V spalnici ponavadi ne potrebujemo take tempe-rature kot v dnevni sobi, za kopalnico pa ponavadi potre-bujemo višje temperature kot drugje. Ker ima kopalnicaponavadi močnejše odzračevanje, je vseeno najbolje, da jeta na koncu tega sistema in si tam omislimo električnotalno ogrevanje, ki je za tak prostor tudi najbolj prijetennačin ogrevanja, pa smo elegantno rešili ogrevanjecelotne hiše.

44

FLAMME dimniki in kamini Godešič 1004220 Škofja Lokawww.svetkaminov.siinfo@flamme.si, tel.: 04/515 44 90, fax: 04/515 44 91, GSM: 031/789 088

● kaminske peči● kamini● lončene peči● kaminski vložki● priključne cevi in kolena ter pester

izbor dodatne opreme ● dimniški sistemi● svetovanje in ogled na objektu

Dodatno smo svojo ponudbo razširili navrtne kamine, peči in kamine na peletein ventilatorske kaminske vložke.

Vse stranke vabimo, da nas obiščejona sejmu DOM od 6. do 11. marca 2012v hali E Jurček. Nudimo vam sejemskipopust.Obenem vse stranke vabimo, da nasod 13. marca 2012 obiščejo v našemnovem razstavnem salonu na novilokaciji Godešič 100, kjer si lahkoogledajo pestro ponudbo kaminov inkaminskih peči z vsemi letošnjiminovostmi.

Zastopamo in prodajamo:

Flam

me-

Rih

tarš

ič, s

tori

tve

in in

žen

irin

g, k

.d.,

Poto

čnik

ova

ulic

a 11

, 422

0 Šk

ofja

Lo

ka

Če lončena peč stoji pri dovodu zrakav prostor, se bo pri hitrosti 100 m3/hin temperaturi zraka 20 stopinj C tazrak segrel na 35 stopinj, kar pomenimoč približno 450 W. Če peč stojiblizu odvoda zraka, peč služi za ogre-vanje celotnega prostora in še drugihprostorov. Če je le možno, ta zrak za-jemamo na najbolj toplem mestu, naprimer nad pečjo. Ker peč greje celprostor, je zrak ogret že takoj, kovstopi v prostor, zato je potrebnamanjša vstopna temperatura, pa šetoplota se enakomerno prenaša povseh drugih prostorih. Pri pretoku 100m3/h in temperaturi zraka 50 stopinjC zajet zrak, ki ga v toplotnem iz-menjevalniku ohladimo na 5 stopinjC, zlahka nabere toplotno moč prib-ližno 1300 W.”

Je lončena peč samo dodatek naše-mu centralnemu ogrevanju?”Velikokrat se tudi v praksi pokaže,da so toplotne potrebe višje, kot je bilopredvideno, zato je potrebno pridoločanju moči ogrevanja imeti tudinekoliko rezerve, če nočemo, da sredinajhujše zime zmrzujemo v svoji novihiši. Tudi tukaj se lončena peč spetizkaže, če je bolj mraz, damo kakšnopoleno več na ogenj, pa je stvar ureje-na. Tudi pri pasivnih hišah je verjetnonemogoče vnaprej zagotoviti, da nebomo nikoli odpirali oken, saj se je vpraksi izkazalo, da več kot 40odstotkov uporabnikov občasno zračihišo tako, da odpre okna. Nikoli se neve, ali bomo držali obljubo, ki smo si jodali, ”da tega pa mi že ne bomopočeli”. Dejstvo je, da v življenju vednopridejo nepredvidene situacije, če nedrugega, se nam lahko zažge mlekona štedilniku, pa odpremo okno naprepih, da gre ”svinjarija” čim prej izhiše. Tudi v takih primerih nam zeloprav pride dodatna ogrevalna naprava,

ker so drva vedno bolj ”konkurenčen”energijski vir, glede na vse druge vire,bo tudi v tem primeru občutno cene-je, če bomo kakšno ”poleno vrgli skoziokno”. Drva so tudi vir energije, ki jene more zmanjkati, gozdarji trdijo, daje v Sloveniji še vedno naravni pri-rastek lesa večji kot njegova poraba, znjihovega vidika je težava v tem, da sepri nas porabi premalo lesa.”

Torej je lončena peč skupaj z izde-lanim prezračevanjem prava od-ločitev?”Zaradi higienskih kriterijev je za bi-valne površine zahtevan pretok zrakav vrednosti 0,5 kubature stanovanjske

površine na uro. Torej, soba s 100 m3,potrebuje v eni uri 50 m3, svežegazraka. Pri vrednosti n50 = 3 se v pros-toru zamenja približno 10 do 30odstotkov zraka. Za sobo s 100 m3 topomeni, da se v eni uri zamenja 10 do30 m3 zraka. Kadar je izmenjava zra-ka v prostoru manjša, je dodatnoprezračevanje zelo zaželeno za ugod-no klimo v prostoru. Danes imajo vsenovogradnje urejen prezračevalni sis-tem, zato je vsekakor dobrodošlo, datudi lončeno peč uskladite z njo, sajboste na ta način prišli do res kvalitet-nega samostojnega kot tudi dodatnegaogrevanja v svojem stanovanju.” Miroslav Cvjetičanin

45

+ S-tronic regulacija+ hranilnik toplote Ekocel 1000l+ izolacija za hranilnik toplote+ prvi zagon kotla= ŽE OD 5.555,55 EUR z vključenim DDV

041 383 383 03 838 40 86 info@biomasa.si www.biomasa.si

KOTLI NA POLENA, SEKANCE in PELETE

Kotel na polenaFrölingS318 kW++ S-++ hra+ izo+ prv= ŽE

z v

Ob nakupu kotla vam

uredimo vse potrebno

za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada.

AKCIJA36 plačil po

171 EUR

www.eg-prodaja.si

Akcijska ponududbab paketa ZAKLENNII CEECENENENE!! trtrajajjaa dodo 3 300.0. a aprprilila oziroma do prodadajje zalog.

V paketu ZZZAKA LENI CENE! lahko izberete obdbd bobjje, v kkatterem se vaša cena elektrike ne boo s ssppremenila. CeCene lahko zakkaklelenete do konca leta 2012, 2013 ali 2014.

Več o o pap ketu si lahkhko o prpreberete na www.eg-prodaja.si

ZAAKKKLENITE CENE VAŠE ELEKTRIČNE ENERGGGIIJJE

Dru

žba

Elek

tro

Gor

enjs

ka P

roda

ja, p

odje

tje

za p

roda

jo e

lekt

rike

, d.o

.o.,

je r

egis

trir

ana

pri O

krož

nem

sod

išču

v K

ranj

u, š

t. S

rg 2

011/

8382

z d

ne 7

. 3. 2

011.

Osn

ovni

kap

ital

: 3.0

00.

00

0 EU

R. M

atič

na š

tevi

lka

3926

770

00

0, ID

šte

vilk

a SI

3769

2186

, tra

nsak

cijs

ki

raču

n pr

i Gor

enjs

ki b

anki

070

00

-00

0128

2527

. Sed

ež d

ružb

e: K

ranj

, pos

lovn

i nas

lov:

Ulic

a M

irka

Vad

nova

3, 4

00

0 K

ranj

, int

erne

t: w

ww

.eg

-pro

daja

.si.

NOVO, SOLARNA TERMIJAKRANJSKA CESTA 50, 4290 TRŽIČ

www.gorenjskiglas.si

Hans M. Tuschar

Bajnosti/Sagenhaft

V dvojezični knjigi Bajnosti/Sagenhaft boste našli bajke in pripovedke od Ljubljane do Celovca in skupne značilnosti, ki se pojavljajo v teh zgodbah. Izbor pripovedk bo v bralcu vzbudil zavest o tem, kako tesno so prepleteni miselni vzorci pokrajin na obeh straneh Karavank.

Knjigo lahko kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si.

Redna cena knjige je 25 EUR.Če knjigo kupite ali naročite na Gorenjskem glasu, je cena le

20 €

Ha

BSRedČe kGor

+ poštnina

47

IZOLIRAJTE, PRIHRANITE IN IZBOLJŠAJTE POGOJE BIVANJA

Izolacija konstrukcij s stekleno volno Knauf Insulation:

�� izbolj{uje kakovost zraka v prostoru�� zmanj{uje porabo energije�� izbolj{uje požarno varnost objekta�� ne vsebuje fenol formaldehidnih veziv�� je investicija z zagotovljenim dolgoro~nim donosom�� je prijetna za rokovanje

Knauf Insulation, d.o.o., Škofja Lokasvetovanje≤knaufinsulation.comtelefon 04/ 5114 105

www.knaufinsulation.si

PRIPORO^AMO ZA IZOLACIJO

podstre{ij predelnih sten skeletnih konstrukcij

Unifit 032, 035, 039Classic 040, 044

TP 115TI 140 W Unifit 032, 035, 039

AJTE POGOJE BIVAO

V OBJEMU NARAVE

Peči iz salovcaSalovec je kamnina, ki je nastala globoko vnedrjih zemlje, ko so se pod velikim priti-skom in pri visokih temperaturah zlili sku-paj smukec, magnezit in še nekaj drugihprimesi v enotno kamnino. Zaradi primesismukca je ta material dokaj enostaven zaobdelavo, magnezit pa mu daje trdnost inveliko obstojnost. Salovec je že od antikezelo priljubljen material ravno zaradi nje-gove sorazmerno lahke obdelave in sevedatudi obstojnosti. V nekaterih predelih so gauporabljali za izdelavo kipcev, dostikrat soiz njega delali tudi posodo, saj se je izkaza-lo, da je toplotno zelo obstojen material, kizlahka prenese tudi višje temperature, po-leg tega pa zelo dobro tudi akumulira to-ploto, tako da hrana, kuhana ali postreženav taki posodi, precej dlje časa ostane topla. Zaradi velike toplotne obstojnosti in pa se-veda tudi akumulacije se uporablja tudi zagradnjo peči, največ na severu Nemčije inpa seveda v skandinavskih deželah. Nekateri sicer trdijo, da je salovec kot mate-rial tri do štirikrat boljši kot ves ostali mate-rial, ki se uporablja za gradnjo peči, vendarso te trditve pretirane. Resnica je namrečta, da tudi boljši evropski proizvajalci ša-mota med drugim proizvajajo tudi šamot zizboljšanimi lastnostmi. Izboljšana je vglavnem specifična toplotna kapaciteta,tako da se tak šamot, če gledamo na to, ko-liko toplote ”posrka vase”, povsem enako-vredno kosa s salovcem, saj ima enako spe-cifično toplotno kapaciteto, to je 980 J/kgK.Po drugi strani, pa je tudi res, da je tak ša-mot v povsem drugem cenovnem razredu,tako da se ravno zaradi višje cene skoraj neuporablja.

Zakaj je specifična toplotna kapacitetatako pomembna?Ta izraz namreč pomeni, koliko toplotesprejme material ”vase”, kar je ena od bis-tvenih komponent akumulacije.Da smo čisto natančni, lahko rečemo, da si-cer šamot višjega razreda akumulira ravnotoliko toplote kot salovec, vendar je salo-vec približno 20 odstotkov težji, zato za istokoličino akumulacije pri takem šamotu po-trebujemo 20 odstotkov večji volumenpeči. Salovec najdemo v več različnih variantah,tudi v več različnih barvah (odvisno od pri-mesi), pa tudi v več različnih trdotah. Zagradnjo peči se uporablja v glavnem salo-vec, ki ima 40 odstotkov magnezita in nimanobenih primesi azbesta. Nahajališča tegasalovca so v Braziliji in na Finskem. Seveda, tako kot pri vseh stvareh, je tudi prisalovcu tako, da nekateri prisegajo nanj,drugim pa se zaradi sive barve zdi popol-noma nezanimiv. Res je, da peči v sivi barvi dandanes nisoravno popularne, vendar nekateri v salovcuvidijo več kot le kamen.Zaradi velike vsebnosti magnezita naj bi nafinoenergijskih ravneh raztapljal strahove,sprožal pozitiven odnos do življenja in po-magal, da se sprejmemo, ljubimo. Ker je pripečeh vedno magnezit v večjih količinah,naj bi bile take peči tudi dobra zaščita predradioaktivnimi sevanji.Astrološko naj bi magnezit najbolj ustrezalrakom in ljudem z ascendentom v raku.Pri nas se v glavnem prodajajo tipske pečiiz salovca, je pa možno seveda iz salovcasezidati tudi pravo lončeno peč, zaradi svo-jih dobrih akumulacijskih sposobnosti je totudi zelo dober material za obzidavo kami-nov.

Pri nas je salovec sorazmerno slabo prepo-znaven material, zato bi bilo mogoče do-bro omeniti, da to kamenino po nemškoimenujejo speckstein, Angleži ji pravijo so-apstone, italijansko se ji reče pietra ollaire,Francozi jo imenujejo pierre ollaire. Peči iz salovca se lahko z moderno pečar-sko tehniko povsem približajo kaminom inlončenim pečem in ni nujno, da so to le tip-ski izdelki iz kataloga. V sedanjem času so namreč precej popu-larne kaminske peči z velikim steklom intudi pri takih pečeh lahko zunanji plašč se-zidamo iz salovca in tako dodamo kaminunove dimenzije. Kljub temu da se kaminskepeči ne morejo ravno pohvaliti z veliko aku-mulacijo, bo taka peč precej dalj časa aku-mulirala toploto in se bo po načinu delova-nja zelo približala akumulacijskim lastno-stim lončene peči. Seveda je kot drugih materialih, ki se uporab-ljajo pri gradnji peči (pečnice, šamot), tudi priizvedbi s salovcem možna tudi kombinacija zometom, kar je zadnje čase vse bolj popular-no.Salovec je primeren tudi za gradnjo unikat-nih lončenih peči. Pri uporabi moderne pe-čarske tehnike lahko tudi naredimo lončenopeč z velikimi steklenimi vrati, če vse skupajše malo kombiniramo s pečarskim ometom,dobimo nešteto novih kombinacij, ki iz eno-stavne sive kamenine naredijo res lep izde-lek. Pri takih pečeh se za plašč peči uporabljasalovec, za notranjo gradnjo pa se uporabljajospecialni šamoti, ki omogočajo večjo fleksibil-nost, tako da se cela peč povsem prilagodiprostoru in željam stranke. Prednost takihpeči je predvsem to, da ni potrebno slediti tip-skim pečem, ki jih je resnici na ljubo ogromno,pač pa se oblika povsem prilagodi željamstranke in tehničnim možnostim prostora.

Pečarstvo Zvone Turk s.p.Hrastje 54, KranjGSM: 041/420 334e-pošta: info@pecarstvo-turk.siwww.pecarstvo-turk.si

50

Poceni elektrika je znamka električne energije, kijo slovenskim odjemalcem od leta 2009 zagotavljaGEN-I, družba, ki je v zadnjih letih pomembnoprispevala k spremembam na slovenskem ener-getskem trgu. Za razliko od mnogih drugihdobaviteljev GEN-I v zadnjem letu ni povišal cenelektrične energije in je tudi še ne namerava. Kakoje to mogoče in ali lahko imamo vsi dostop docenejše elektrike, pojasnjuje dr. Robert Golob,predsednik uprave družbe GEN-I.

Ali v družbi GEN-I ohranjate nizke cene elektrike zato,da bi pridobili čim več novih odjemalcev? ”Ne. Vse več odjemalcev imamo zato, ker smo boljšiponudnik in ker so tisti, ki se odločijo za nas, z našimi storit-vami zadovoljni. To dokazuje tudi naziv ”Odjemalcu pri-jazen dobavitelj”, ki smo ga prejeli že tretje leto zapored.Sicer pa je to, da nam ni treba dražiti elektrike, posledicadejstva, da je mi na mednarodnem trgu nismo kupovalitakrat, ko je bila preprosto predraga. Tisti, ki so jo nabavl-jali v času višjih cen, zdaj te cene skušajo prevaliti nakončne uporabnike. Mi vse nakupe energije opravljamozelo premišljeno, v pravem trenutku in pod pravimi pogo-ji, da lahko na koncu naši odjemalci plačajo nižjo, boljšo,zanesljivejšo in pošteno ceno. GEN-I elektriko prodaja poboljših cenah, ker ima za trgovanje z njo več znanja inpredvsem bolje organizirano mrežo na mednarodnemtrgu. Delujemo v sedemnajstih državah. Prav mednarodno

in resnično strokovno delovanje nas ločuje od drugihponudnikov v Sloveniji.”

Koliko slovenskih gospodinjstev se je že odločilo zavašo ponudbo? ”Več kot 40 tisoč! GEN-I se s prodajo energije velikimposlovnim odjemalcem sicer ukvarja od leta 2004, zznamko Poceni elektrika pa smo naše prednosti gospodinj-stvom v Sloveniji prvič ponudili leta 2009. Do konca leta

Kako do nižjega računa za električno energijo?Dr. Robert Golob, predsednik uprave družbe GEN-I, priporoča zamenjavo dobavitelja.

Robert Golob

����������������������� ��������

���������������������� �������� �� �����������

������������������������������ ��������� ��!"##��$% &'()!* ""')!( ������

+���������������������%�+�� ��������� ��,"##��$% '"")&& -#.&)'( �������

�������������������%�+��)��������� �����/����/���0��������1��������� ��(####�$%

(#-")(. (&(.)!( �����

�� �����������������������������������

Tab

ela:

vir

: JA

VN

AA

GEN

CIJ

ARE

PUB

LIK

ESL

OV

ENIJ

E Z

AEN

ERG

IJO

51

2010 smo oskrbovali že 12.549 gospodinjskih odjemalcev vSloveniji, zdaj se število vzpenja proti 50 tisoč.”

Koliko odjemalca stane zamenjava dobavitelja in kolikolahko prihrani, če ga zamenja?”Zamenjava je popolnoma brezplačna. Izkušnje naših odje-malcev pa kažejo, da na leto prihranijo od nekaj deset dotudi več sto evrov. Če vzamemo za primer letno porabookoli 7500kWh električne energije, kar je lahko poraba 4-članske družine v lastni hiši, je razlika v cenah med Pocenielektriko in novimi cenami Elektra Gorenjska takšna, da jeprihranek na leto kar okoli 130 evrov! Sicer pa lahko možneprihranke vsakdo enostavno izračuna. Na spletni straniwww.pocenielektrika.si imamo kalkulator za informativniizračun. Vanj vpišete podatke s svojega dosedanjega računain dobite primerjavo.”

Kaj je treba storiti za zamenjavo dobavitelja? Jepostopek zapleten? Koliko časa traja? ”Če se kdo odloči za GEN-I oz. za Poceni elektriko, mu vresnici ni treba storiti nič drugega, kot sporočiti svojo od-ločitev prek brezplačnega telefona 080 15 58 ali prekspletne strani www.pocenielektrika.si. Nobenih poti ni, kerekipa naših strokovnjakov uredi vse, kar je treba. Ko dobimota klic oz. povpraševanje, na dom pošljemo pogodbo. Pre-jemnik jo pregleda, podpiše in v že priloženi kuverti pošljetenazaj. To je vse. Ko imamo podpisano pogodbo, mi uredimovsa razmerja s prejšnjim dobaviteljem in vse postopke, ki jihje treba urediti pri SODO (Sistemskem operaterju distribuci-jskega omrežja). Ko so ti postopki urejeni, odjemalec prejmedopis o začetku dobave in od takrat naprej prejemateračune za Poceni elektriko. Postopek je hiter - običajno jeurejen do začetka naslednjega meseca.”

Kaj pa spremembe v hiši? Je treba kaj spremeniti prištevcih ali kje drugje? In kaj se zgodi v primeru kakšnihnapak? ”Nobenih sprememb pri hiši ni in pri postopkih okvare na-pak ali pri čem podobnem ostane vse enako, kot je bilo. Zaomrežje še vedno skrbi za vas pristojno lokalno podjetje,isto, kot je skrbelo, dokler ste bili pri kakem drugemdobavitelju. Premalo se zavedamo, da sta to, kdo vam pro-daja elektriko, in kdo je odgovoren zato, da pride v vašohišo, dve različni stvari. Dokaz za to najdete kar na računu.Na njem je postavka ”omrežnina”. To je znesek, na kateregane GEN-I ne kak drug prodajalec električne energije nimavpliva, z njim pa odjemalec dejansko plačuje podjetje, ki naposameznem območju skrbi, da so dobave nemotene. Topodjetje je za posamezno odjemno mesto pristojno neglede na to, od koga gospodinjstvo kupuje elektriko. Skrb-nik omrežja ostane enak, kot je, če elektriko kupujete prisvojem tradicionalnem dobavitelju. Zato se pri omrežju,napeljavah, vzdrževanju po odločitvi za GEN-I pri samidobavi nič ne spremeni. Prijaznejši račun je edina spre-memba.”

52

ali darilni bon za refleksno masažo stopal

ali palični

mešalnik BOSCH

Darila za nove naročnikeN

AR

OČ

ILN

ICA

❍ Na Gorenjski glas se želim naročiti najmanj za eno leto (cena izvoda je 1,50 EUR). Brezplačno ga

bom prejemal 3 mesece, prejel bom od 10- do 25-odstotni popust, enkrat mesečno brezplačno

objavo malega oglasa, veliko zanimivega branja in darilo.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna številka in kraj:

Tel.: Podpis:

Naročilnico pošljite na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj ali pokličite na 04/201 42 41.

vzglavnik Dremavček

ww

w.g

ore

njs

kig

las.

si

ali darilni bon za trgovine TUŠ

v vrednosti 20 EURPozdravljene, gore II

Jelena Justinali knjiga Pozdravljene gore II

53

54

Pokrovne rastlineV vrtovih jih dostikrat uporabljamo zarastišča s težavnimi razmerami ali papreraščanje brežin. Ker pokrovne rastli-ne tla povsem prerastejo, se med njimine more širiti plevel, tla so zavarovanapred prevelikim izhlapevanjem vlage inostanejo rahla. Z njimi si olajšamo oskr-bo nasadov. Zaradi nizke rasti so zaprekrivanje tal primerni nekateri iglavci,grmovnice in tudi nekatere trajnice. Za preraščanje brežin ali večjih površinso dobrodošli listnati grmi (češmin, pa-nešpljica, mahonija, lovorikovec, japon-ski šipek, medvejka) in razni iglavci(brin, ruševje, pritlikava tisa). Zelo pri-ljubljene pokrovne rastline so tudi spo-mladanska resa, kovačnik, bršljan, bi-sernik, plazeča trdoleska in grmastiprstnik. Ljuba Erjavec, univ. dipl. inž. agr., BC Naklo,

foto: Sabina Šegula

V prihajajočem mesecu bomo začeli zosnovnimi vrtnarskimi opravili, najosnovnej-še delo pa bo vsekakor priprava zemljiščaza setev in sajenje. Ni pomembna samo ob-delava tal, potrebno je tla tudi ustrezno po-gnojiti. Katero gnojilo in v kolikšnem odmer-ku ga uporabiti, pa je v prvi vrsti odvisno odvrtnine, ki jo bomo pridelovali. Izbor vrtnineje največkrat prilagojen podnebnim in tal-nim dejavnikom. Za doseganje velikih inzdravih pridelkov je ključnega pomena ko-lobarjenje, menjavanje posevkov na isti po-vršini v času nekaj let. Kolobarjenje je zelopomembno pri ekološki pridelavi vrtnin, sajs pravilno kombinacijo rastlin preprečujemonapad bolezni in širjenje škodljivcev, zatira-mo plevel ter tla obogatimo s humusom. Vkolobar vključimo metuljnice, ki s pomočjokorenin vežejo dušik iz zraka in na ta načinzemljo obogatijo z omenjenim makrohrani-lom. Za načrtovanje kolobarja moramo po-znati potrebe posamezne rastline po količi-ni in zrelosti hlevskega gnoja. Močno gnoje-

nje s hlevskim gnojem zahtevajo kumare,bučke, zelje, zelena, srednje močno gnoje-nje z dozorelim hlevskim gnojem solata, en-divija, paradižnik, por, ohrovt in zgodnjikrompir. Večina vrtnin, kot so korenček, pe-teršilj, motovilec, špinača, blitva in vse stroč-nice ne prenašajo organskih gnojil, lahkopa jim dodamo manjše količine kompostira-nega gnoja. Pri osnovanju kolobarja si pri-pravimo seznam vrtnin, ki jih želimo pridelo-vati, in dopišemo njihovo obdobje rasti. Ob-likujemo si skico vrta, ki ga razdelimo na po-samezne parcele. Vsaki vrtnini dodelimoustrezno parcelo, vrtnine pa vsako leto me-njavamo po parcelah. Poznati moramo tudipravila, katere rastline lahko sadimo drugopoleg druge, pravimo, da moramo poznatidobre in slabe sosede, saj se nekatere rastli-ne med seboj ne prenesejo najbolje. V vrt-narstvu običajno načrtujemo triletne in štiri-letne kolobarje.

Nataša Kunstelj, univ. dipl. inž., BC Naklo., foto: Nataša Kunstelj

Kolobarjenje - manjbolezni in škodljivcev

Vrtnarjenje po načelu biodinamike (28. februarja - 8. marca 2012)Obrezovanje in nega sadnega drevja (1. 3. 2012)Permakultura v vrtu (7. marca - 28. marca 2012)

Šopek za mami (7. marca 2012)

V mesecu februarju in marcu so organizirani še tečaji s področjaračunalništva, živilstva, izdelovanja nakita, ...

Vse to in še več lahko najdete na: www.bc-naklo.si, pišete nam lahko na e-pošto: tecaji@bc-naklo.si.

Hosta kot pokrovna rastlina

Kombinacija bazilike in paradižnika Kapucinke, buče in koruza

Jesenske barve

Bio

tehn

iški

cen

ter

Nak

lo,

Stra

hinj

99

, N

aklo

55

Na Biotehniškem centru Naklo so organizi-rali predstavitev trendov v floristiki za leto2012. Tokrat sta trende predstavljala sloven-ski florist iz Prekmurja Andrej Hriberšek(Aranžiranje cvetja Taja) in nizozemski flo-rist Pieter Wijkmans (Wellantcollege). Zapopestritev programa so poskrbeli nadarje-ni dijaki in študentka pod mentorstvom mag.Sabine Šegula. Vsi sodelujoči so namreč de-monstracijsko predstavili izdelovanje izbra-ne cvetlične dekoracije. Več kot sto cvetličar-jev iz Slovenije in tudi gosti iz Hrvaške so iz-jemno uživali v predstavitvi trendov. Dobili

so številne koristne informacije o novih izdel-kih podjetja Smither - Oasis, ki med drugimomogočajo neslutene kombinacije barvnihgob za sveže cvetje in s tem oblikovanjezelo nenavadnih cvetličnih dekoracij. Letos so aktualne smernice floristike obliko-vane tako, da zadovoljijo še tako zahtevne-ga kupca. Kot je pomlad nežna, živahnain ljubeča, so take tudi pomladne dekora-cije, ki vsebujejo veliko nežnih drobnih cve-tov pastelnih barv. Veselje, neobreme-njenost in optimizem je smernica, ki jocvetličarji predstavijo z uporabo cvetja v to-plih barvah. Ti aranžmaji zaznamujejo zače-tek poletja in časa brezskrbnih dni. Z upora-bo živahnih barv cvetov, katerih domovinaso južni eksotični kraji, nas v domišljijskemsvetu kar popeljejo na eksotične počitnice.V času, ko vsi hitimo, pa je smernica ne-kdo je pozoren in skrbi zate izjemnopomembna. To svojo sporočilnost imajocvetlične dekoracije v kombinaciji nežnihčipk, ki pričarajo nežnost, in volne, ki sim-bolizira toplino prijatelja. Z uporabo različ-nih recikliranih materialov se transparentnoodraža smernica varujmo naravo - re-ciklirajmo, za katero pravi florist AndrejHriberšek, da bi morala postati stalnica na-šega življenja. Ker je iz leta v leto veliko no-vih materialov, ki jih lahko cvetličarji upo-rabljajo v svojih cvetličnih umetninah, se jena cvetličnem modnem parketu pojavil šeretro kič. Pri tem stilu se uporabljajo raz-lične posode z retro vzorci, ki so nekolikopreoblikovani vzorci cvetja, živali in poletnimozaiki. Barve so večne, bi lahko reklipoletnim cvetličnim aranžmajem in šopkom,ki imajo v svojih kompozicijah dominantnocvetje živahnih kontrastnih barv. Da so barve pomembne, se strinja tudi flo-rist Janez Seliškar, ki s svojimi cvetličnimiumetninami razveseljuje že 40 let. Tako jena prireditvi izdelal šopek v živahnih bar-vah, ki je kar izžareval pozitivno energijo.Ob koncu predstavitve trendov smo vsi nav-zoči ravno tako izžarevali pozitivno energi-jo, ki nam je dala elana, da organiziramotrende v floristiki tudi v letu 2013.

Mag. Sabina Šegula, BC Naklo,foto: Sabina Šegula

Predstavitev trendov v floristiki v letu 2012

Pustni aranžma

Demonstracijski prikazi cvetličnih dekoracij

Šopki v pastelnih barvahValovita namizna dekoracija

Cvetlični pralineji z barvno gobo podjetja Smither - Oasis

Florist Andrej Hriberšek pri izdelavišopka

Bio

tehn

iški

cen

ter

Nak

lo,

Stra

hinj

99

, N

aklo

✿ Sadike zelenjave✿ Začimbe✿ Namenski substrati

za presajanje✿ Vrtnarsko gnojilo

za vse rastline

✿ Sobne rastline✿ Orhideje✿ Rezane vrtnice za 8. marec ✿ Čebulnice✿ Mačehe, trobentice,

spominčice

VRTNARSTVO A N T O L I NPodjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d.o.o.Dorfarje 20, 4209 Žabnicae-pošta: vrtnarstvoantolin@siol.net, www.vrtnarstvo-antolin.com

Od 5. do 11. marca AKCIJSKA PRODAJAZa vse nakupe 10 % popust

Vrtnarstvo Antolin - domača proizvodnja za domači trg04/502 34 00- Vrtnarija Dorfarje 04/502 3400Vrtnarija Forme 04/513 6088Vrtnarija Radovljica 04/531 5549

KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, Z.O.O. Slovenska cesta 2,4207 Cerklje na GorenjskemTel.: 04/252 90 10info@kzcerklje.si

CERKLJE, Slovenska cesta 2, tel.: 04/252 90 20ŠENČUR, Kranjska cesta 2, tel.: 04/251 91 40VOKLO, Voklo 98, tel.: 04/251 91 41KOMENDA, Zadružna cesta 2, tel.: 01/834 56 80MORAVČE, Vegova ulica 7, tel.: 01/834 56 84

IZ N

AŠE

GA

P

RO

GR

AM

A:

FORCE 1,5 G (20 kg pakiranje) - sredstvo za zatiranje strun na njivskih površinah.Posebna ponudba traja do 15. 03. 2012 oz. do odprodaje zalog.

● sprejemamo prednaročila za semensko koruzo● prodaja semenskega krompirja● na akumulatorje TOPLA vam nudimo 10 % popust ob menjavi staro za novo ● na vso zemljo iz zaloge vam tudi priznamo 10% popusta ● Ratibrom parafinski bloki - 10% popusta ● trajno nizka cena cementa ...● Bioorganik ● Strunal ● zemlje ● čebulnice cvetic ...

PROGRAM ZA DOM IN VRT

● Sadike ● Lončnice ● Gnojila ● Program za varstvo

rastlin ● Orodje za dom in vrt ● Hrana in oprema za

male živali ● Gradbeni program ● Program za

ekološko vrtnarjenje ● Program zdrave domače

hrane s slovenskih kmetij (domači rezanci, keksi,

vino, jabolka ...)

PROGRAM ZA KMETIJSTVO

● Odkup in prodaja mleka ● Odkup in prodaja živine ● Odkup in prodaja poljščin ● Krmila ● Gnojila ● Kmetijska semena ● Program za varstvo rastlin ● Več vrst profesionalnih čistil za mlekovode

in sredstev za odpravljanje težav pri živalih iz proste

prodaje.

Mlečni nadomestek za vzrejo telet

PO

SEB

NE

PO

NU

DB

E!

AKCIJA!

58

���������� �� � ����� � ���� �� �� �� �� �� �� ������� ���� �� �� �� ����� ��� � ������� ���� �� ������ �� ���� ����� �� ���� �� ��! ������� ��� �� ���������� � �� �������� ���� �� �"������! �� �� ��������������!�� ��"�� � ��������������������������������� �������� � ������� ���! �� �� ��������� �� ��������� ���"� ����� ���� ��� ������ �� ���� ����� ��"��������������� #�� �� ����� ����� ���� ��������� �� �������� ������������ ����� ����������������� ������"����������������������������� ��������� ������������������������������� ���������������������������� ��� ��� ��� ����� �� "������ � ��������� �������������� ������ ��� � ������� ���� �!����"��� ����"����������������� � � $�������������������������������"�� �����"��������"����� �����"���������������� ��� ������� �� ���������� � �������� � ����� ����������� ��� "�������� �������� �� ������ � �� �� ���� ���������������������� ��������������������������"������� �� ��! �� ��� ���� �� ������ �� �� �������� ������������!���!��� ���������������

"ALL INCLUSIVE" FINANCIRANJE Z OBVEZNIM ZZAAVVAARROOVVAANNJJEEMM IINN PPOOPPOOLLNNIIMM KKAASSKKOO KKRRIITTJJEEMM. J

������������� ��������������� ��������������� ��������������� ��������������� ������������ ����� ������� ����������������������������� ���������������������� ���� ������ ���������������� ���������������������� ���� � ��������������� ��www.škoda.si�

/mesec* /mesec*

Simply HappyFabia Ambition 1,2 TSI, 63 kW

Simply HappyOctavia Business 1,2 TSI, 77 kW

SIMPLY HAPPY

�����!� ������������� ����"����#$2%���&�'���(��)+$$����� �+,-�'�+&-��)���

����������������� ������������� ��������������������������������������������������!�"�� ����#!�!!!��� �$�����"%�����&������������'������� ����'���!�&()��*���������������������������'� ������ �$��������"��� �����"���� ��� �������+++������-���������� ���

Mobilna eko avtopralnica

$��������������������� ������������������������������ %�������� � ���������������������������� ��������� ���� ������������������ �����������&'�!����������������� ��������� ������������������������� ����������������������� ���"���

������������������������������������������������ � ��������������������������������tudi na vašem domu

Linum d.o.o. - Master franšiza Limpo���������()�*+++���������

Na Gorenjskem

Telefonska ������������ ������

080 5003

info@limpo.si, www.limpo.si

elegantnim stilom, poleg tega pa bona voljo z dvo- ali štirikolesnim pogo-nom, z različnimi motorji in razno-vrstno opremo. Motorna paleta obsega tri pogonskestroje, osnovni bo 1,6-litrski bencinskištirivaljnik, ki razvije 85 kilovatov (115KM) in je opremljen s petstopenjskimročnim menjalnikom. Drugi bencin-ski motor je 2,0-litrski štirivaljnik s 113kilovati (147 KM), ki bo na trgih zunajEvrope lahko opremljen tudi z brez-stopenjskim samodejnim menjalni-kom. Pričakovati je, da bo pri evrop-skih kupcih največ zanimanja za obaturbodizelska motorja, šibkejši z 1,6 li-tra gibne prostornine razvije 82 kilo-vatov (112 KM) in močnejši 1,8-litrski110 kilovatov (150 KM). Najbrž je odvečpoudarjati, da so vsi motorji, kolikor jeto mogoče prijazni do okolja in vozni-kove denarnice.Koliko bo treba odšteti za C4 Aircrossna slovenskem trgu, za zdaj še ni jas-no, znano je le, da novinca lahko pri-čakujemo proti koncu leta. Matjaž Gregorič

AVTO

HIŠ

AVR

TAČ

, d.

o.o.

Več moči in športnostiPri Audiju so pripravili oplemeniteno izvedbokupeja in odprtega dvosedežnika TT.

Še močnejši, še hitrejši, še bolj dinamičen bo od letošnjepomladi, ko bo zapeljal na ceste, Audijev model TT z do-datno oznako RS plus. Kompaktni športni avtomobil vkupejevski ali odpreti izvedbi bo imel namreč v nosu pet-valjni bencinski motor, ki s pomočjo prisilnega polnjenjarazvije kar 265 kilovatov (360 KM), kar zadošča za največ-jo hitrost 280 kilometrov na uro. V primerjavi z izhodiščno izvedbo ima ta pogonski strojdodatnih 15 kilovatov (20 KM) moči, za prenos moči sta navoljo 6-stopenjski ročni menjalnik ali 7-stopenjski samo-dejni, ki prestave menja z bliskovito hitrostjo. Stalni štiri-kolesni pogon quattro, ki deluje na osnovi lamelne sklop-ke, motorno moč suvereno prenaša na cesto.Ob značilnem rohnenju in pihanju petvaljnega motorja

se TT RS plus do hitrosti 100 kilometrov na uro ”izstreli”v 4,1 sekunde. Ob obljubljeni najvišji hitrosti, ki je elektron-sko omejena na 280 kilometrov na uro, je treba avtomo-bilu privoščiti povprečnih 8,5 litra bencina na 100 prevo-ženih kilometrov. TT RS plus Coupé z ročnim menjalnikom bo v Nemčijinaprodaj za 60.650 evrov, izvedba s 7-stopenjskim samo-dejnim menjalnikom pa bo stala 62.800 evrov. Odprta iz-vedba s platneno streho je še za približno tri tisočakedražja. Matjaž Gregorič

SEDAJ EDINSTVEN AKCIJSKI TRENUTEKSEAT ALTEA že za

13.990€ SEAT IBIZA že za

8.990€

SEAT-OVA AKCIJA LOS CEKINOS JE SPET TU.

SEAT LEON že za 12.990€

Ne zamudite izjemne priložnosti in pri nakupu določenih modelov

Volkswagen prihranite kar do 3.500 evrov. Višina prihranka je

odvisna od modela avtomobila. Ponudba velja do 31. januarja 2012

oz. do odprodaje zalog.

Slike so simbolne.

Emisije CO2: 96–199 g/km. Kombinirana poraba goriva: 3,7–8,6 l/100 km.

www.volkswagen.si

prihranek do

3.500 EUR

������������� ���

*AKCIJA VELJA OD 13. 2. 2012 DO 31. 3. 2012. �������������� ���������������� ����������������€.

��� ��������� �������������������������������������������� �����CELJEMariborska c. 100T: 03 493 06 00

VELENJECeljska 40T: 05 901 20 50

MARIBORVetrinjska 30T: 02 228 22 38

KOPERČevljarska 11T: 05 626 19 93

MURSKA SOBOTAGregorčičeva 42T: 02 53410 80

NOVA GORICACankarjeva 12T: 05 333 02 13

KRŠKOCKŽ 141T: 07 384 45 45

KRANJNazorjeva 3T: 04 236 87 44

NOVO MESTOOtoška cesta 5T: 07 384 45 40

LJUBLJANA BTC, Dvorana 4 T: 01 585 2000

Optika Clarus v Kranju vabi:

Optika Clarus, Tomaž Šenk s.p., KranjNazorjeva 3; T: 04 236 87 44

- brezplačna kontrola vida- okulistični pregledi- športna in sončna očala z dioptrijo - kontaktne leče - izdelava progresivnih očal

(očala za daljavo, srednjo in bližinsko gledanje, hkrati)

Ljubezen: Polni energije inosebne sreče se boste podali

novim izzivom naproti. Cilj, ki ste siga zastavili, boste dosegli še ob pra-vem času.Finance: Pred vami bo zelo veliko raz-ličnih poslovnih izzivov in težko vambo izkoristiti prave. Že ko boste skorajodločeni, se bo pred koncem zapletlo.Nasvet: Ne prehitevajte, počakajte ne-kaj dni in se nikar ne zaletavajte v zid,saj se vrata odprejo sama.

Oven 21. marca - 21. aprila Lev 23. julija - 23. avgusta Strelec 23. nov. - 21. dec.

Ljubezen: Počutili se bosteprazni in iskali boste tista za-

dovoljstva, ki vas lahko notranje za-polnijo in sprožijo občutek miru, var-nosti in sreče.Finance: Začeli boste uresničevati fi-nančne načrte in prvi rezultati sebodo hitro pokazali. Po dolgem časuboste dobre volje.Nasvet: Zapadli boste v konflikte zrazličnimi ljudmi, vendar se temu neboste mogli izogniti. Ni panike.

Ljubezen: V tem obdobjubodite še posebej pozorni na

dogajanja okoli sebe, da česa ne zamu-dite, kar bi bilo za vas pomembno.Čaka vas presenečenje.Finance: Zaradi nepremišljenih dejanjsi boste zopet delali sive lase, saj vas boprazna denarnica še kako opominjalana to. Ne boste se obremenjevali.Nasvet: Dobro veste, da bi vam poči-tek dobro del, zatorej glejte, da to opo-zorilo ne gre mimo vas, kot ponavadi.

Ljubezen: Malo preveč seboste igrali s čustvi in se tako

nevede zapletli, da kar nekaj časa neboste našli izhoda. Ni kaj, pestro bo.Finance: Na delovnem področju bostev tem obdobju pred preizkušnjo. Ime-li boste možnost spoznati, kako velikoste v resnici sposobni.Nasvet: Slabe volje boste toliko časa,dokler ne pridete do spoznanja, da steza nastalo situacijo krivi malo tudi visami.

Ljubezen: Dokazovali seboste sebi in drugim. Želeli si

boste pohval, prejeli pa od tistih, nakatere ste že skoraj pozabili. Ostali bo-ste brez besed.Finance: Neko pismo oziroma sporočilovas bo zelo prijetno presenetilo. Za nekodoločeno zadevo ste si ustvarili napačnomnenje, kar tudi kmalu spoznate.Nasvet: Predolgo ste molčali. Hude be-sede so včasih potrebne, le glejte, da neboste pretiravali.

Bik 22. aprila - 20. maja Devica 24. avg. - 23. sept. Kozorog 22. dec. - 20. janu.

Ljubezen: Ker boste tudiprecej rahločutni, morate biti

pazljivi, da stvari, ki so namenjene za-bavi, ne vzamete preveč zares. Hititepočasi.Finance: Že nekaj časa premišljujete ovečjem nakupu, pa se nikakor nistemogli odločiti. Sedaj je pravi čas, da tostorite.Nasvet: V vaši glavi se vedno porajajonove ideje. Tudi če ni vidne realizaci-je, se zaradi tega ne obremenjujte.

Ljubezen: Osamljeno seboste počutili toliko časa, do-

kler boste to sami hoteli. Vedno ni do-volj samo stik z naravo, potrebni sotudi ljudje okoli nas.Finance: Kot ponavadi boste sami sebipreveč naložili in se kasneje spraševali,čemu je bilo to sploh potrebno. Kljubtrudu ne morete iz svoje kože.Nasvet: Če imate v mislih, da bi se od-pravili na daljšo pot, je nikar ne prestav-ljajte, ampak pojdite. Ne bo vam žal.

Ljubezen: Na čustvenem po-dročju boste prišli do novih spo-

znanj. Stvari, na katere do sedaj niste bilipozorni, vam bodo pomenile vedno več.Finance: Hitite počasi in s trezno gla-vo, da se ne spotaknete. Velike misliboste imeli glede neke naložbe, pojdi-te v akcijo.Nasvet: Ne obremenjujte se že v na-prej. Besede, ki že nekaj časa visijo vzraku, bodo prišle na površje, s tem patudi rešitev.

Škorpijon 24. okt. - 22. nov. Ribi 20. februarja - 20. marca

Ljubezen: V ljubezni se bo-ste otresli dvomov in odveč-

nih skrbi. Končno boste začutili za-upanje in se prepustili lepim trenut-kom.Finance: V trenutku boste hoteli vsespremeniti, pa ne zato, ker bi se nave-ličali, ampak zato, ker ne boste znaliobčutiti pravega zadovoljstva.Nasvet: Ravno v majhnih stvareh seskrivajo najbolj dragoceni zakladi. Nespreglejte znakov okoli sebe.

Dvojčka 21. maja - 21. junija Tehtnica 24. sept. - 23. okt. Vodnar 21. jan. - 19. feb.

Ljubezen: Rešila se vam botežava, ki vas že dalj časa

muči. Rešitev se pojavi sama od sebein to takrat, ko boste to najmanj priča-kovali.Finance: Čisto malo se vam zaplete sstrani ljudi, od katerih pričakujetepodporo, a to vam ne bo vzelo pogu-ma. Samo naprej!Nasvet: S tem, ko boste občutili posle-dice svojih dejanj, pridete do življenj-skih spoznanj, ki jih zelo potrebujete.

Ljubezen: Dogodki vasbodo začeli prehitevati in ko-

maj boste kos sprotnemu dogajanju.Marsikaj, kar vam je do sedaj ostaloskrito, se bo pokazalo. Prijetno bostepresenečeni.Finance: Pri financah pričakujte pozi-tivne spremembe. Vsa bremena prete-klosti bodo odvržena in pozabljena.Nasvet: Velikokrat se zavemo nečesašele takrat, ko to izgubimo. Nikar nečakajte toliko časa, da ne bo prepozno.

Ljubezen: Veliko vztrajnostiboste potrebovali, da boste na-

šli nazaj svoj duhovni mir. Misli vambodo kar nekaj časa begale sem ter tja.Finance: Delo vas bo priganjalo, patudi neke stare zadeve boste morali šeporavnati. Časa imate še dovolj, a vse-eno pohitite.Nasvet: Včasih se morate malo spro-stiti, pa čeprav je zato treba malo glo-boko seči v žep. In nikar zato ne imej-te slabe vesti.

Rak 22. junija - 22. julija

61

Monika Mlinarec, 26 let, in Anže Mlakar, 32 let

Monika in Anže sta se spoznala na hokejski tekmi v HaliPodmežakla na Jesenicah, skupaj sta že 12 let. Pred tremileti se jima je pridružil sin Matic, septembra letos pa se bodorazveselili še enega družinskega člana. Živijo na KoroškiBeli, Monika dela v trgovini Mercator, Anže pa v domu upokojencev dr. Franceta Berglja. Prosti čas najraje preživljajovsi trije skupaj, radi hodijo na sprehode in se igrajo.

Tjaša Svetlin, 25 let, in Tomaž Vilman, 32 let

Tjaša in Tomaž se poznata že približno deset let, par pa stapostala pred dvema letoma. Lani sta se preselila v hišo, ki sta jozgradila na Planini pod Golico. Tjaša je zaposlena na Petrolovičrpalki na Jesenicah, Tomaž pa je samostojni podjetnik in pre-važa naftne derivate. Prosti čas si za zdaj krajšata s psičko Kajo ins sprehodi v naravo, vendar si v prihodnosti želita tudi otroke.

Sanja Tadić, 24 let, in Siniša Basara, 30 let

Sanjo in Siniša je združil njun športni duh, saj sta se spoznala na košarkarskem igrišču v Podmežakli. Siniša jenavdušen košarkar, Sanjo navdušujejo tenis, joga in sprehodi. Živita na Jesenicah, sta zaposlena in zdaj najprejnačrtujeta poroko, sledili pa bodo otroci, ki si jih tudi obaželita.

Mojca Girandon, 21 let, in Marko Čuden, 24 let

Mojci in Marku se je pred petimi leti zgodila ljubezen na prvipogled. Srečala sta se v lokalu, kjer je Mojca takrat delala. Moj-ca trenutno ne hodi v službo, je pa polno zaposlena s sedem-najstmesečno hčerko Aljo. Zanjo sama nariše pobarvanko,izdeluje unikatni nakit in voščilnice. Marko je zaposlen v Ekopark hotelu Bohinj, živita pa pri njegovih starših na Jesenicah.

Mojca Rabič, 27 let, in Andraž Sodja, 28 let

Za Mojco in Andraža sta bili usodni dve srečanji: prvo preddvaindvajsetimi leti na morju, kasneje pa sta se spet srečalav domačem kraju: na Jesenicah. Od takrat sta neločljiva inzato ne preseneča, da se jima je pred sedmimi mesecipridružila še hčerka Ema. Živijo pri Andraževih starših na Jesenicah. Mojca je zaposlena v Splošni bolnišnici Jesenice,Andraž pa občasno poroča za Gorenjski glas. V prostemčasu se najraje posvečata hčerkici.

Monika Komic, 43 let, in Primož Ambrožič, 43 let

Monika in Primož sta se leta 2001 spoznala na Gorenjskibanki, kjer je Monika zaposlena. Od takrat naprej sta par in tudi živita skupaj. Pred šestimi leti sta dobila hčerko Ano,na silvestrovo leta 2010 pa še sina Nejca. Radi so skupaj in se večkrat odpravijo na izlet čez Vršič v dolino Trente do morja. Poleg otrok so Monikina velika ljubezen balkonskerože in peka tort, Primož pa rad smuča in planinari.

Mirjana Dolič, 28 let, in Mitja Levec, 31 let

Mirjana in Mitja sta se spoznala na praznovanju Mirjaninegarojstnega dne. Mitja je po poklicu pek, v prostem času rad lovi ribe in kuha. Mirjana je zaposlena v trgovini Lidl, aje trenutno na porodniškem dopustu, saj je tretji sinček starpol leta. Najstarejši šteje šest, drugi pa dve leti. Živijo v hiši v Komendi, za Sanjsko poroko pa so izvedeli kotnaročniki na Gorenjski glas.

Špela Zaberl, 25 let, in Matjaž Šušteršič, 28 let

Špela in Matjaž sta se spoznala leta 2004 v Kropi. Po nekajčudovitih zmenkih sta ugotovila, da sodita skupaj, in kmalusta se preselila v Radovljico, kjer sta si uredila stanovanje. V prostem času rada potujeta in se ukvarjata z različnimišporti, oba sta tudi prostovoljna gasilca v PGD Lesce. Špelaje zaposlena v podjetju DM, Matjaž pa v podjetju Janus Trade. Lani sta se že nameravala poročiti, a sta poroko zaradirojstva hčerke Leje oktobra lani morala prestaviti.

Sandra Šimic, 22 let, in Mitja Lipicer, 36 let

Mitja je pred petimi leti doma priredil novoletno zabavo, nakateri je med številnimi gosti Sandra zase našla prostor podmizo. Tam jo je našel Mitja. Takoj sta se ujela, a sta se nju-ni poti za dve leti še razšli, leta 2009 pa sta se znova srečalain preskočila je iskrica. Sandra končuje študij na Višjistrokovni šoli za gostinstvo in turizem na Bledu, Mitja paopravlja poklic strugarja - rezkalca. Kot podnajemnika živitav stanovanju na Koroški Beli in sta lastnika dveh muckov.

Sanjska poroka v mestu narcisPomlad je najlepši letni čas za poroko. Ker ima Gornjesavskimuzej Jesenice na Stari Savi dokaj neznan, a idealen prostorza poroke, so se zaradi promocije lokacije odločili, da bodomaja letos poročili par, ki bo prejel tudi bogate nagrade spon-zorjev. Na prijavnico, ki je bila objavljena v Jeseniških novicah,se je sprva prijavilo 17 parov, devet, ki jih predstavljamo danes,

pa jih bo vztrajalo do konca. "Zmagovalni" par bo znan 24.marca na Poročnem sejmu v dvorani Kolpern na Stari Savi naJesenicah. Par bo izbran glede na število prejetih glasovnic, kiso objavljene v vsaki številki Gorenjskega glasa. Vsak lahkopošlje več glasovnic, veljavne so samo originalne glasovnice.Dina Kavčič, foto: Gornjesavski muzej Jesenice

62