Leto: XIV - ISSN 1408-1350 December 2009 • Številka 4

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A O B Č I N O Š E N Č U Rwww.sencur.si

Občankam in občanom

občine Šenčur voščimo

vesele božične praznike ter

obilo sreče, zdravja

in uspehov v letu 2010!

Župan Miro Kozelj

Občinski svet

Občinska uprava

Občankam in občanom

občine Šenčur voščimo

vesele božične praznike ter

obilo sreče, zdravja

in uspehov v letu 2010!

Župan Miro Kozelj

Občinski svet

Občinska uprava

Pogovor z županom

2 - J U R I J

Občinski svet je že lani potrdil proračunza leto 2010, ki ga bo najbrž treba, tako kotletošnji proračun, zaradi spremenjenih fi-nančnih razmer popraviti. Ali bo treba zatonekatere investicije preložiti na boljše čase?

”Kot ste že omenili, smo zaradi spremenje-nih pogojev poslovanja pripravili rebalansproračuna za leto 2009, ki ga bo občinski svetobravnaval na zadnji letošnji seji (22. decem-bra, op. p.), v začetku prihodnjega leta pa bov sprejem ponujen tudi rebalans proračuna zaleto 2010. Rebalansa obeh proračunov sta po-trebna, ker se nekatere postavke na dohodkov-ni strani niso uresničile, kar narekuje spre-membe tudi pri porabi. Pri tem mislim pred-vsem na planirano prodajo občinskih zem-ljišč, za katero je ta čas precej neugoden, neželimo pa prodajati za vsako ceno. Začasniproračunski izpad bo zato precejšen, a je ven-darle treba pripomniti, da smo to možnostupoštevali in zato tudi sama poraba ni bila na-črtovana v obsegu, ki bi zajemal planiraniproračun v celoti. Prav ste ugotovili, da bozato treba nekatere investicije, ki lahko poča-kajo, prestaviti na kasnejše obdobje. Ne more-mo pa prestaviti investicij, pri katerih računa-mo na evropska sredstva. Če teh investicij neizvedemo, je ta denar za nas izgubljen, česarpa si ne moremo in ne smemo privoščiti. Takosmo pred dnevi, skupaj z občino Medvode inMestno občino Kranj že oddali vlogo na raz-pis za črpanje kohezijskih sredstev, namenje-nih skupni investiciji izgradnje kanalizacij-skega sistema s čistilno napravo za južni delobčine. Prav tako upamo, da bo država držalaobljubo in objavila peti razpis za koriščenjesredstev za regionalni razvoj, saj načrtujemogradnjo fekalne kanalizacije od naselja Vogedo sredine Visokega. Glavni del investicij vprihodnjem letu bo torej nadaljevanje gradnjekanalizacije in istočasna obnova vodovodnegaomrežja in ostale komunalne in cestne infra-strukture. Vsekakor upam, da bo leto 2010 želeto vzpona in izhoda iz krize, tako da bi lah-ko s kasnejšim popravkom v proračun znovavnesli nekatere investicije, ki jih bomo za se-daj še izpustili. Zaenkrat ne planiramo, da bizmanjševali sredstva za redne in osnovne de-javnosti, kot so otroško varstvo, šolstvo, soci-ala, kultura, šport ...”

Iz državnega načrta razvojnih programovso za leto 2010 skoraj v celoti izpadla sred-stva za gradnjo regionalne ceste Britof-Hotemaže in rondoja pri poslovni coni vŠenčurju. Na zadnjem informativnem se-stanku je direktor Direkcije RS za cesteGregor Ficko kljub temu obljubil, da borondo zgrajen že prihodnje leto, normalnopa naj bi potekale tudi aktivnosti za regio-nalno cesto. Mu verjamete?

”S pojasnili gospoda Ficka sem zadovoljen,saj temeljijo na realnih možnostih in vsi skupajse bomo trudili, da bodo dane besede postale

dejanja. Ne razumem paobnašanja nekaterih”gorenjskih” poslancev,ki niso podprli amand-majev, s katerimi bi lah-ko popravili te napake.Še bolj čudno pa je, daso taisti poslanci, od ka-terih so nekateri tudi žu-pani, na enak način gla-sovali tudi o amandma-jih, s katerimi bi v dr-

žavni proračun vrnili sredstva za izgradnjo go-renjske komunalne infrastrukture (GORKI) izkohezijskega sklada, saj so s tem glasovali tudiproti svojim oziroma interesom lastnih občin.”

Kdaj bo sprejet občinski prostorski načrt?”Zamuda pri sprejemanju občinskega pros-

torskega načrta nikakor ni naša krivda, saj jezanjo krivo počasno dogovarjanje z nekaterimisoglasjedajalci, predvsem pa z ministrstvom zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z njegovi-mi predstavniki smo se večkrat sestali, a ševedno nismo prejeli njihovih dokončnih smer-nic. Prejeli naj bi jih do konca leta, na njihovipodlagi pa bomo potem že januarja pristojnenosilce urejanja prostora in soglasjedajalceprosili za mnenje. V tem primeru bi lahko tež-ko pričakovani občinski prostorski načrt spre-jeli v začetku pomladi. Zaradi zamud, ki seustvarjajo na državni ravni, je vlada občinamže podaljšala rok za sprejetje prostorskih načr-tov. Sicer pa v tem primeru ne gre le za našotežavo, z enakim problemom se soočajo tudidrugod, saj je doslej občinske prostorske načr-te sprejelo manj kot deset odstotkov slovenskihobčin.”

Po odločitvi občinskega sveta bo tudi v ob-čini Šenčur uveden štirinajstdnevni odvozmešanih komunalnih odpadkov in ločevanjeodpadne embalaže že v gospodinjstvih. Novnačin naj bi začel veljati najkasneje 1. mar-ca prihodnje leto. Zakaj ne že prej?

”Znano je že, da je naš občinski svet sklenil,da občina občanom do konca leta sofinancira50 odstotkov podražitve cen odvoza odpadkov.V tem času, upam, so občani že ugotovili, dalahko z lastnim ravnanjem kar precej znižajostroške odvoza in odlaganja komunalnih od-padkov. Kar se tiče 1. marca, kot zadnjega rokaza uresničitev sklepa občinskega sveta, pa jevzrok za relativno pozen rok v tem, da moraKomunala Kranj nabaviti veliko število novihzabojnikov, ki jih bo občanom ponudila v na-jem ali nakup, saj so podobne odločitve spre-jeli tudi v drugih občinah. Sprememba načinaravnanja z odpadki je kar precejšen logističenzalogaj.”

”Za zaključek izkoriščam priložnost, davsem občankam in občanom voščim veseljain miru za božične praznike ter srečno,zdravo in uspehov polno novo leto.”

Simon Šubic

Ne želimo prodajatiza vsako ceno

Miro Kozelj

Leto: XIV - ISSN 1408-1350 December 2009 • Številka 4

P R I L O G A G O R E N J S K E G A G L A S A Z A O B Č I N O Š E N Č U Rwww.sencur.si

Občankam in občanom

občine Šenčur voščimo

vesele božične praznike ter

obilo sreče, zdravja

in uspehov v letu 2010!

Župan Miro Kozelj

Občinski svet

Občinska uprava

Občankam in občanom

občine Šenčur voščimo

vesele božične praznike ter

obilo sreče, zdravja

in uspehov v letu 2010!

Župan Miro Kozelj

Občinski svet

Občinska uprava

Na naslovnici: Pred šenčursko cerkvijo so tudiletos postavili božično-novoletno drevo.Foto: Gorazd Kavčič

JURIJ (ISSN 1408-1350) je priloga Gorenjskega glasa zaobčino Šenčur. Prilogo pripravlja Gorenjski glas, odgovor-na urednica Marija Volčjak, urednik priloge Simon Šubic,fotografija Gorenjski glas. Oglasno trženje Mirjam Pavlič,031/698-627. Priprava za tisk Gorenjski glas, d.o.o., tisk:SET, d.d., Vevče. Jurij številka 4 je priloga 101. številkeGorenjskega glasa, 22. decembra 2009, dobijo pa jo vsagospodinjstva v občini Šenčur brezplačno. Naklada:2.850 izvodov.

OBČINA ŠENČUR, KRANJSKA C. 11, ŠENČUR

Rezultati ankete o odvozu odpadkov

V septembrski številki občinskega glasiluJurij je bila objavljena anketa v zvezi s spre-membo načina odvažanja komunalnih od-padkov iz sedanjega tedenskega odvoza vodvoz na 14 dni. Kot je pojasnila MarijaCankar, tajnica občine, je bil odziv na anke-to izredno velik, saj so prejeli vrnjenih 805anket in rezultat je prepričljiv, saj se 84,5 od-stotka oziroma 680 gospodinjstev strinja sprehodom na 14-dnevni odvoz. Enako pre-pričljiv je tudi rezultat glasovanja na spletnistrani, saj se je od 399 anketirancev 80,7 od-stoka oziroma 322 anketirancev strinjalo s14-dnevnim odvozom. Podatki veljajo nadan 30. oktober 2009. Na podlagi rezultatovankete je občinski svet sklenil, da se v Obči-ni Šenčur najkasneje s 1. marcem 2010 uve-de 14-dnevni odvoz mešanih komunalnihodpadkov in ločevanje odpadne embalaže vgospodinjstvih, slednjo pa bo komunala pravtako odvažala vsakih štirinajst dni (odvoz bobrezplačen). Na tem mestu vas želimo šeopozoriti, da si preberite prispevke Komuna-le Kranj, ki so objavljeni v tej številki Jurija,kjer vas seznanjajo z možnostjo zamenjavevečjih posod za manjše, kar bo še dodatnopripomoglo k nižanju vaših stroškov odvozasmeti. S. Š.

J U R I J - 3

Občina

Konec novembra se je v Šenčurju direktorDirekcije RS za ceste Gregor Ficko sestal spredstavniki občine in krajevnih skupnosti,podjetniki in drugimi občani ter jim zagotovil,da občutno črtanje sredstev v državnem prora-čunu za državna cestna projekta na območjuobčine Šenčur še ne pomeni alarma. ”Ne gle-de na krnitev proračunskih sredstev vse aktiv-nosti v zvezi z gradnjo krožišča za obrtno conov Šenčurju in regionalno cesto Britof-Hotemaže potekajo normalno naprej. Če ne bozapletov pri odkupu dodatnih zemljišč in mo-rebitnih pritožb v postopku javnega naročila,potem bomo krožišče začeli graditi v prvi po-lovici prihodnjega leta. Cesta Britof-Hotemažeje trši oreh zaradi pridobivanja zemljišč, zatozačetek gradnje, ki bo potekala etapno, priča-kujemo v letu 2011, če ne bo že omenjenih za-pletov,” je dejal.

V državnem proračunu za leto 2010 so na-mreč črtali skoraj vsa sredstva, ki so bila sprvapredvidena za omenjena projekta: za krožiščeje tako namesto milijona evrov namenjenosamo 29 tisoč evrov, za regionalno cesto pa od2,15 milijona le še 156 tisoč evrov. Ficko je po-jasnil, da so projekti za krožišče že izdelani,treba pa je odkupiti še približno petino zem-ljišč. Za cesto Britof-Hotemaže morajo odku-piti še 70 odstotkov zemljišč v katastrski obči-ni Visoko, saj tam zaradi pritožbe še ni pravno-močna odločba o odmeri zemljišč. ”Vsa manj-

kajoča zemljišča nameravamo odkupiti pri-hodnje leto, šele nato lahko zaprosimo za grad-beno dovoljenje,” je razložil in zagotovil, da boDRSC denar za oba projekta zagotovo našel,čeprav to ni navedeno v proračunu.

Janez Sušnik je ob tem pripomnil, da bo zapridobitev gradbenega dovoljenja vseeno po-trebno potrebna sredstva vnesti v državni pro-

račun, zato je treba aktivirati vse politične sileob snovanju naslednjega proračuna. ”Tako jebilo tudi, ko se je delal državni prostorski na-črt za regionalno cesto,” je dejal. Na srečanjuje bilo tudi slišati ugotovitev, da se je treba zlastniki zemljišč čim več pogovarjati, saj jerazlastitev najslabša možna rešitev.

Simon Šubic, foto: Matic Zorman

Cestna projekta nista obstalaDirektor direkcije za ceste Gregor Ficko je zagotovil, da aktivnosti za krožišče pri poslovni coni

in cesto Britof-Hotemaže tečejo normalno naprej.

Pooblaščeni smo za naslednje vrste kritin:TRIMO TREBNJE, BRAMAC, TONDACH, SALONIT,

RAVNE STREHE - SARNAFIL, TEGOLA, OKNA VELUX, DECRA, GERARD

Poslovna cona A 55, 4208 Šenčurtel.: 04/25 15 900, fax: 04/25 15 901

e-mail: streha.kuhar@siol.netgsm: 041/614 105

KROVSTVOTESARSTVOKLEPARSTVO

KROVSTVOTESARSTVOKLEPARSTVO

Vesele božične praznike in srečno v letu 2010!

PEKARNA UMNIK ŠENČURKranjska c. 6, Šenčur

tel.: 04/251 52 85

TRGOVINE V KRANJU:Poštna 6, tel.: 04/231 92 90

Bleiweisova 6, tel.: 04/231 92 93Cesta Staneta Žagarja 16, tel.: 04/231 92 92

BUTIK KRUHA IN KAVARNICA V CERKLJAH:Ulica F. Barleta 23, tel.: 04/252 92 70

Peka

rna

Um

nik

Šenč

ur, N

ikol

aj U

mni

k s.

p., K

ranj

ska

cest

a 38

,Šen

čur

Šenčurski kruh kot v dobrih starih časih.Družinska tradicija že od leta 1947

Gregor Ficko (ob njem župan Miro Kozelj in Jure Pejanovič iz DRSC) napoveduje, da bo krožišče zgrajeno prihodnje leto, regionalno cesto pa naj bi začeli graditi leta 2011.

www.g-k.si

Občina

4 - J U R I J

V središču Šenčurja so prvi petek v decem-bru že enajstič zapored postavili božično-no-voletno drevo. Že po tradiciji za drevo vsakoleto poskrbi druga vas in letos so trinajst me-trov visoko jelko pripeljali iz Voklega. Kot jepovedal predsednik KS Voklo Marko Lončar,je 35 let rasla na vrtu Janeza Zmrzlikarja inErike Furlan. ”Malo ju je bilo treba pregovar-jati, nato pa smo ju le uspeli shecati, da sta do-volila njeno podrtje. Pa saj jima je ena jelka ševedno ostala,” je smeje povedal Lončar.

V Šenčur so božično drevo, ki so ga okrasiliže v Voklem, pripeljali s starodobnim traktor-jem, ki ga je upravljal Jože Gašpirc, v sprevo-du so sodelovale tudi narodne noše, ki jih jeprevažal Rajko Belehar, Marko Čebašek je nasvojem traktorju peljal kmečke žene z možmi,pridružil pa se jim je tudi Marjan Kožuh z loj-trnikom. Najpomembnejšo funkcijo čuvajasmreke so zaupali Jerneju Vehovcu.

V ne preveč prijaznem vremenu so drevo po-stavili delavci podjetja Vigred, za blagoslov jeposkrbel šenčurski župnik Urban Kokalj. Pri-

pravili so tudi krajši program, ki ga je povezo-vala Maša Likozar, za občane, ki so si prvi pri-šli ogledati letošnje božično-novoletno drevo,

pa so pripravili tudi pogostitev, saj so vokljan-ske gospodinje napekle različno pecivo.

Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič

Božično drevo pripeljali iz VoklegaBožično-novoletno drevo, ki tudi letos stoji sredi Šenčurja, je priskrbela krajevna skupnost Voklo. Trinajst

metrov visoka jelka je zrasla na vrtu Janeza Zmrzlikarja in Erike Furlan.

Božično-novoletno drevo so v središču Šenčurja postavili že enajstič.

● V soboto, 26. decembra 2009, Turistično društvo Šenčurvabi na POHODNIŠKI IZLET Razhodnja v neznano. Odhod av-tobusa bo ob 7. uri izpred pošte Šenčur.

● V soboto, 26. decembra 2009, z začetkom ob 10. uri vasvabimo na TRADICIONALNO ŠTEFANOVANJE, ki bo pri cerkvisv. Radegunde v Srednji vasi pri Šenčurju. Štefanovanje bo po-pestril blagoslov konj.

● V soboto, 26. decembra 2009, ob 18. uri vas vabimo, da sezberemo OB JASLICAH NA PREBAČEVEM. Otroci bodo zaig-rali božični prizor, pevci nas bodo razveselili s petjem, domačegospodinje pa bodo poskrbele, da bomo lahko od pecivu inčasu skupaj poklepetali.

● V soboto, 26. decembra 2009, bo ob 19.30 v Domu kraja-nov v Šenčurju BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Pihalnegaorkestra Občine Šenčur.

● V soboto, 2. januarja 2010, ob 16. uri vas pevski zbor Šen-čurski zvon in Pihalni orkester občine Šenčur vabita pred Domkrajanov v Šenčurju na TRADICIONALNO BUDNICO z naslo-vom S pesmijo v novo leto.

Obdarovanje starejših občanovPredstavniki krajevnih odborov Rdečega križa občine Šenčur v dneh

pred novim letom obiskujejo občane starejše od 75 let. Trenutno jih vobčini Šenčur živi 555. Poleg tega bo župan Miro Kozelj tako kot vsa-ko leto obiskal najstarejše občane po posameznih vaseh v občini.Zdravja in sreče bo osebno voščil tudi najstarejši občanki Mariji Medleiz Hotemaž, ki je letos dopolnila častitljivih 100 let. V. B.

Kategorizacija občinskih cestNa današnji seji občinskega sveta (22. decembra) bo obravnavan

osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini Šenčur, s ka-terim bodo nadomestili odlok iz leta 1998. Občina vabi vse občane, dasi na spletni strani občine (www.sencur.si) ogledate osnutek odloka zgrafičnim delom ter do 22. januarja podate pismene predloge in pri-pombe na osnutek odloka. Iz kategorizacije so izločene poti v zaseb-ni lasti, kategorizacija pa je pomembna tudi zaradi vzdrževanja cesttako v letnem kot zimskem času. Občina namreč vzdržuje samo občin-ske ceste ter nekategorizirane makadamske poljske poti v javni lasti ingozdne ceste. S. Š.

Miklavž ni pozabil na pridne otrokeKot vsako leto smo tudi letos v Občini Šenčur ob Miklavžu obdarili

najmlajše. Otroke iz Trboj, Žerjavke, Prebačevega, Srednje vasi in Sa-jovčevega naselja je Miklavž v Domu krajanov Šenčur obdaroval 5. de-cembra ob 9. uri, ostale otroke iz Šenčurja pa ob 10. uri. Tudi otroke izostalih vasi v naši občini je Miklavž obiskal in obdaroval isti dan. Otro-ci z Milj, Visokega, Luž, Olševka in Hotemaž so po ogledu igrice do-bili darila v Domu krajanov Visoko, otroke iz Voklega pa je Miklavžob 16. uri obiskal in obdaroval v Gasilskem domu Voklo. V Vogljah jeMiklavž otroke razveselil prav na dan sv. Miklavža ob 16.30 v Domuvaščanov v Vogljah. Miklavž je letos skupaj obdaril in razveselil 614otrok v starosti od dveh do sedmih let. V. B., foto: S. Š.

BOŽIČNO-NOVOLETNE PRIREDITVE

Društva

J U R I J - 5

Popestrili praznični decemberDruštvo prijateljev mladine je veseli december popestrilo z različnimi dejavnostmi.

Potem ko so lani otroci v organizaciji Društvaprijateljev mladine Šenčur (DPM)N ob Pipanovicesti v Šenčurju prvič postavili smrečice in jihokrasili, so se za zanimivo akcijo, ki je poželatudi vrsto pohval od občanov, odločili tudi letos.15. in 16. decembra so otroci iz vrtca, OŠ Šen-čur ter podružničnih šol Trboje, Voklo in Olše-vek znova krasili smrečice, ki so jih nato članidruštva prijateljev mladine postavili na travnopovršino ob Pipanovi cesti. Pri postavljanjuokrašenih smrečic so se jim družila tudi drugadruštva: društvo upokojencev, turistično društvo,Bralni krožek Šenčur. Smrečica DPM je že predtem stala pred šenčurskim muzejem, saj v njempoteka razstava Od adventa do svečnice.

Kot so nam pojasnili v DPM, so okraske nare-dili predvsem iz odpadnega in naravnega mate-riala, otroci pa so pri njihovi izdelavi pokazalizvrhano mero izvirnosti in ustvarjalnosti, okra-šene smrečice pa je posebna komisija tudi žeocenila. Najbolj izvirne bodo nagradili na zaba-vi (podelili bodo tudi tolažilne nagrade), ki jobosta DPM in šola za učence nižje stopnje 24.decembra pripravili v športni dvorani. Otrokebo zabavala skupina Foxy teens. Seveda pabodo razdeljene tudi tolažilne nagrade.

DPM je 18. in 19. decembra v centru Šenčur-ja na prostem pripravil tudi Novoletni bazar.Na stojnicah je bilo mogoče kupiti izdelke, kiso jih naredili otroci na jesenskih počitniških

delavnicah v organizaciji DPM. Tam so nasta-le zanimive voščilnice, pa glineni izdelki, an-gelci, poslikave svile, okraski in novoletniaranžmaji. Na bazarju so svoje delo predstavi-li tudi turistično in čebelarsko, društvo upoko-jencev in klub mladih, člani Avto-moto druš-tva Šenčur pa so poskrbeli tudi za varovanje

prireditve. Obiskovalci so se lahko seznanilitudi z domačimi obrtmi in kulinaričnimi do-brotami. Novoletni bazar so popestrili s kultur-nim programom, na katerem so nastopili otro-ški in odrasli pevski zbori, otroška folklornaskupina Vrtavke, izvedli so tudi karaoke.

Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič

Ob Pipanovi ulici v Šenčurju so znova postavili novoletna drevesca.

Vrtavke rade plešejo folkloroOtroška folklorna skupina Vrtavke skuša ohranjati ljudsko izročilo.

Folklora je ljudska kultura, folklorizem pa je zavestno ohranjanje inpoustvarjanje ljudskega izročila. Med ljudsko izročilo spadajo tudiljudski plesi, stare igre, zbadljivke, šaljivke, uspavanke, uganke, zazibanke. Vse to želi ohranjati otroška folklorna skupina Vrtavke, kideluje kot sekcija pri Društvu prijateljev mladine Šenčur. Nastopamooblečeni v folklorne kostume. Mentorica otroške folklorne skupine jeDragica Markun, pomaga ji Nataša Šoštarič.

Ljudski ples je spremljal človeka ob vseh pomembnih mejnikih nje-govega življenja (rojstvu, godovih, celo ob smrti itd.) in v prazničnihdneh (pustu, na Jurjevo, kresu itd.), bil je nepogrešljiv na zabavah po

končanem delu (žetvi, košnji, ličkanju koruze). Ob plesu odraslih ježivelo tudi otroško plesno izročilo, ki je bilo na meji med plesom inigro. Otroci so bili navadno opazovalci odraslih. Veliko otroškihplesov je povzetih po odraslih, le da so poenostavljeni. Uporabljali sotudi preprosta glasbila, ki so jih sami naredili - piščali iz lubja, ropo-tulje, iz stebla regrata, uporabili so tudi kamenčke, palice, glavnik itd.

Otroci folklorne skupine Vrtavke so razdeljeni v dve skupini in sicerpredšolsko in šolsko skupino. Vaje imamo enkrat na teden, prednastopi so še dodatne vaje. Letos smo imeli že kar nekaj nastopov, insicer smo nastopali na predstavitvi umetnikov udeležencev mednaro-dne kolonije V-oglje, na srečanju upokojencev občine Šenčur v Voklem,ob odprtju novega dela vrtca Šenčur, kjer smo gostili upokojenskofolklorno skupino iz Cerkelj in se predstavili tudi z skupnim plesom,ter s tem dokazali, da medgeneracijskih ovir ni. V tednu krompirjevihpočitnic smo pripravili delavnico, na kateri smo se skupaj z udeležencidelavnice naučili dva ljudska plesa, se igrali stare igre, predstavilinekaj zbadljivk, izštevank, zazibank. Predstavili smo tudi preproste inštrumente. Nastopili smo na dobrodelnem večeru z naslovom Zobrazi in s srci v organizaciji Biotehniškega centra Naklo. Radi seodzovemo vsakemu povabilu, saj radi nastopamo. Fantje, punce vasvabijo v svoje vrste, ker nimajo parov. Ne bo vam žal, saj se velikozabavamo, tudi nogomet boste lahko igrali, a le z žogo iz cunj.

Pri plesu nas spremljajo godci: na harmoniki Mitja Dolinšek in Ambrož Rozman, s klarinetom Bernarda Rozman, s kljunasto flavtoTinkara Jerkič. Iščemo godca, ki bi rad sodeloval pri naši folklorniskupini in igral violino. Uka željni se pa lahko uči igrati na oprekelj (toje instrument podoben cimbalam). Zainteresirani naj se obrnejo namentorico OFS Dragico Markun - tel. 251 1950. Dragica Markun

Društva

6 - J U R I J

Ideja o lastnem prostoru za vaje se je poja-vila že kmalu po ustanovitvi orkestra, ko muje bil v uporabo dodeljen manjši prostor vDomu krajanov, kjer je bil pred leti občinskiurad in kasneje policija. Prostor je kmalu postal premajhen, saj se je orkester vztrajnoširil. Tako je občina predlagala dvorano

Doma krajanov kot začasni prostor za vaje orkestra, ki pa je temu namenu služila še nadaljnjih sedem let. Prostora je bilo sicer dovolj, vendar pa se je pojavil problem pri postavljanju inštrumentov, saj je bilo potreb-no oder vsakič pripraviti za vaje in po konča-nih vajah tega tudi pospraviti. Seveda pa

orkester tudi ni bil edini, ki je dvorano upo-rabljal. Tako smo dobrih sedem let godbenikienkrat oz. kasneje celo dvakrat na teden nosi-li stojala, svoje inštrumente in vsa tolkala gorin dol po zadnjih stopnicah Doma krajanov,kar je nenazadnje še dodatno obrabilo stojalain predvsem tolkala.

Prva boljša rešitev se je pokazala v najemuenega izmed prostorov v stavbi za trgovinoMercator, vendar pa se na koncu ni izšlo vsetako, kot je bilo načrtovano. Tako se je županuMiru Kozelju konec leta 2008 ob gradnji pri-zidka vrtca, v katerem je bil en prostor na pod-strešju takrat še neizkoriščen, utrnila ideja, kije pomenila rešitev prostorske stiske.

Godbeniki smo tako v uporabo dobili okoli100 m2 velik mansardni prostor, v katerem sopoleg večjega prostora za vaje tudi sanitarije inmanjša pisarna, poleg tega pa imamo sedaj do-volj prostora tudi za garderobne omare in pri-merno skladiščenje inštrumentov ter arhiva.

Ob prevzemu lastnih prostorov še vedno va-bimo vse zainteresirane ljubitelje glasbe, da senam pridružijo. Imamo še nekaj prostih inštru-mentov, starost in znanje nista pogoj, potrebu-jete le veselje do glasbe in druženja. Dodatneinformacije so na voljo na naši spletni straniwww.orkester-sencur.si in na številki 041/465600 (Matevž). Maja Logar

Godba v novih prostorihV novembra odprtem prizidku vrtca v Šenčurju je svoje nove prostore dobil tudi

Pihalni orkester občine Šenčur.

Igro Pazi! Stevardesa! je pripravilo društvo za kulturno in fotografskoumetnost Gledališče Šenčur. Znana komedija predstavlja težave, v katere seje zapletel dobro situiran moški Mark, ki si je umislil kar tri zaročenke hkrati,vse stevardese. Navidez idealno moško življenje se mu kaj hitro močnozaplete ... ”Gledalci so novo igro lepo sprejeli, tako da so bile premiera in prvetri ponovitve dobro obiskane. Že sedaj občanke in občane vabimo na nasled-nji ponovitvi, ki bosta 9. in 22. januarja, prav tako v domu krajanov v Šenčur-ju,” je povedal Matjaž Repnik, zadolžen za marketing v društvu.

Letos je društvo postreglo tudi z novostjo - potopisnimi predavanji. Vžupnijskih prostorih so doslej občani že lahko prisluhnili vtisom spopotovanj po Skandinaviji, Ruandi, Pakistanu, Škotski in od Kube doBolivije, januarja pa sledita potopisa o Avstraliji (16. januarja) inPatagoniji (30. januarja). Obe predavanji bosta potekali v domu kra-janov v Šenčurju. ”Predavanja, ki so bila zelo pozitivno sprejeta, so zaobiskovalce brezplačna, stroške pa skušamo pokriti z izkupičkomgledališke predstave,” je še pojasnil Repnik. Simon Šubic

Komedija o prevaranih stevardesahDvorano krajevnega doma v Šenčurju je decembra polnila igra Pazi! Stevardesa!,

ki jo bodo ponovili tudi januarja.

Oglas

J U R I J - 7

Vse vrste odpadkov lahko pripeljete v zbirni center za ločeno zbiranjeodpadkov Šenčur (ob petkih med 12. in 19. uro ter ob sobotah med 8.in 13. uro). Sprejemamo odpadke iz gospodinjstev in poslovnih dejav-nosti. Prosimo vas, da imate ob obisku pri sebi potrdilo o poravnani ob-veznosti za storitev ravnanja z odpadki (zadostuje položnica za obra-

čun komunalnih storitev), s katerim boste potrdili, da ste vključeni v si-stem rednega odvoza odpadkov na območju občine Šenčur.

Ločevanje odpadkov je preprosto in okolju prijazno. V boju proti odpadkom je to edina rešitev.

Imate odpadek, pa ne veste, kako ga pravilno odložiti?

Oglas

8 - J U R I J

KOMUNALA KRANJ d.o.o., UL. MIRKA VADNOVA 1, KRANJ

Spremenile so se cene odlaganja odpadkov

Zaradi zaprtja odlagališča odpadkov Tenetiše so se stroški odlaga-nja, vključno s prevozom, zelo povečali. Cene odlaganja na od-lagališčih Mala Mežakla in Logatec so bistveno višje odcene odlaganja v Tenetišah.

Zato je bilo povišanje cene odlaganja odpadkov nujno. Posledičnoso Svet Mestne občine Kranj in Občinski sveti občin Cerklje, Šenčur, Preddvor, Naklo in Jezersko sprejeli sklep, da se cene po-višajo za obdobje šestih mesecev. Po preteku tega obdobja bomo napodlagi pogodbe o odstranjevanju mešanih odpadkov ugotavljalidejanske stroške in na podlagi tega oblikovali nov predlog cen in jihdali v obravnavo občinskim svetom.

Do 1. oktobra 2009 ste gospodinjstva plačevala zbiranje in odvozodpadkov, deponiranje ter okoljsko dajatev za onesnaževanje oko-lja zaradi odlaganja odpadkov.

Po 1. oktobru 2009 pa so postavke na položnici nekoliko drugač-ne, in sicer je ločeno prikazano:■ zbiranje in odvoz odpadkov (osnova za obračun je število oseb v

gospodinjstvu), ■ odlaganje odpadkov (osnova je velikost zabojnika), ■ prevoz na odlagališče (osnova je velikost zabojnika), ■ finančno jamstvo (osnova je velikost zabojnika) ter■ okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja od-

padkov (osnova je velikost zabojnika).

Finančno jamstvo za zaprtje odlagališča in izvajanje ukre-pov po zaprtju odlagališča je nova postavka, ki jo uvajamo skladnoz Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o odlaganju odpad-

kov na odlagališčih (Uradni list RS, št. 53/2009). Višino finančnegajamstva določi Agencija RS za okolje in je odvisna od dolžine obdo-bja, v katerem bo odlagališče obratovalo. Z zbranimi sredstvi bodokriti stroški zapiranja odlagališča in stroški za izvedbo ukrepov var-stva okolja po zaprtju za obdobje najmanj 30 let.

Finančno jamstvo nam zaračuna upravljavec odlagališča, kamorodlagamo odpadke.

Cena zbiranja in odvoza odpadkov se ni spremenila.

Ker smo v občini Preddvor predhodno uvedli odvoz mešanih komu-nalnih odpadkov na 14 dni in ločeno zbiranje odpadkov od vrat dovrat, spremembe cen odlaganja niso imele tako velikega vpliva namesečne izdatke, kot na primer v ostalih občinah.

Na višino mesečnega obračuna storitve ravnanja z odpadki vplivatudi število odvozov, in sicer pri postavki deponiranje odpadkov inpostavki okoljska dajatev. Manj odpadkov moramo prepeljati in od-ložiti na odlagališča, manjši so stroški. In to se pozna tudi na vašihpoložnicah.

Dodatno lahko na ceno vplivate s tem, da se odločite za najemmanjšega zabojnika za mešane odpadkov. Z doslednim ločevanjemodpadkov boste ustvarili manj mešanih odpadkov, kar pomeni, dapotrebujete manjši zabojnik za mešane odpadke. Zneski na vaši po-ložnici se bodo zmanjšali. Najmanjši volumen zabojnika za mešaneodpadke je 80 litrov. Cena mesečne najemnine znaša 0,55 evra.

V boju proti odpadkomPo 35 letih odlaganja odpadkov na odlagališče v Tenetišah smo v

letošnjem juliju odlagališče zaprli. Odlagališče bomo moralivzdrževati in varovati še najmanj deset let. Potrebna je bila reorgani-zacija odvoza in odlaganja odpadkov, posledično so se povečalitudi stroški priprave odpadkov, prevoza in odlaganja na druga od-lagališča.

Še pomembnejša je tako postala količina odpadkov, ki se odlaga.Ker se zavedamo, da je edini učinkovit boj proti odpadkom zavedan-je ljudi, da se morajo znebiti stare navade, ko smo vse odpadke me-tali v isti koš, intenzivno iščemo nove načine, kako ločeno zbiranje lju-dem še bolj približati.

V občini Cerklje in Preddvor smo letos že uvedli nove načine ločene-ga zbiranja odpadne embalaže od vrat do vrat. Vzporedno smozmanjšali število mesečnih odvozov mešanih odpadkov in s tem tudimesečne izdatke gospodinjstev. Enako želimo nadaljevati tudi v obči-ni Šenčur.

Obstoječi sistem zbiranja odpadkov želimo v prihodnjem letuizboljšati in prilagoditi vašim potrebam. Uvesti želimo odvozmešanih komunalnih odpadkov na 14 dni in ločeno zbi-ranje odpadne embalaže z ekološkim zabojnikom.

Vsako gospodinjstvo bo v najem dobilo dodaten zabojnik z ru-menim pokrovom za zbiranje odpadne embalaže (t. i. ekološki

Oglas

J U R I J - 9

Čisto je lepo.

zabojnik), kamor boste odlagali kovinsko, plastično, papirno in ses-tavljeno embalažo.

Posledično bomo zmanjšali količino odpadkov, ki se odlaga,povečali količino ločeno zbranih odpadkov, ki se predelajo, terzmanjšali stroške.

Čedalje pomembneje je, da se vsi znebimo stare navade, ko smoodpadke metali v isti koš, in začnemo odpadke dosledno ločevati.Le tako se bodo odpadki lahko predelali.

O novostih vas bomo pred uvedbo podrobneje seznanili.

V zabojnik za papir odlagamo:■ časopise, revije, prospekte ■ zložen karton ■ lepenko ■ pisemski in ovojni papir,■ pisma, kuverte ■ papirnate vrečke,■ papir, v katerem kupimo kruh,■ kartonsko embalažo (čajev, riža,

testenin, zobne paste, piškotov, jajc, ...).

V zabojnik za plastenke in pločevinke odložimo:■ embalažo mleka, sokov (tetrapak) ■ plastične vrečke,■ jogurtove lončke, skutine lončke, ..., ■ plastenke,■ pločevinke hrane in pijač, ■ aluminijasto folijo,■ kovinske pokrovčke/zamaške, ■ ovojno folijo živil,■ plastične pokrovčke/zamaške.

V zabojnik za steklo odložimo:■ steklenice, ■ kozarce,■ vso drugo stekleno embalažo brez vsebine in pokrovčkov.

Preden odložimo embalažo, jo izpraznimo in stisnemo, da zmanj-šamo volumen.

Ločujmo

Več o tem si preberite v abecedniku Odpadki od A do Ž

na spletni strani www.komunala-kranj.si.

Odpadke, ki se lahko predelajo, odložimo v zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov na ekoloških otokih.

10 - J U R I J

Muzej

Na razstavi sodeluje dvajset razstavljavceviz različnih koncev Slovenije. ”Posebnost raz-stave je ekološki hlevček, ki predstavlja seg-ment stavbarstva na Gorenjskem. Številnekmečke hiše so imele spodaj gospodarskeprostore, zgoraj pa stanovanjski del, vzročniprimerek takega objekta pa predstavlja velikovotlo deblo, v katerega so umeščene jaslice.Izdelal jih je Joža Podjed iz Britofa. Opozorilbi tudi na čudovito olje na platnu, delo slikar-ja Franca Gučka - Gučija, ki poživlja celotnoatmosfero razstavnega prostora,” je pojasnilTone Podjed.

Na razstavi so predstavljene slike podob, kiso vpete v pred- in pobožični čas, različne

jaslice in adventni venčki, literatura o advent-nem in božičnem času. ”Namen razstave nipredstavitev adventnih venčkov in jaslic, tem-več spodbujanje osnovne zavesti, ki se zbuja včasu adventa in božiča. Pa tudi narodne zavesti,da smo Slovenci popolnoma enakopravni osta-lim evropskim narodom,” pojasnjuje Podjed.

Razstava naj bi postala tradicionalna, pravinjen avtor, ki se že dogovarja, da bi na njej so-delovala tudi zamejska društva. ”Pripravljenost

za sodelovanje so že izrekli v kulturnem druš-tvu v Železni Kapli, ponudbe pa na primer prihajajo tudi iz Trsta. V naslednjem letu bilahko razstavo spremljali tudi izobraževalniprogrami s poudarkom za osebnem ozavešča-nju,” je še pojasnil.

Razstava bo odprta do 3. januarja 2010, in si-cer ob torkih in petkih od 17. do 19. ure ter obnedeljah od 10. do 12. ure.

Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič

Od adventa do svečniceV Muzeju občine Šenčur je na ogled razstava Od adventa do svečnice, ki jo je v okviru

društva Sončni hribček pripravil Anton Podjed z Olševka.

Muzejski program v prihodnjem letuV letu, ki se izteka, se je v Muzeju občine Šenčur zvrstilo skupno deset razstav

in tudi za leto 2010 je pripravljen raznovrsten program.

Januarja bo najprej na vrsti slikarska razstava Štefana Remica izŠenčurja, ki bo na ogled tudi še v času kulturnega praznika. Naslednjase bo predstavila Mojca Hudobivnik z Visokega, ki ustvarja raznovrst-ne izdelke ročnih vezenin in pletenin, ki se uvrščajo med izdelke do-mače obrti. Sledila bo razstava rezbarij v lesu avtorja Petra Gučka. Včasu občinskega praznika bodo na skupinski razstavi svoja dela pred-stavile ljubiteljske slikarke iz Srednje vasi, ki ustvarjajo v različnih sli-karskih tehnikah. Meseca maja, v času praznika krompirja v Šenčurju,bo društvo Sončni hribček pripravilo razstavo starih kmečkih delovnihstrojev in orodij. Ob koncu šolskega leta pa nam bodo otroci in vzgo-jiteljice šenčurskega vrtca pokazali, kaj so pripravljali v okviru celolet-nega ekološkega projekta. Pred poletjem bo spet na vrsti slikarska raz-stava, tokrat bo razstavljal kranjski slikar Nejč Slapar. Jesen v muzejubomo začeli z razstavo, ki jo bo pripravila Mavrična hiša iz Tolmina zlikovnimi deli priznanih slovenskih in tujih avtorjev, ki so ustvarjali vnjihovih mednarodnih likovnih kolonijah. Oktobra bosta Barba in Niko

Zupan pripravila že tradicionalno razstavo Mednarodne kolonije umet-niške keramike V-oglje 2010, ki bo tokrat že peta po vrsti in bodo naogled vsa novonastala dela sodelujočih umetnikov. Sledila bo razstavadomačina Jožeta Koželja iz Voklega, ki ustvarja unikatne uporabne in dekorativne predmete iz lesa. Muzejsko leto pa bomo zaključili z razstavo slik Slavice Štirn na temo cvetličnih tihožitij.

Upam, da bo med načrtovanimi razstavami za prihodnje leto vsakdolahko našel tematiko, ki mu je blizu, in si ogledal katero izmed razstav.O datumih posameznih odprtij in trajanju razstav bomo obveščali tudi preko medijev in na spletni strani občine. Muzej je še naprej odprtob torkih in četrtkih od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure.Lepo vabljeni!

Hkrati vabimo tudi vse tiste, ki ustvarjate na različnih umetniških področjih in bi se v prihodnje želeli predstaviti javnosti, da se s svojovlogo in kratko predstavitvijo obrnete na Občino Šenčur oziroma odbormuzeja. Monika Rogelj, odbor Muzeja Občine Šenčur

Tone Podjed

Šola

J U R I J - 11

Do ”končnega obračuna” nas loči seveda šešest debelih mesecev dela, a po skoraj štirihmesecih je tudi že čas za natančnejši pregledže opravljenega.

Pouk ves čas poteka po urniku, ki smo ga za-črtali že v avgustu. Seveda pa učenci niso vesčas v učilnicah oziroma športni dvorani, mno-ge aktivnosti potekajo na prostem, včasih odi-demo tudi precej daleč iz Šenčurja. Septembrasmo tako opravili jesenske pohode po okoli-ških hribih, učenci so bili tudi v ljubljanskemživalskem vrtu, v adrenalinskem parku Čepana Koroškem in na vseh načrtovanih geograf-skih in slavističnih ekskurzijah.

V avli šole je bila ponovno postavljena indobro obiskana že tradicionalna gobarska raz-stava. Učenci so si v Ljubljani ogledali muzi-kal Ljubezen je v zraku, izbrani so se udeleži-li Festivala znanosti. Opravili so planiranezdravniške preglede v Zdravstvenem domuKranj, redno pa tudi hodijo k šolskemu zoboz-dravniku.

Jeseni smo se fotografirali, da v juniju ne bodvoma, kdo vse ”mora prejeti spričevalo”. Vokviru mednarodnega projekta Comenius jeskupina učiteljev in učencev preživela šest dnimed kolegi v Romuniji. Projekt se zaključujepozno pomladi; srečanje bo še v Turčiji inŠpaniji.

Prvošolci so uživali na skupnem srečanju vVoklem; učenci 8. in 9. razredov so že izvedlitehniške dneve 1. polletja. V sodelovanju sPGD Šenčur smo izvedli evakuacijo, ki jo od-lično uspela. Pridno smo zavihali rokave tudina jesenski zbiralni akciji odpadnega papirja,saj smo ga zbrali 37 ton.

Tradicionalno učencem predavajo predava-telji prostovoljci RK iz Kranja; letos so bileteme Oživljanje po ABC sistemu, Spolnavzgoja in Preprečujemo kajenje in uživanje al-kohola.

Naša sodelavka je učencem razredne stopnjena matični šoli in na podružnicah predstavilaznačilnosti ljudskega petja; na nastopu jemnoge pesmi tudi zapela, oblečena v narodnonošo.

Ljubljanskega maratona se je udeležilo 45učencev; doseženo 2. in 13. mesto.

Učenci so sodelovali v kulturnem programuna občinski komemoraciji. Realizirali smo že1. sobotno šolo v tem šolskem letu; tokrat za6. in 9. razred. V domači športni dvorani smosi ogledali predstavo v organizaciji Sožitja izMengša; tretješolci so obiskali Narodno gale-rijo v Ljubljani, petošolci pa so si natančnoogledali bližnji Kranj.

Zadnji športni dan je bil za 5. in 6. razred vznamenju plesa, 7. razred je odšel v Atlantis,8. razred v Bric Alp, 9. razred pa v Mega Cen-ter. Zelo uspešno tekmujemo v kvizu Malesive celice, uvrščeni smo že v četrtfinale innestrpno čakamo na nadaljevanje. Upamo na

ponovitev uspeha, saj smo bili enkrat že dr-žavni prvaki!

Izvedli smo tudi šolsko Cankarjevo tekmo-vanje in obiskali knjižnico v Kranju.

Zadnji tehniški dan smo namenili okraševa-nju učilnic in vseh šolskih prostorov ter izde-lavi izdelkov za novoletni bazar - humanitarnotržnico, saj ves zaslužek prejme šolski sklad.

Novoletni bazar smo letos izvedli prvič. Pri-jetno nas je presenetil množičen odziv starševin ostalih obiskovalcev, skupaj smo preživeliprijetno popoldne ob nakupu novoletnih izdel-

kov. Otroci so se posladkali s palačinkami invaflji. Verjamemo in želimo, da bo novoletnibazar postal tradicionalen.

Preostale delovne dneve v decembru bomovečinoma preživeli v šolskih klopeh, a že zdajse veselimo nastopa glasbene skupine in ogle-da filma v četrtek, 24. decembra.

Potem pa naj le zapade veliko snega, dabodo zadovoljni tudi smučarji, da si bo odpo-čila narava, da bo vzdušje tisto pravo! Gripapa naj nas pusti pri miru!

Majda Vehovec, ravnateljica

Tudi na šoli predpraznično vzdušjeTudi šolsko delo je že močno prežeto s predprazničnim vzdušjem; učilnice so novoletno okrašene, v avli

kraljuje košata smreka med zimsko pisanimi stenami, v garderobah že visijo debelejše vetrovke, učitelji patudi pogosteje odpirajo redovalnice - prav vse torej napoveduje konec koledarskega leta.

Šolski rapJaz vem, da ponoči ne spiš,

ker o meni laži govoriš.Laži, ki zabolijo,

ko ti s polno paro v srce priletijo.Jaz ti povem, da te mam dost.

Besed, laži in prevar,vse me vedno znova udar!Sam zate ni več nasmeha.

Prazna so tvoja lica,vsa dejanja zamenja črno-bela skica.

Žal mi je zate,žal mi je za vse.

Resnica je pač taka,da vsak svojo pot zdaj gre.

Učenci 6. C razreda

Šolski bazarLetos smo učenci in učitelji naše šole prvič

priredili šolski bazar. Potekal je v avli našešole, in sicer 2. decembra ob 17. uri. Prire-ditev je imela poseben namen, saj smo s pro-dajo izdelkov, ki smo jih učenci sami

naredili, obogatili šolski sklad. Seveda pa nišlo zgolj za denar. Na bazarju je bilo tudizelo zabavno. Bilo je veselo kot na sobotnidan na tržnici. Staro in mlado si je z zani-manjem ogledalo tudi razstavo novoletnihpogrinjkov in aranžmajev, si ogledovaloizdelke, se pogovarjalo, barantalo in kupo-valo, skratka, bilo je zelo zanimivo. Nabazar je prišlo zelo veliko ljudi in prodalo seje skoraj vse, kar smo učenci naredili.

Priprave na bazar so potekale že mesec dnipred njim. Pekli smo piškote, delali voščil-nice, svečke, izdelke iz gline, kuhali marme-lado ... skratka vse v smislu novega leta inbožiča. Prav za to priložnost smo uvedlinovo plačilno sredstvo, in sicer je bil to ”ju-rij”, za katerega smo lahko kupili kar nekajlepih izdelkov. ”Veseli december je pravi časza tak dogodek!” je bila ena od izjav nav-dušenih obiskovalcev. Zadovoljna sta bilatudi gospod župan in naša ravnateljica, pred-vsem, ko sta poskusila pecivo.

Vsi si želimo, da bi na naši šoli postalbazar tradicionalen. Tija Knific, 7. d

12 - J U R I J

Vrtec

Skupni dan s starimi starši

V oddelku Slončki v vrtcu Šenčur so se novembra odločili,da v svojo igralnico povabijo stare starše. Otroci so seveda zelonestrpno pričakovali, da so z dedki in babicami preživeli skup-no dan v vrtcu. Kot sta pojasnili vzgojiteljici Vida Gerkmanin Martina Ferlan, so skupni dan začeli z jutranjim krogom,v katerem smo se pozdravili, si podelili objeme in zapeli pes-mice, ki jih radi vsako jutro prepevajo. Nato so se odpravili vgospodinjsko učilnico v šoli, kjer so se posvetili izvirnemuumetniškemu ustvarjanju. Dedki so prevzeli delavnico za izde-lavo novoletne jelke. Malo so pomodrovali, preizkusili posta-vitev jelke, vzeli lepilo in nastala je prečudovita novoletna jel-ka, ki so jo pomagale okrasiti babice in otroci. Izpod spretnihmalih in malo večjih rok so nastajale tudi prelepe novoletnevoščilnice. V kuhinji je lepo zadišalo po medenih piškotih, kiso jih pripravljali otroci pod skrbnim vodstvom babic. Nastaleizdelke so nato prodajali na šolskem novoletnem bazarju.”Skupaj smo preživeli nepozaben dan, ki je v vsakem izmednas pustil prelep občutek zadovoljstva in željo vseh udeleže-nih, da se spet srečamo,” pravita vzgojiteljici. S. Š.

Botra Jesen in Muca CopataricaOtroke šenčurskega vrtca je ob prihodu letnega časa je-

sen razveseljevala botra Jesen. Otroci so jo srečali v gozdu,se z njo pogovarjali, pomagali so ji nabirati drva, da jo po-zimi ne bo zeblo. Poučila jih je, da v gozdu nismo preglas-ni, ker preplašimo živali, da za živali pozimi poskrbimo, dane odmetavamo odpadkov po gozdu. V novembrskih dnehso vrtčevski otroci obiskovali muco Copatarico v 172 letstari hiši Neurnove Jerce. Muca jim pove pravljico, z njo sepogovorijo, kako je treba pospravljati copatke, pa ne samocopatke tudi čevlje, šale, kape, rokavice in oblačila.Pospravljati moramo doma in v vrtcu, pospravljati moramootroci in odrasli (to jim je še posebej všeč). Z muco otrocizapojejo in zaplešejo. Za pospravljanje pa bodo nagrajeni znovimi copatki, ki jim jih mogoče prinese eden od dobrihmož, ki jih obiskujejo v prednovoletnem času. Otroci so jinarisali kakšne copatke si želijo. V vlogah botre Jeseni inmuce Copatarice je Dragica Markun. D. M.

Gasilci

J U R I J - 13

Ob letošnjem mesecu požarne varnosti (oktober) je Prostovoljnogasilsko društvo Voklo na nogometnem igrišču v njihovi vasi spetpripravilo prikaz reševanja iz gorečega objekta, ki so si ga ogledaliučenci podružničnih šol v Voklem in Trbojah ter dvajset malčkov izvokljanskega vrtca. Pri vaji so sodelovali tudi gasilci iz Vogelj, Pre-bačevega-Hrastja in Trboj. ”Poleg gašenja so si otroci lahko ogledalitudi gasilska vozila in opremo. Nad videnim so bili zelo zadovoljni,najbolj jim je bil všeč sam požar in prihod gasilskih vozil na interven-cijo,” je po vaji povedal Bojan Maček, predsednik PGD Voklo.

Sicer pa je PGD Voklo, ki šteje približno dvesto članov, tudi takozelo aktivno. Njihove ekipe tako redno sodelujejo na gasilskih tek-movanjih in dosegajo dobre rezultate. ”Naše društvo po oceniobčinskega poveljstva Šenčur po točkovniku zaseda tretje mesto meddesetimi društvi v občini, kar dokazuje, da smo aktivni tako na opera-tivnem in gospodarskem področju,” je dejal Maček.

Društvo je med drugim leta 2002 kupilo novo gasilsko vozilo-cister-no Man 1625, za katerega so precej prispevali tudi vaščani, takratnaŽivila, občina Šenčur in drugi donatorji. Leta 2003 so praznovali 80-letnico delovanja društva, še kasneje pa so morali zaradi novega vozilapreurediti garažo in orodišče ter zamenjati garažna vrata. Sledila je za-menjava ostrešja in kritine na gasilskem domu, lani so zamenjali še pečcentralne kurjave za gasilski dom in trgovino, ki ima v najemu prostore,letos pa so pobelili vse prostore v domu (razen trgovine) in s tem pre-cej poživili objekt. ”Vse naštete investicije je PGD plačalo z lastnimisredstvi. Največji prihodek nam predstavlja najemnina od trgovine, kinam omogoča redno vzdrževanje gasilskega doma in nadaljnji razvojdruštva. Prav zato je treba obratovanje trgovine v Voklem podpreti inzagotoviti, da bo ostala v vasi, saj imajo od nje dobrobit prav vsi

vaščani,” razmišlja predsednik vokljanskih gasilcev, ki nameravajo vprihodnosti v orodišču zgraditi regale za shranjevanje opreme opera-tivnih gasilcev, kar bo pripomoglo k hitrejši odzivnosti ob intervenci-jah, nabavili pa bodo tudi dodatno opremo, ki jo zahteva zakonodaja.”K sreči veliko intervencij nimamo, zadnji večji požar v Voklem je billeta 2004 na gospodarskem poslopju Pr’ Žerovc. Zato naši člani obvsakem večjem nalivu črpajo vodo iz poplavljenih kleti,” je še povedalMaček in poudaril, da gasilsko društvo dobro sodeluje s krajevnoskupnostjo in drugimi vaškimi organizacijami. Simon Šubic

Tekmovanje smo izvedli v osnovni šoli vŠenčurju, udeležilo pa se ga je 42 ekip od 49prijavljenih, in sicer 19 ekip mlajših pionirk inpionirjev, 17 ekip starejših pionirk in pionirjevter šest ekip mladink in mladincev. ”Mladi ga-silci so pokazali veliko znanja o požarni varno-sti in spretnosti z uporabo gasilske opreme.Reševati so morali teste iz gasilske preventive,v obliki trditev so morali ugotoviti primere izgasilskega področja in splošnega znanja terzgodovino gasilstva. V spretnostnem delu somorali čim hitreje narediti vozle (tkalski, jam-borski, tesarski in navezavo ročnika), izbrati somorali pravi gasilni aparat (gasilnik z gasilnimprahom, z ogljikovim dioksidom in vedrovko,ki je namenjena gašenju z vodo) za gašenjerazličnih požarov bencina, drv in elektromo-torja. Preizkusili so se še v kratki vaji sklapa-nja cevi na trojak in poznavanju gasilskegaorodja in opreme v temi poišči svoj par,” je po-jasnil predstavnik komisije za mladino v GZKokra Zdravko Žagar.

V skupini mlajših pionirk in pionirjev jezmagala ekipa Prebačevo-Hrastje, druge sobile Trboje in tretje Voklo. Pri starejših pionir-jih in pionirkah je prav tako zmagala ekipaPrebačevo-Hrastje, drugo mesto je zasedla eki-pa Preddvor in tretje Jezersko. V skupini mla-dincev in mladink je bila najboljša ekipa Vo-klo, drugo je bilo Jezersko in tretje mesto Vi-

soko-Milje. Najboljšim ekipam je čestital tudižupan Miro Kozelj ter jim podelil medalje.

Prvouvrščeni ekipi v vsaki skupini sta se 7.novembra udeležili še regijskega gasilskegakviza, ki je potekal na Osnovni šoli Naklo. Vskupini mlajših pionirk in pionirjev je ekipaTrboj med dvajsetimi ekipami zasedla devetomesto, ekipa Prebačevo-Hrastje pa enajsto.

Zmagali so gasilci iz Poljan. V skupini starej-ših pionirjev in pionirk je bil Preddvor četrti,Prebačevo-Hrastje pa devetnajsti, medtem koso bili najboljši mladi gasilci iz PGD Kopriv-nik. V skupini mladincev in mladink je ekipaJezersko zasedla enajsto mesto, šest mest nižjepa so pristali gasilci iz Voklega. Zmagala jeekipa PGD Hrušica. Simon Šubic

Gasilski kviz za mladino Gasilska zveza Kokra je oktobra izpeljala tekmovanje v gasilskem znanju v kvizu za gasilsko mladino.

Organizacijo tekmovanja je letos prevzelo prostovoljno gasilsko društvo Šenčur.

Najuspešnejše ekipe mladih gasilcev na gasilskem kvizu GZ Kokra

Reševanje iz gorečega vozila

PGD Voklo vsako leto pripravi prikaz gašenja za učence podružničnih šol v Vok-lem in Trbojah.

Oglasi

14 - J U R I J

Namesto uvodaVsakdo, ki danes gradi hišo, bi moral kon-

cept ogrevanja zgraditi brez dimnika in radia-torjev. Osnovni smoter takšnega ogrevanja sonizki stroški ogrevanja, varovanje okolja in po-polna neodvisnost od fosilnih goriv. Optimal-no ogrevalno rešitev zgradimo v treh korakih.

Prvi korak: izdelava kvalitetne lupine hiše

Energija, ki jo ustvarimo za ogrevanje, se iz-gublja skozi lupino stavbe. Zato se varčevanjezačne pri kvalitetni izolaciji oboda. Od tega jeodvisen velik del ogrevalne bilance, vendar jepretiravanje v smeri pasivne hiše nesmiselno.Letna poraba toplote naj bo med 20 in 45kWh/m2 - kar pomeni NE (nizkoenergijski stan-dard) objekta. Okna naj bodo dvojno zastekljenas plinom ksenonom in z nizkoemisijskimi pre-mazi. Držimo se NE standarda z maksimalnoporabo energije na leto max. 45kWh/m2, kar po-meni pribl. 12 cm izolacije na 38 cm zid.

Drugi korak: notranje ogrevanje s kombinacijo stenskega in talnega

ogrevanjaStensko ogrevanje nam daje izjemen občutek

sevanja, podobnem kot iz lončene peči. To omo-goča tudi zmanjšanje temperature prostorov s

24 stopinj (radiatorji) na 21 stopinj Celzija pristenskem ogrevanju, pa nas ob tem ne bo mrazi-lo. Zakaj? Stensko ogrevanje je položeno samona zunanje stene, kar prepreči samodejen procesprenosa toplote iz našega toplega telesa protihladni zunanji steni (entropija je najbolj občute-na pri radiatorjih, tudi talnem ogrevanju). Ko to-rej (samo) zunanje stene ogrejemo, je občutenjetoplote čisto drugačno. Vsako zmanjšanje tem-perature v prostoru za eno stopinjo Celzija papredstavlja prihranek 6 odstotkov na ogrevanju.

Stensko ogrevanje namestimo, kjer je le mo-goče (samo na zunanje stene oz. 40 odstotkovtlorisa prostora), in talno, kjer je nujno potreb-no. Odločamo se po vrsti talnih oblog in na-membnosti prostora. Kombinacija obeh nači-nov je optimalna zato, ker na eni strani stenskoogrevanje z ogrevanjem (samo) zunanjih stenpreprečimo izgube skozi stavbno lupino, nadrugi strani pa s talnim ogrevanjem opremimoprostore s keramičnimi, kamnitimi talnimi ob-logami. Ker je stensko ogrevanje nadomestiloza radiatorje, lahko v teh prostorih prakticira-mo parket, laminate in podobno.

Cevi stenskega ogrevanja (8 mm) se nameš-čajo neposredno na modularni blok na zunanjestene in se omečejo s klasičnim ali največ-krat strojnim ometom. Skupna debelina ometaje samo 20 mm. Pred tem stene fotografiramo,kar nam služi kot groba orientacija pri kasnej-ših posegih na teh površinah. Lokacijo za

vrtanje natančneje preiščemo z detektorjem. Uravnilovka samo s talnim ogrevanjem že samoiz zdravstvenega vidika ni v redu in ker smo vnekaterih prostorih soočeni s kompromisi, ki jihtežko sprejmemo. 100-odstotno talno ogrevanjebi pomenilo, da bodo morale biti talne oblogetrde in prevodne, kar nam ne bo ustrezalo vsaj votroških sobah in spalnicah, kjer veliko hodimobosi in moramo imeti na podplatih občutek toplega, mehkega lesa. 100-odstotno talno ogre-vanje nam utegne povzročiti preobčutljivost na zunanje, hladnejše temperature, saj bomopovsod v hiši imeli topla tla.

Predsodki, ki se največkrat pojavljajo obstenskem ogrevanju, so: vrtanje v zid s sten-skim ogrevanjem in cena.

Cena: Stensko ogrevanje je idealno ogrevanjeza NE hiše, o tem ni dvoma. Primarni sistemogrevanja ostane v hiši celotno življenjskodobo objekta. Ob gradnji določamo sistemogrevanja za več generacij vnaprej. Lahko me-njamo marsikaj na objektu (okna, vrata, streho...), stensko in talno ogrevanje pa ostane zame-tano in zalito za vedno. Zato razlika nekaj tisočevrov ne bi smela biti razlog za odločitev vsmeri 100-odstotnega talnega ogrevanja alicelo radiatorjev.

Vrtanje v zid s stenskim ogrevanjem: za nekajdeset evrov kupimo napravo, ki zanesljivo odkrije cev pod ometom. Med cevmi je 6 cmrazmika, tako da priprava kakršnega koli obešala

ENERGIJA SONCAŽANJEMO JO S TOPLOTNO ČRPALKO IN PRELIJEMO V STENSKO IN TALNO OGREVANJE.

TČ zrak - voda KrižeTČ zrak - voda Zvirče

Fotografiranje s trasirkamiTČ na podtalnico v Sp. Senici

J U R I J - 15

Oglasini problematična. Za grobo orientacijo pregle-damo fotografije strenskih registrov pred ometa-vanjem. Če cev poškodujemo, se nahaja nekajmm pod površino, jo zakrpamo s posebno spojkoin mesto posega slikopleskarsko obdelamo.

Tretji korak: s toplotno črpalko doenergije za ogrevanje hiše

Hladilniku podobna naprava, ki s pomočjopodtalnice, zemlje ali zraka proizvaja energijoza ogrevanje in lahko sama 100-odstotno po-krije energetsko bilanco hiše in to ne glede nazunanje temperature.

Kako izbiramo ustrezno TČ za hišo? Najprejraziščemo možnost dostopa do podtalnice. Vr-tina naj ne bi bila globlja od 30 m, sicer inve-sticija ni v sprejemljivem odnosu do prihran-kov, ki jih TČ prinaša. Če podtalnice ni, pre-gledamo okolico objekta, in ugotovimo, ali jemogoče vkopati zemeljski kolektor. Za to jepotrebna zemljina v ustrezni kvaliteti in ustrez-na površina. Geosonde so predrage in ne upra-vičujejo vložka. Nekateri izvajajo bazenske iz-kope in polagajo kompaktne kolektorje, drugienergetske košare, vendar se je klasični ze-meljski kolektor v praksi izkazal kot najučin-kovitejši. V primeru, da podalnice ni, zadostnepovršine okoli objekta pa tudi ne, se največkratzgodi, da je TČ zrak-voda edina izvedljiva opcija.

Nakup toplotne črpalke je primeren za tiste,ki se zavedajo dolgoročnega ekonomskega

učinka toplotne črpalke. Je namreč dražja v in-vesticiji, vendar se doplačilo glede na klasičnikotel na olje/plin, izravna že po pribl. 6-8 letih.Če pa upoštevamo še dejstvo, da ni potrebnoizgraditi vse infrastrukture kot kurilnica, dimnik, pa še prej. Omeniti je potrebno tudi,da je pričakovana življenjska doba toplotne črpalke 25-35 let.

Značilni za toplotno črpalko so nizki obra-tovalni stroški, ki v razmeroma kratkem času sprihranki, glede na ogrevanje s fosilnimi gori-vi, povrne strošek nakupa. Pri TČ na zrak prihranimo 66 odstotkov potrebne energije zaogrevanje, pri TČ na zemljo 75 odstotkov in na podtalnico 80 odstotkov. Ta razmerja oz.učinkovitost TČ je potrebno vsakokrat prera-čunati na aktualne cene energentov na trgu inupoštevati tudi temperaturni režim v ogrevanjuin pripravo tople sanitarne vode.

Navajam dva konkretna primera NE hiš, kiupoštevata današnje cene električne energije.Prva hiša ima 140 m2 ogrevane površine in štiri stanovalce. Izbrana je bila toplotna črpalka zrak-voda ogrevalne moči 7 kW. Letnistrošek za delovanje toplotne črpalke je 297evrov. Če bi za enak objekt izbrali TČ zemlja-voda, bi celoletni strošek znašal 212 evrov, napodtalnico pa 193 evrov.

Druga NE hiša ima 240 m2 ogrevane površi-ne in šest stanovalcev. Izbrana je TČ voda-voda ogrevalne moči 13 kW. Letni strošek zadelovanje TČ je 317 evrov. Če bi izbrali TČ na

zemeljski kolektor, bi bil strošek 405 evrov,ogrevanje s TČ na zrak pa 525 evrov.

Za zaključekČe izhajamo iz dejstva, da v hiši preživimo

80 odstotkov svojega časa, potem je zelo po-membno, kako se v njej počutimo. Poglavitnanaloga pri izvedbi sistema ogrevanja je na enistrani zagotoviti mehko in zmerno občutenjetoplote s stenskim ogrevanjem in produkcijoenergije za ogrevanje z uporabo obnovljivegavira sončne energije in s toplotno črpalko. Te tehnologije niso tako drage, da si jih pov-prečen graditelj ne bi mogel privoščiti. Grebolj za postavitev pravilnih finančnih prioritetpri gradnji in zavedanje, da je nakup opisane-ga sistema vložek v prihodnost, kjer pa je vloga fosilnih goriv pri ogrevanju zaradi sko-kovitega nihanja cen, političnih vložkov,zmanjševanja zalog nafte in vse večjih ekolo-ških omejitev, jasna že danes.

OPOMBA: vrednostne in številčne navedbev članku so vezane na specifične primere inodstopajo od hiše do hiše, zato je potreben izračun za vsak konkreten primer posebej.

Besedilo in fotografije: Drago Puzin, ZeusSolar, d. o. o.

Prihodnjič: Uporaba toplotne črpalkezrak-voda, s primeri iz prakse

ZeusSolar d.o.o.

040 34 33 33

04/ 2555 780

www.zeussolar.si

Uvoznik za toplotne èrpalke za Slovenijo

2

E=E(Energija = Ekonomija x Ekologija)

Savna - Vila BledOmetavanje stenskega registraTČ na zemeljski kolektor Utik

Šport

16 - J U R I J

Po štirinajstih kolih 2. slovenskelige, v katerih so trikrat zmagali,šestkrat igrali neodločeno in pet-krat izgubili, Šenčurjani zasedajoosmo mesto na lestvici. ”Pričako-vali smo sicer uvrstitev v sredinolestvice, a smo imeli nekaj težav,tako da smo se ujeli šele proti kon-cu jesenskega dela. Fantje so igra-li kar dobro, a končni izkupiček vsicer zelo izenačeni ligi je vseenoslabši od pričakovanj,” je uvodnidel nogometne sezone ocenil Bo-ris Horvat, tajnik kluba. Čeprav soŠenčurjani trenutno šele osmi, paimajo še vse možnosti, da se vspomladanskem delu povzpnejopo lestvici, saj jih do tretjega me-sta loči le pet točk, po drugi stranipa morajo biti tudi previdni, da nezdrsnejo v cono izpad, od katereso oddaljeni le za dve točki. ”Spo-mladi moramo odpraviti našoglavno letošnjo slabost, to so slabirezultati na domačih tekmah, nakaterih smo le enkrat zmagali,”razmišlja Horvat, ki napoveduje,da bo med odmorom v moštvuverjetno prišlo tudi do kakšne ka-drovske osvežitve.

Poglejmo še, kako igrajo mlajšeselekcije. Mladinci so po trinajstihodigranih kolih 2. slovenske mla-dinske - kadetske lige zahod naosmem mestu, kadeti pa na enaj-

stem mestu. Na skupni lestvici jeŠenčur osmi med štirinajstimi eki-pami. Selekcija U14 ima dve eki-pi. Starejša ekipa (U14) je po je-senskem delu na prvem mestu,mlajša (U13) pa na zadnjem me-stu, kar pa je pričakovano, saj greza najmlajšo ekipo v tej konku-renci, njihovi tekmeci pa so fizič-no močnejši. Primarni cilj mlajšeekipe je zato predvsem čim večigrati in tako hitreje napredovati vigri. Ekipa U12 (mlajši dečki) jedruga v gorenjski ligi, prav tako

prva ekipa U10 (Šenčur Trboje),medtem ko so cicibani HrastjeŠenčur tretji v drugi gorenjski ligi.”Tudi pri njih je glavni poudarekna učenju, igranju in kolektivnemduhu,” pravi Horvat. Mlajši cici-bani (U8) igrajo po turnirskem si-stemu, kjer se ne točkuje, saj je

tudi pri njih poudarek na učenju,ne toliko na tekmovanju. ”Otrokimamo kar veliko, še vedno pa jetreba za kontinuirano delo z mla-dimi selekcijami sodelovati tudi zokoliškimi klubi,” je še povedalsogovornik.

Simon Šubic

Doma le enkrat zmagaliZa nogometaši Garmin Šenčurja je jesenski del 2. slovenske lige, v katerem niso ne navdušili ne razočarali.

Nogometaši Garmin Šenčurja so ga na domačih tekmah precej lomili.

● vzdrževanje javne razsvetljave ● semaforizacija križišč

● izdelava svetlobnih prometnih znakov

Milje 44, 4212 Visoko, e-pošta: info@vigred-elektro.si

RAČUNOVODSTVOUrekar Dragica s.p.

Voklo 74A, 4208 Šenčurtel. 259 54 80, ali 040/337 707fax 259 54 81

Kmalu začetek sezone Luka Pintar, najboljši Šenčurjan v telemark smučanju in aktualni

državni prvak v sprintu, se že zavzeto pripravlja na novo smučarskosezono, v kateri se želi prebiti med najboljših petnajst v svetovnempokalu in obraniti letošnji naslov državnega prvaka. Do uvodnetekme za svetovni pokal v Avstriji ga loči le še slabega pol meseca,kmalu zatem (16. januarja) pa bo na vrsti domača tekma na Senožetihpri Bohinju, kjer bi radi osnovali vadbeno bazo za slovensko telemarkreprezentanco. Kot nam je zaupal Luka, je s pripravami na novo se-zono začel že julija s kondicijskimi treningi, avgusta je preizkusil šesneg, odtlej pa slovenska reprezentanca opravlja redne snežnetreninge v Avstriji. ”Zelo zadovoljen sem z letošnjo ekipo, prav vsedeluje na višjem nivoju kot v prejšnjih letih, tudi podpora sponzorjevse je povečala, za kar sem jim še posebej hvaležen,” je povedaldvaindvajsetletni Pintar. S. Š.

Šport

J U R I J - 17

”Z dosedanjimi nastopi seveda nemoremo biti zadovoljni, kljub temupa igra in prizadevnost nista takoslabi, kot kažejo rezultati. Manjka-ta nam le zmaga ali dve, kar bi eki-po dvignilo na višjo raven in bi sepopravili tudi rezultati. Zahvaljuje-mo se obiskovalcem za obisk insponzorjem za podporo, v prihod-njem letu pa pričakujemo še boljnavijaško vzdušje,” pravi predsed-nik kluba Aleš Puhar.

V 1. državno ligo so šenčurskikošarkarji šli z zavestjo, da lahko

porabijo le denar, s katerim razpo-lagajo, da bodo torej sezono nor-malno finančno zaključili, s tempa ne bodo ogrozili nadaljnjegarazvoja šenčurske košarke. ”Zomejenim obsegom denarja pa jeomejen tudi izbor igralcev, zago-tovo pa pri izbiri tudi nismo imeliprav posebej srečne roke,” vseenopriznava Puhar.

Zato pa so v klubu toliko bolj za-dovoljni z drugo člansko ekipo, kije po prvem delu tekmovanja v 3.slovenski ligi Zahod na prvem

mestu brez poraza. Še posebej po-nosni pa so na mlajše selekcije, vkaterih trenutno trenira 130 fantovin deklet pod vodstvom štirih tre-nerjev. ”Klub deluje in sodeluje sšolami v Kranju, Vodicah, Predos-

ljah, Križah in seveda v domačiobčini, kjer pa si skupaj s staršiglede na večje število otrok želi-mo več terminov v športni dvora-ni,” pripominja Puhar.

Simon Šubic

Slab začetek v prvi ligiZa košarkarji Šenčurja CP Kranj je že prvi del sezone v 1. ligi UPC. Ko nastaja ta prispevek, je bilo že odi-

granih deset kol, v katerih pa Šenčurjani še niso okusili slasti zmage.

Člani B uspešno nastopajo v 3. SKL zahod.

Super ideja za darilo!

Ličen darilni bon lahko prevzamete na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju (nasprotiglavne avtobusne postaje), ga naročite po telefonu ali e-pošti.

Naročnino lahko podarite v vrednosti, ki jo sami določite. Če se boste odločili za celoletno naročnino, vam bomo priznali še kup ugodnosti. Za več informacij nas, prosimo, pokličite, nam pišite ali se pri nas oglasite osebno!

Podarite nekaj lepega. Podarite naročnino na Gorenjski glas, ki za vas izhaja vsak torek in petek.

IN IZDELAVA DEMIT FASADMilje 15a, 4212 Visoko, tel., fax: 04/253-12-98,

GSM: 041/770-847, e-mail: slikopleskarstvo.gorjup@siol.net

SLIKOPLESKARSTVOJURIJ GORJUP s.p.

Voklo 17a, 4208 Šenčur,tel.: 04 259 50 50, gsm: 041 774 318

e-pošta: vrtnarstvo.kozjek@siol.net, www.vrtnarstvo-kozjek.si

Gre

gor

Koz

jek

s.p.

, Vok

lo 1

7, Š

enču

r

Bogata izbira božičnih zvezd

Razpored domačih tekem do konca sezone13. krog - sobota, 9. januarja 2010 - Šenčur CP Kranj : TCG Mercator

15. krog - sobota, 23. januarja 2010 - Šenčur CP Kranj : Krka

17. krog - sobota, 6. februarja 2010 - Šenčur CP Kranj : Geoplin Slovan

20. krog - sobota, 6. marca 2010 - Šenčur CP Kranj : Helios Domžale

22. krog - sreda, 17. marca 2010 - Šenčur CP Kranj : Šentjur Alpos

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Obvestila

18 - J U R I J

UROŠ PUHAR s.p.Velesovska c. 394208 Šenčur

telefon: 04/2515 580, fax: 04/2515 581gsm: 041/774 310

Dejavnost: ■ tesarstvo■ krovstvo■ kleparstvo

Pooblaščeni smo zanaslednje vrste kritin:

Tondach, Creaton, Bramac, Esal, Gerard, Tegola

Največja izbirapirotehnikepo ugodnih cenah v trgovini Tinex v Šenčurju

P.E. prodaja pirotehnike Novak

Odprto tudi zadnjo nedeljo v decembru.Vljudno vabljeni!

Saš

o N

ovak

s.p

., Š

aran

ovič

eva

c 2

5/a

, D

omža

le

WWW.GORENJSKIGLAS.SI

Pa smo na koncu leta. Polno različnih poti,obveznosti in dogajanja nas nekako potisne venosmerno pot razmišljanja o samem sebi, onaših prijateljih in o naših bližnjih. Čas skoraj-da prehitro teče in ne zavedamo se tempa, kinas razdvaja. Zakaj to pišem? Poskušam sespomniti svojega minulega dela v tem letu inugotavljam, da se sploh ne zavedam konca leta.Leto, ki se počasi končuje, je iz vidika policij-skega dela minilo ugodno in brez negativnihtrendov. Sam sem z rezultati dela v splošnempomenu zadovoljen, verjamem pa, da bi senašla zadeva, ki bi jo lahko rešili bolje. Še ved-no sem mnenja, da je potrebno medsebojnosodelovanje za doseganje maksimalnih rezulta-tov, saj bomo le tako ”močnejši” do negativnihtrendov (vlomilci, pijani vozniki ...).

O statističnih podatkih ter raznih dogodkihtokrat ne bom govoril, ker smo v mesecudružinskega dogajanja, medsebojnega povezo-vanja in odpuščanja napak svojim znancem inprijateljem. Rad bi vas samo spomnil, da v

času praznovanj uporabljajte pirotehničnasredstva v skladu z varnostnimi priporočiliproizvajalca in v času, ki ga določa zakonoda-ja (od 25. decembra do 2. januarja). Bodite po-zorni tudi na vozila tujega registrskega območ-ja z osebami, kateri prodajajo razne artikle insi ogledujejo okolico stanovanjskih objektov,saj so ti največkrat storilci kaznivih dejanj. Vvečernem času imejte prižgano vsaj eno luč,čeprav vas ni doma. Ker se je smučarska se-zona z manjšo zamudo že začela, vas prosimza strpno udeležbo v prometu, sam pa oblju-bim, da bomo z radarskim nadzorom poskušalikar najbolj vplivati na umirjanje hitrostivoznikov, posebej v jutranjem času, ko se vsemmudi na smučišče.

Vsem občanom občine Šenčur želimresnično tople božične praznike v krogu tistih,ki jih imate najrajši. Bodite srečni tudi v letu2010, saj je življenje z nasmehom in dobrovoljo mnogo lažje. Pa srečno ...

Vodja policijskega okoliša Robert Šebenik

Modri kotičekV času praznovanj uporabljajte pirotehnična sredstva v skladu z

varnostnimi priporočili proizvajalca in v času, ki ga določa zakonodaja- od 25. decembra do 2. januarja.

Novosti v krajevnem uradu

Krajevni urad Šenčur, ki opravlja določenestoritve Upravne enote Kranj, bo tudi v na-slednjem letu odprt vsak torek in četrtek od7.30 do 14.30, so sporočili z UE Kranj.

S 1. januarjem 2010 bodo obseg storitev, kijih lahko opravite na Krajevnem uradu Šen-čur, dopolnili s sprejemom vlog za izdajonovih vozniških dovoljenj ter podaljšanjeveljavnosti - za slovenske državljane. Polegnavedenega boste lahko z novim letom nakrajevnem uradu vložili tudi vloge za:- nabavo orožja in izdajo orožne listine; - dovoljenje za izvedbo javne prireditve;- registracijo društva, spremembe zakoni-

tega zastopnika društva, sedeža društvain temeljnega akta;

- predlog za uvedbo postopka ugotavlja-nja stalnega prebivališča posameznikain dovoljenje za prostovoljno pobiranjeprispevkov.

Že sedaj pa krajevni urad nudi naslednjestoritve:- sprejem vloge za izdajo novih osebnih iz-

kaznic in potnih listov kot tudi podaljšanje;- upravne overitve podpisa in kopij;- izdaja zemljiškoknjižnih in geodetskih iz-

piskov, - sprejem vlog za izdajo spletnih digitalnih

potrdil;- sestava smrtovnic;- sprejem vlog za izdajo izpiskov iz matične-

ga registra in matičnih knjig;- prijava stalnega in začasnega prebivališča;- izdaja potrdil iz registra stalnega prebival-

stva;- izdaja potrdil o gospodinjski skupnosti;- overitve knjige gostov in- sprejem vlog za namestnika nosilca

kmetijskega gospodarstva (rok za vloži-tev je do konca leta 2009).Upravna enota Kranj vas vabi, da se storitev

Krajevnega urada Šenčur poslužujete v čimvečjem številu. Za vse informacije o delu KUŠenčur vam je v času uradnih ur na voljouslužbenka Renata Lalić (tel. št. 04/2516240oz. e-naslov renata.lalic@gov.si). S. Š.

Robert Šebenik

Po vaseh

J U R I J - 19

Gradbena mehanizacija Vilko Konc, s. p.

Visoko 5, 4212 VisokoTelefon: (04) 253-10-54GSM: 041 652-654

DISKONTNA PRODAJA SADJA IN ZELENJAVE, d. o. o. ŠenčurSLO - 4208 Šenčur, Kranjska c. 1, tel.: 04/25 11 259

fax: 04/25 15 541, GSM: 041/710 717

Novembra smo pripravili že 7. tradicionalniizbor talentov naše občine. Prijavili so se otro-ci različnih starosti. Igrali so, peli in plesali.Na izboru talentov ne izberemo enega zmago-valca, saj so za nas zmagovalci vsi, ki zberejotoliko poguma in nastopijo pred polno dvora-no.

V dopoldanskem času smo v Medvedkovemvrtiljaku pripravili otroško lutkovno predstavoRdeča kapica in Ples planetov. Predstava Kres-niček pa je zaradi bolezni odpadla in bo nasporedu januarja. Naših predstav se udeležuježe kar lepo število otrok in staršev. Medvedkovvrtiljak bo tudi februarja in marca. Zvečer pasmo uprizorili gostujočo komedijo Sluga dvehgospodov. V januarju bo komedija Na kmetih.

In že se je počasi november prevesil v veselidecember, ki na Visoko prinaša kar nekajprireditev. Na Miklavževo soboto je tudi našeotroke obiskal Miklavž s spremstvom. ObčinaŠenčur je poslala vabila in pripravila darila zaotroke.

Imeli smo tudi ustvarjalne delavnice zaodrasle in otroke, kjer smo izdelovali adventnevenčke in novoletne izdelke. Naših ustvarjal-nih delavnic se udeležuje vedno več otrok, takoda jih pripravljamo z res velikim veseljem.

Delavnice se bodo nadaljevale v januarju pa domeseca maja.

V soboto, 19. decembra, so imeli novoletnoprireditev za otroke z obiskom dedka Mraza znaslovom Ljubezen in prijateljstvo. Predstaviliso se mladi igralci Kuda z igrico Rdeča kapicadanes in igrico Nos ter otroci iz vrtca Janček.Dedek Mraz je imel za otroke tudi darilca, ka-tera so omogočili donatorji. Vsem najlepšahvala v imenu otrok. Na koncu je bilo pri-jateljsko druženje ob čaju in pecivu, zvečer pa

še za ljubitelje plesa Plesni swing večer. 21. de-cembra smo zaključili veseli december s kul-turnega vidika, saj smo skupaj s Plesnimdruštvo Netopir pripravili še en plesni večer.

Bližajo se prazniki, božič in novo leto, ki nasvedno znova vabi na pot iskanja sreče. A toplebesede in dlan, ki jo stisnemo drug drugemu,so namig, da smo s svojo pomočjo in pri-jateljstvom nekje v bližini, da v tem iskanjunismo sami.

Staša Pavlič

Že sedmič so se predstavili mladi talentiKo se začne barvati listje na drevesih in pride jesen, Kulturno umetniško društvo Valentin Kokalj Visoko in

življenje v naši dvorani zopet zaživi.

Srečno 2010

Stranska pot 1, Šenčur, tel.: 04/25 16 420fax: 25 16 421, e-pošta: avtomotosencur@siol.neturadne ure: torek in četrtek od 16. - 18. ure

Vesele božične praznike in srečno 2010Bodite strpni do napak drugih in nikoli ne vozite na meji svojih

sposobnosti in sposobnosti vašega vozila.

DEJAVNOSTI: ● članstvo ● preventiva in vzgoja v cestnem prometu ● avto-moto šport

● avtošola v sodelovanju z avtošolo B&B

modro je biti član AMZS - AMD Šenčur

-

V organizaciji Športnega društva Maratonc inŠportnega društva Šenčur je 10. oktobra potekal1. Šenčurski izziv, tek na 10 kilometrov. Start incilj sta bila v športnem parku, proga pa je tek-movalce, na startu jih je bilo 247, vodila poulicah Šenčurja in urejenih poljskih poteh. Po-leg teka na 10 km so organizatorji za manjpripravljene in za otroke pripravili še rekreativniizziv na progi dolgi 1,2 kilometra.

Prva zmagovalca Šenčurskega izziva sta po-stala Matej Beke (Kranj) pri moških, ki je bil

najhitrejši s časom 34 minut in 46 sekund, priženskah pa s časom 41 minut in 40 sekundErika Melihen (ŠD Kranjska Gora). Kot seza Šenčur spodobi, je bil za vse tekače inspremljevalce po teku pripravljen praženkrompir, za kar so poskrbeli člani Društva zapriznanje praženega krompirja kot samostoj-ne jedi. Za vse ga je bilo dovolj in tekači so seizkazali kot dobri jedci praženega krompirja.”Praženega krompirja je bilo okrog 140 kilo-gramov,” je povedal domačin Igor Zonik,

vodja tekmovanja, o prireditvi pa dodal: ”Tekje uspel in organizirali ga bomo tudi prihod-nje leto. Termin in proga bosta ostala ista, sajje to za vse tekače idealna priložnost za dobertrening, preizkus pred Ljubljanskim marato-nom.

Bomo pa skušali prireditev nadgraditi vsmislu še večje ponudbe za tekače in gledalce.Potrudili se bomo, da bo tek v Šenčurju postaltradicionalen.”

Maja Bertoncelj

”Krompirjev” tek po ulicah ŠenčurjaNa 1. Šenčurskem izzivu je teklo 247 tekačev. Po prihodu v cilj so jim postregli s praženim krompirjem.

Na 10 kilometrov dolgo progo se je podalo 247 tekačev.

Podjetniki, obrtniki in društva, ki se predstavljamo v Juriju, vam želimo vesele božične praznike ter srečno in zdravja polno leto 2010!

Podjetniki, obrtniki in društva, ki se predstavljamo v Juriju, vam želimo vesele božične praznike ter srečno in zdravja polno leto 2010!

Po teku na pražen krompir - tako tekači kot gledalci