OBDOBJA 27

Univerza v LjubljaniFilozofska fakulteta

Oddelek za slovenistikoCenter za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik

OBDOBJA 27

REFORMACIJA NA SLOVENSKEM(OB 500-LETNICI TRUBARJEVEGA

ROJSTVA)

Ljubljana 2010

Obdobja 27Reformacija na Slovenskem (ob 500-letnici Trubarjevega rojstva)

Urednik: Aleksander Bjel~evi~

Recenzenti: Marijan Dovi}, Micha³ Kopczyk, Marko Ker{evan, Irena Orel, Vid Snoj, Peter Svetina,Marko [tuhec

Lektorji in prevajalci izvle~kov ter prispevkov v tujem jeziku: David Limon, Ma{a Ple{kovi},Primo` Simoniti, Matej Hriber{ek, Tanja Komarova, Marjeta Vrbinc

Tehni~na urednica: Mateja Lutar

Korekture: avtorji, Damjan Huber, Nata{a Medve{ek, Mateja Lutar

Prelom: Miro Pe~ar

Oblikovanje ovitka: Metka @erovnik

© Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2010. Vse pravice pridr`ane.

Zalo`ila: Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Izdal: Center za sloven{~ino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko

Za zalo`bo: red. prof. dr. Valentin Bucik, dekan Filozofske fakultete

Ljubljana, 2010Prvi natis

Naklada: 400 izvodov

Tisk: Birografika Bori, d. o. o.

Cena: 26,16 EUR

Zbornik je iz{el s finan~no pomo~jo Ministrstva za visoko {olstvo, znanost in tehnologijo RS.

IV OBDOBJA 27

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

929Trubar P.(082)811.163.6"15"(082)274.5(497.4)"15"(082)930.85(497.4)"15"(082)

REFORMACIJA na Slovenskem : (ob 500-letnici Trubarjevegarojstva) / [urednik Aleksander Bjel~evi~]. - V Ljubljani :Znanstvena zalo`ba Filozofske fakultete, 2010. - (Obdobja ; 27)

ISBN 978-961-237-380-11. Bjel~evi~, Aleksander252810496

VSEBINA

Aleksander Bjel~evi~SAMO [E ENA OBLETNICA? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . IX

KNJI@EVNOST

Aleksander Bjel~evi~KAJ SPADA V STAREJ[O KNJI@EVNOST DO PISANIC? . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3

Iskra V. ^urkinaÑËÎÂÅÍÑÊÈÅ ÏÐÎÒÅÑÒÀÍÒÛ È ÔÎÐÌÈÐÎÂÀÍÈÅ ÑËÎÂÅÍÑÊÎÉÈÄÅÍÒÈ×ÍÎÑÒÈ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9

Monika De`elak TrojarADAM SKALAR IN NJEGOV ROKOPISNI KODEKS – SKALARJEVO PREVAJALSKODELO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Alojz JembrihTRUBAROVA ZAUZETOST KOD PREVO\ENJA I TISKANJA HRVATSKIH KNJIGA UURACHU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41

Bo`idar JezernikALI JE PRIMO@ TRUBAR UPESNITVE VREDEN JUNAK? . . . . . . . . . . . . . . . . . 53

Marija Klob~ar»INU KOLEDNIKI OB BO@I^I POJO« – TRUBARJEVA INTERPRETACIJA LJUDSKEPESMI IN LJUDSKEGA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73

Zvonko Kova~ODNOS PROTESTANTSKE IN MEDKULTURNE HERMENEVTIKE . . . . . . . . . . . . 87

Ivana Latkovi}REFORMACIJA U ROMANU BOGOVEC JERNEJ IVANA PREGELJA. . . . . . . . . . . . 97

Anita LaznikPROTESTANTIZEM V ESEJISTIKI MARJANA RO@ANCA . . . . . . . . . . . . . . . . . 113

Vlado NartnikPETROV STOL POMLAD IZGANE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123

Matija OgrinSKALARJEV ROKOPIS, 1643. MEDITATIVNA PROZA V KONTEKSTU KATOLI[KEOBNOVE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129

Mari José Olaziregi Austiza, Barbara PregeljZLATA DOBA, @ELEZNA DOBA ALI DOBA LITERATURE? VPRA[ANJE PERIODIZACIJE,REFORMACIJE, PROTIREFORMACIJE V LU^I OPOZICIJE MED VIZUALNO-USTNIM TERPISNIM SKOZI OPTIKO SLOVENSKE, BASKOVSKE IN [PANSKE LITERARNEZGODOVINE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 147

Timothy Poga~ar[KODA, DA JE BIL TRUBAR LUTERANEC. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159

Denis Poni`PRIMO@ TRUBAR V SLOVENSKI DRAMATIKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169

OBDOBJA 27 V

Marija StanonikFILOLO[KI IN TEOLO[KI VIDIK BESEDE PRI PRIMO@U TRUBARJU (ODLOMEK) . . 177

Nadezda StarikovaÝÏÎÕÀ ÐÅÔÎÐÌÀÖÈÈ Â ÑËÎÂÅÍÑÊÎÉ ÈÑÒÎÐÈ×ÅÑÊÎÉ ÏÐÎÇÅ (ÐÎÌÀÍÈ.ÒÀÂ×ÀÐÀ «ÕÐÎÍÈÊÀ ÓÑÀÄÜÁÛ ÂÛÑÎÊÎÅ») . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193

DIDAKTIKA IN PEDAGOGIKAMilena Mileva Bla`i}POU^EVANJE STAREJ[E SLOVENSKE KNJI@EVNOSTI V DEVETLETKI – [TUDIJPRIMERA PRIMO@ TRUBAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 205

Petra KodreREFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA PRI POUKU KNJI@EVNOSTI V SLOVENSKI[OLI V 20. STOLETJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 217

Bo`a Krakar VogelOBRAVNAVA KNJI@EVNOSTI REFORMACIJE KOT DIDAKTI^NI IZZIV . . . . . . . . . 229

Sonja StarcU^BENI[KA BESEDILA O PRIMO@U TRUBARJU. IZBOR IZRAZNIH SREDSTEVVREDNOTENJA V VERBALNIH IN VE^KODNIH BESEDILIH TER NJIHOVA VLOGANA BESEDILNI RAVNI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241

Elena TomovaPROTESTANTSKE TEME PRI POU^EVANJU SLOVENSKEGA JEZIKA NA PLOVDIVSKIUNIVERZI V BOLGARIJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 261

Tadej VidmarIDEJA VSE@IVLJENJSKOSTI U^ENJA PRI SLOVENSKIH PROTESTANTIH . . . . . . . 265

Alenka @bogarPOUK KNJI@EVNOSTI SLOVENSKE REFORMACIJE ZA 21. STOLETJE . . . . . . . . . 275

JEZIKAleksandra Bizjak Kon~arTRUBARJEVA PRIDIGA SERMO DE VOCABULO FIDEI IN SODOBNI PRIDI@NIDISKURZ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 291

Ana Gospi}, Gordana ^upkovi}KNJI@EVNE I JEZI^NO-STILSKE ODREDNICE GLAGOLJSKE I ]IRILSKE TABLEZA DICU. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 303

Robert Gro{eljVEZLJIVOST GLAGOLOV IZHODI[^NO MI[LJENJSKEGA POMENA IN NJIHOVIHTVORJENK V SLOVENSKEM KNJI@NEM JEZIKU 16. STOLETJA . . . . . . . . . . . . . 323

Nata{a Hribar, Gjoko NikolovskiOBLIKOVANJE SLOVENSKEGA IN MAKEDONSKEGA KNJI@NEGA JEZIKA . . . . . . 347

Tja{a JakopDVOJINSKE OBLIKE V DELIH PROTESTANTSKIH PISCEV . . . . . . . . . . . . . . . . 357

Ihar KlimauÏÐÛÌÀÆ ÒÐÓÁÀÐ ßÊ Á²ÁËÅÉÍÛ ÏÅÐÀÊËÀÄ×ÛÊ: ÍÀ ÏÐÛÊËÀÄÇÅÏÐÛÏÀÂÅÑÖ² ÏÐÀ ÑÅÉÁ²ÒÀ (ÌÖ. 13:1-23; ÌÊ. 4:1-20, 23) . . . . . . . . . . . . . . . . 371

Andreja Legan RavnikarTERMINOLO[KI IN STILISTI^NI VIDIK POIMENOVANJA VERSKIH POJMOVV PROTESTANTIZMU IN OBDOBJU KATOLI[KE PRENOVE . . . . . . . . . . . . . . . 385

VI OBDOBJA 27

Irena OrelKRANJSKI JEZIK V BESEDILIH 16. IN ZA^ETKA 17. STOLETJA . . . . . . . . . . . . . 401

Francka PremkTRUBAR, DALMATIN, BOHORI^, KRELJ IN PREVAJALSKO NA^ELO »AD RUDES« . 417

Petra StankovskaVPLIV PROTESTANTSKIH IZOBRA@ENCEV NA PRAVOPIS SLOVENSKEGA IN^E[KEGA JEZIKA V 16. STOLETJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 433

Irena Stramlji~ BreznikBESEDNA DRU@INA BOG V SLOVENSKIH BIBLIJSKIH PREVODIH 16. STOLETJA . . 441

Jo`e Topori{i~KAKO ZAPISOVATI GLASOVJE KNJI@NE SLOVEN[^INE . . . . . . . . . . . . . . . . . 451

Andreja @elePOMEN BOHORI^EVE SLOVNICE ZA SLOVENSKO SKLADNJO . . . . . . . . . . . . . 461

GLASBA IN SLIKARSTVO

Simona MenoniPOSLIKAVA NEKDANJE KAPELE V GRADU NEGOVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 473

Jurij SnojDALMATINOVA PESMARICA IN SLOVENSKO REFORMIRANO BOGOSLU@JE. . . . . 483

KULTURA, ZGODOVINA IN BIOGRAFIKA

Andrej BartolPOSKUS POJASNITVE VPRA[ANJA O IZVORU TRUBARJEVEGA RODU . . . . . . . . 507

Zrinka Bla`evi}KONFESIONALNI IDENTITET I KONFESIONALNA KULTURA SLOVENSKOGPROTESTANTIZMA IZ PERSPEKTIVE TEORIJE KONFESIONALIZACIJE . . . . . . . . 513

Sergio BonazzaNOVO O FRA GREGORIJU ALASII DA SOMMARIPA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 527

Silvano Cavazza, Sebastiano BlancatoPRIMO@ TRUBAR IN GORIZIA AND FRIULI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 547

Jo`e CiperleNIKODEM FRISCHLIN – NEMIRNI POET, REKTOR PROTESTANTSKE STANOVSKE[OLE V LJUBLJANI (1582–1584) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 557

Cvetka Hed`et TóthPAUL TILLICH – KAJ JE TO PROTESTANTSKO NA^ELO . . . . . . . . . . . . . . . . . 571

Pavle Jovi}, Vladimir OsolnikRAZSVETLJENCI MED PRVIMI BIOGRAFI PRIMO@A TRUBARJA . . . . . . . . . . . . 585

Marko Ker{evanREFORMACIJA, PROTESTANTSKO KR[^ANSTVO IN ZNA^ILNOSTI MODERNEDRU@BE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 595

Dorothea KönigNEM[KO POZNAVANJE SLOVENIJE V TRUBARJEVEM ^ASU . . . . . . . . . . . . . . 607

Marko MugerliPOVEZANOST [VICARSKE IN SLOVENSKE REFORMACIJE . . . . . . . . . . . . . . . 619

OBDOBJA 27 VII

Jurij Pele{enkoÐÅÔÎÐÌÀÒÎÐÑÊÈÅ ÒÅÍÄÅÍÖÈÈ Â ÓÊÐÀÈÍÑÊÎÉ ÊÓËÜÒÓÐÅ ÊÎÍÖÀ XV–ÍÀ×ÀËÀXVI  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 627

Peter ScherberNIKODEM FRISCHLIN IN NJEGOVO DELOVANJE NA KRANJSKEM (1582–1584). . . . 639

Igor [kamperleVERSKA REFORMACIJA IN PRENOVA CERKVE – STI^I[^A, NASPROTJA, DILEME . 649

SAMO [E ENA OBLETNICA?

Reformacija je tisto zgodovinsko obdobje, do katerega imamo Slovenci izrazitovrednostni odnos. Ne brez razloga: ~e dr`i, da je (bil) jezik – in ne npr. religija alidr`ava – specifi~na in glavna sestavina slovenske identitete, potem so protestantskeknjige Trubarja in njegovih s kreiranjem knji`nega jezika najbr` bistveni akter priformiranju te identitete (»Kako pa narod, kateremu se jedro in telesni in du{ni vez –jezik vzame, dalje narod biti zmore?« je mislil Janez Trdina v ~lanku Narodnost vLjubljanskem ~asniku leta 1850), Trubar pa eden od njenih emblemov, ~eprav se jekot del kulturnega spomina usidral {ele v nacionalisti~nem 19. stol. Vendar ne breznelagodja, vrednotenjskih polarizacij, polemik in redukcij. Bistveno za kulturnispomin je podana{njenje in podoma~enje zgodovine (Marko Ker{evan,Protestantizem, slovenska identiteta in zdru`ujo~a se Evropa, Ljubljana: Filozofskafakulteta, 2006). Njen rezultat je reduciranje vednosti o verskem gibanju na stvari,ki so za nas pomembne danes, to pa je knji`ni jezik in vzpostavljanje {olstva. To, karje bilo za protestante bistveno, namre~ teolo{ka polemika, verska reforma innasprotovanje cerkvenim novotarijam ter zlasti strastna `elja ljudem pokazati pravopot v nebesa, pa ostaja po strani ali pa tega niti ni. Prepri~anje, da je edina vrednostreformacije v knji`nem jeziku ipd., je dedi{~ina preporoditeljev oz. nacionalistov19. stol. (Slom{ek, Tav~ar, A{kerc idr.). Izmeni~no liberalni Ivan Tav~ar je leta 1908zapisal takole: »Dasi visoko spo{tujemo mo`a, ki je za svoje prepri~anje trpel teru`ival grenki kruh pregnanstva, dasi sta nam svobodna misel in svobodna besedanad vse sveti, postaviti ho~emo ta spomenik le mo`u knji`evniku, zasnovatelju slo-venske knjige, katera edina je dvignila na{ narod […] za Trubarjem so ostala njego-va dela. A od njegovega reformatorstva ni ostalo ni~esar, in danes, ko imamo tolikoizvrstnega katoli~anstva v de`eli, lahko re~emo: kot slovenski protestant je `ivelTrubar brez uspeha!« (Ob odkritju Trubarjevega spomenika, Zbrano delo 8, 346.)Obse`na vladna bro{ura ob Trubarjevem letu 2008 v prvi vrsti pove, da je bil tesnopovezan s humanizmom in renesanso, o njegovi verski reformi pa v drugem stavku,ki se za~enja z »bil pa je tudi«. Zato je bilo nekoliko pri~akovano, da smo ob pripra-vah na simpozij celo strokovnjaki, o katerih mislijo, da so vrednostno nevtralni,razli~no gledali na to, ali naj o reformaciji, ki je sui generis verska stvar, govorimotudi o njenih sociolo{kih in teolo{kih vidikih (kdor se ukvarja z vsebino Trubarjevihknjig, mimo tega ne more) ali pa le o jezikovnih in literarno `anrskih ter stilisti~nih;in zlasti na to, ali naj na simpoziju obravnavamo vsa reformna gibanja, kamor bi poneki logiki sodila tudi katoli{ka reforma tega ~asa. Pri oblikovanju simpozijskegaprograma je predsednik ponavadi samostojen, za potrditev programa Trubarjevegasimpozija pa je bilo treba nekaj oddel~nih sej in kolegijev. Rezultat je bil kompro-

OBDOBJA 27 IX

mis: reformo smo ~asovno zamejili z letom Hrenove smrti 1630, zato referenti nisoposegali v poznej{o protestantsko dejavnost v Prekmurju, od katolikov pa so vzeli vpretres mdr. Sommaripo, Kastelca in Skalarjev rokopis.

Kako mo~na je redukcija kulturnega spomina? Ko se o protestantizmu pogo-varjamo z laiki, z nezgodovinarji, neteologi, nesociologi ipd., s {tudenti, koposlu{amo in beremo lai~ne izjave na proslavah, televiziji in radiu, dobimo vtis, dasi reformacijo, Luthra in Trubarja predstavljajo skorajda kot laika, ki jima je {lo leza knji`ni jezik, {ole, izobra`evanje in sta bila duhovnika bolj po sili razmer. Veseljeje poslu{ati {tudente, ki na izpitu povejo, da nista bila kristjana, ampak gotovo nekedruge vere, ~e ne `e ateista, saj sta kr{~anstvu vendar nasprotovala. O njunem odno-su do vere in Cerkve poznamo kak{en stereotip ali tri, npr. da sta nasprotovala pa-pe{tvu, pa odpustkom, da sta bila proti bogati Cerkvi in moralnemu razvratu (kdo pani?) in celibatu. Znane Prijateljeve besede iz jubilejnega leta 1908, da smo »gre{ilipod imenom Trubarjevim, ker smo ga do danes sodili edino z verskega in proti-verskega stali{~a«, lahko danes obrnemo: kadar ga od tistih ~asov sodimo edino skulturnega stali{~a, zopet gre{imo. Saj komaj vemo, kaj je bilo za protestante bistvoreformacije, {e raje pa o njej mislimo narobe. Katere so te narobnosti? To, da soodpustki glavna stvar (in ne le povod; o njih Luther pozneje redko govori, Trubar patakoreko~ ni~), da pomenijo odpu{~anje grehov (v zameno za denar), da so o Marijitrdili, da ni devica, potem, da ni brezmade`na (brezmade`nost pomeni, da je brezizvirnega greha), da ni s telesom v nebo vzeta; da niso verjeli v obstoj svetnikov; daso trdili, da Jezus v hostiji in vinu ni dejansko prisoten, ampak samo simbolno; daLuther v znamenitih 95 tezah bi~a cerkveno pokvarjenost, pape{ko nezmotljivost,celibat in podobno. Vse to ni res. Luterani s Trubarjem vred verjamejo v Marijinodevi{tvo, v vnebovzetje in na nek na~in verjamejo v svetnike; niso nasploh protiMariji in svetnikom, ampak proti temu, da bi se jih ~astilo bolj kot Boga. Tudi zaTrubarja je Jezus v hostiji dejansko in ne le metafori~no prisoten (gl. ~len Od teve~erje Cristusove v Cerkovni ordningi, Zbrana dela 3; in seveda znano pismoBullingerju 13. marca 1557). Odpustki niso odpu{~anje grehov, ti so jim odpu{~enizastonj pri spovedi, ampak so povezani s pokoro: te`ko pokoro lahko zamenja{ zala`jo pokoro, kamor sodi tudi odrekanje zlatniku ali dvema. In Luther se v 95 tezahukvarja zgolj z odpustki, ne pa z vsem tem, kar so protestantje Rimskokatoli{kicerkvi pozneje o~itali.

Kaj pa je tisto, kar je bilo za Trubarja in luterane na prvem mestu? Trubar je vsesvoje `ivljenje posvetil istemu cilju kot katoliki: ljudem pomagati, da pridejo vnebesa (podnaslov prve slovenske knjige je »eno kratko podu~enje, s katerim vsak~lovek more v nebo priti«, prve besede »Vsem Slovencom gnado, mir, milost inpravo spoznanje bo`je skozi Jezusa Kristusa prosim« pa so rahlo spremenjen ma{nipozdrav oz. besede apostola Pavla, s katerimi duhovnik nagovarja ljudi na za~etkuma{e). Knji`ni jezik, izobrazba, {ole so sekundarni cilj. Da pride{ v nebesa, mora{poznati pravo pot ali nemetafori~no re~eno – pravo vero. Zato se protestanti ukva-rjajo z istimi vpra{anji kot katoliki: kak{en je Bog (troedin, dober, vsemogo~en,

X OBDOBJA 27

stvarnik itn.), zakaj je Jezus postal ~lovek, kako se ~lovek opravi~i grehov, kak{novlogo imajo pri tem krst, ma{a, spoved ipd. Osrednje vpra{anje je opravi~enjegrehov: »ta prvi artikul je ta: s ~im, koku, skuzi kai more en ~lovik gnado, milost,odpu{~ane vseh grehov, Svetiga Duha inu ta ve~ni leben dobiti inu dose~i per Bugi«(Trubar, Artikuli, Zbrano delo 3; iste teme najdemo v vseh katekizmih, v Ordningiitn.). Da bi vse to vedel in znal, mora ~lovek poznati Bo`jo besedo – ne ~love{kebesede, ampak besede, s katerimi je Bog govoril ~loveku, te pa so v Svetem pismu.Poslu{ati in brati pa mora Sveto pismo v jeziku, ki ga razume. Brez tega znanja nizveli~anja. Za to potrebuje {olo in standardizirani jezik. Nebesa so cilj, jezik inizobrazba pa klju~no sredstvo. – ^e je osnovni cilj katolikov in protestantov isti, v~em je potem razlika med njimi? Luther je npr. trdil, da ~lovek z zglednim`ivljenjem in z dobrim delovanjem ne more popolnoma ni~ pripomo~i k temu, da gabo Bog opravi~il grehov, ampak da je vse od A do @ v bo`jih rokah. To je bila zaVatikan herezija; zanj je pravilno, da dobra dela sama na sebi sicer res ni~ nepomagajo, toda Bog milostno stori, da ta dela dobijo ve~jo vrednost in postanejopomembna za opravi~enje grehov. Dalje: katoliki so trdili, da se pri spovedi grehiizbri{ejo, izni~ijo, luterani pa, da grehi ostanejo, vendar jih Bog spregleda, seobna{a, kot da jih ni. Katoliki so trdili, da se bistvo hostije in vina spremeni v bistvoJezusovega telesa in krvi, luterani pa, da sta v hostiji in vinu obe bistvi hkratiprisotni. In podobno. Razlike, danes bi jim rekli razlike v finesah, ki jih laikikomajda razumemo, s stali{~a vere pa so lahko pot stran od Boga.

Kaj nam to lahko pomeni danes? Med simpozijem je prof. Zvonko Kova~ opo-zoril na {e eno vrednost reformacije: Slovenci imamo sre~o, da imamo znotraj svojekulture nekaj takega, kot je reformacija – ne le iz narodnoidentitetnih razlogov,ampak ker je reformacija prilo`nost za sre~evanje z druga~nostjo. Iz u~iteljskih indrugih izku{enj vemo, da je reformacija Slovencem najprej tuja, {ele potem doma~a.Prvi~, ker je protestantska in ne katoli{ka, drugi~, ker je versko gibanje, in to strast-no gibanje, kar zlahka razberemo iz Trubarjevih besedil in kar so sku{ali portretiratislovenski pisatelji od Jur~i~a preko Tav~arja in Preglja do Jan~arja. Uskladiti ikonoslovenstva z versko gore~nostjo povzro~a nelagodje; kot da se branimo sprejetidejstvo, da je ena od osrednjih osebnosti slovenske zgodovine duhovnik, ki je veridobesedno posvetil vse in celotno `ivljenje ter zaradi nje sprejel izgnanstvo. U~iti sesprejemati reformacijo tudi táko, kot je bila s stali{~a reformatorjev samih, je lahko{ola za medkulturni dialog, ko smo bili leta 2008 `e ravno v letu takega dialoga.Mislim, da smo na tem simpoziju prispevali tudi k temu.

Na koncu sem iskreno hvale`en kolegom recenzentom Marijanu Dovi}u (ZRCSAZU), Marku Ker{evanu (Univerza v Ljubljani), Micha³u Kopczyku (Univerza vBielsku-Biali), Ireni Orel (Univerza v Ljubljani), Petru Svetini (Univerza v Celov-cu), Vidu Snoju (Univerza v Ljubljani), Marku [tuhecu (Univerza v Ljubljani).Na{teti kolegi so bili, razen prvega, tudi ~lani organizacijskega odbora, poleg Nata{eGolob (Univerza v Ljubljani), Mirana Ko{ute (Univerza v Trstu), Zvonka Kova~a(Univerza v Zagrebu), Jurija Snoja (ZRC SAZU), Marka Stabeja (Univerza v Ljub-

OBDOBJA 27 XI

ljani) – vsem hvala za pomo~ pri sestavi programa in predsednikovanju sekcijam.Najve~ zaslug za uspe{en potek priprav na simpozij, za stike z udele`enci in zanjegovo izvedbo imata strokovna sodelavca Centra za sloven{~ino kot drugi/tujijezik Damjan Huber in mag. Mojca Nidorfer [i{kovi~, za izdajo zbornika MatejaLutar, za izdajo povzetkov predavanj pa mag. Meta Lokar. Hvala tudi knji`niciOddelka za slovenistiko in Oddelka za slavistiko ter posebej Anki Sollner Perdih zarazstavo tiskov.

Aleksander Bjel~evi~,predsednik simpozija

XII OBDOBJA 27

KNJI@EVNOST

Aleksander Bjel~evi~ UDK 821.163.6.09:82.0(497.4)"15/17"Ljubljana

KAJ SPADA V STAREJ[O KNJI@EVNOST DO PISANIC?

Zanimata me dve vpra{anji. Prvi~, katera besedila in kateri knji`evni `anri pred za~etkom 19.stol. spadajo v koncept knji`evnosti (katere tipi~ni predstavniki so Shakespeare, Goethe, Pre{eren,Dostojevski, Cankar, Jan~ar ipd.)? Odgovor bi moral biti preprost: to so besedila, ki ustrezajodefiniciji knji`evnosti. Problem nastane, ~e ni dovolj dobre definicije. Drugi~, zakaj katekizmi, teo-lo{ke razprave, cerkvene drame in slovnice spadajo v koncept starej{e knji`evnosti, ne pa v konceptnovej{e in sodobne knji`evnosti? Zato, ker so to predhodniki leposlovja? Ker je bilo v nacionali-sti~nem 19. stol. treba dokazati dolgo literarno tradicijo; ker je tako pri Nemcih; ker je pouk knji`ev-nosti zrasel iz pouka gramatike in retorike, ki je obravnavala vse knji`evne `anre?

slovenska knji`evnost, literarna teorija, literarnost, 16.–18. stol.

I was interested in two questions. The first: prior to the 19th century, which texts and whichliterary genres were embraced by the concept of literature (typical representatives of which areShakespeare, Goethe, Pre{eren, Dostoyevsky, Cankar, Jan~ar, etc.)? The answer should be simple:these are texts that fit the definition of literature. But a problem arises if we do not have an adequatedefinition. The second question: why do catechisms, theological debates, church plays and grammarsbelong under the heading of old literature, but not of new or contemporary literature? Because theywere literature’s predecessors? Because in the nationalistic 19th century it was necessary to point to along literary tradition; because that is how it is in Germany; because the teaching of literature grewout of the teaching of grammar and rhetoric, which discussed all literary genres?

slovene literature literary theory, literariness, 16th to 18th centuries

Naslov je preambiciozen, dal sem ga ob prijavi na simpozij. V resnici se spra-{ujem, ali znamo navesti kriterije, po katerih dolo~ena besedila in literarnevrste/`anre uvr{~amo v koncept starej{e knji`evnosti kot knji`evnosti, druga paomenjamo zgolj kot ilustracijo intelektualnega obzorja danega ~asa. Ne zanima me~asovna razmejitev starej{e od nestarej{e, ampak literarnost. (^eprav sta vpra{anjibistveno povezani, ker s premikanjem ~asovne meje premikamo nabor in vrstebesedil.) Kako to, da pri »starej{i« knji`evnosti obravnavamo tipe besedil, ki jih pri»novej{i« in »sodobni« ne ve~ – molitve, pridige, katekizme, cerkvene pesmi, slov-nice, enciklopedije itn.? Ali so Bri`inski spomeniki knji`evnost? Ali so TrubarjevKatekizem – prva slovenska knjiga –, stare cerkvene pesmi, [kofjelo{ki pasijon,lekcionar Evangelija inu listuvi, Bohori~eva in Pohlinova slovnica, pridige Sveto-

OBDOBJA 27 3

kri{kega, to in ono ^ebelarstvo, Babi{tvo, Kuharske bukve, Valvazorjeva enciklo-pedija Kranjske in podobno (sploh) knji`evnost? (Da tovrstne tekste {tejemo zaknji`evnost, ni nobena slovenska posebnost, je pa zanimivo, da se KosovaPrimerjalna zgodovina za~ne s Pisanicami.) ^e spada na{teto v knji`evnost, zakajne {tejemo v knji`evnost sodobnih pridig, spovednih obrazcev, katekizmov inpasijonov, da ne govorim o sodobnih babi{kih in kuharskih bukvah? In obratno, ~edana{nji katekizmi itn. niso leposlovje, potem tudi Trubarjev ne bi smel biti. Aliimamo dvojne kriterije? Ali ne znamo definirati knji`evnosti? Mislim, da sta obaodgovora pritrdilna, kar bom poskusil argumentirati.

Odgovor na za~etna vpra{anja bi moral biti na~eloma preprost: 1) definirajmopojem knji`evnosti in poglejmo, ali teksti ustrezajo definiciji. Kadar se namdefiniranje ne izide, 2) po navadi posku{amo uvesti nov pojem, ki bo manjproblemati~en; tako bomo najbr` rekli, da je treba razlikovati med slovstvom,knji`evnostjo in literaturo. ^e se tudi to ponesre~i, bomo manj problemati~en pojemiskali v tezi, 3) da so imeli v starih ~asih druga~en pojem knji`evnosti in da so zatiste pojme Bri`inski spomeniki itn. pa~ knji`evnost. 4) Naslednja predelava pro-blemati~nega pojma bo vrednostna – namesto vrstnega pojma knji`evnost bomouvedli vrednostnega: Bri`inski spomeniki in [kofjelo{ki pasijon so literatura zato,ker so kvalitetnej{i od dana{njih pridig, spovedi in pasijonov ali ker so prvi, zaradi~asovnega primata torej. To so najbolj standardni odgovori, ki jih dobim od kolegovin od {tudentov, vendar mislim, da so vsi ponesre~eni. Potem, ko bom nakazal nji-hovo ponesre~enost, bom poskusil najti dejanske razloge, ki nas vodijo v uvr{~anjustarih besedil v knji`evnost.

1) Za~nimo s prvim odgovorom in definirajmo knji`evnost. Vemo, da ima tabeseda ve~ pomenov; zanima nas tisti, ki ga rabimo pri pouku in raziskovanjuknji`evnosti in katerega tipi~ni predstavniki so teksti Pu{kina, Pre{erna, [alamuna,Dostojevskega, Jur~i~a, Jan~arja, Shakespearja, Cankarja, Jovanovi~a ipd. Z defi-nicijo mislim na t. i. realno definicijo, navajanje genusa in specifike, ki jo morajoimeti vsi ~lani pojma in zgolj oni: s to definicijo bi morali odbrati zgolj in hkrati vsaliterarna dela, izklju~ili pa bi neliterarna. Najbr` `e slutimo, da se bo zataknilo prispecifiki, ki bi morala opraviti opisano nalogo. ^e specifi~na lastnost obstaja, potembo najbr` podana v leksikonih, enciklopedijah, u~benikih, razpravah itn., in sicer bopovsod podana ista specifika. Toda ti literaturo definirajo razli~no, na{tevajorazli~ne lastnosti, ki naj bi {tele kot specifi~ne – katera definicije je torej prava? Dverazli~ni definiciji referirata na razli~ne tekste; npr. ~e imava vi in jaz razli~ni defini-ciji, bova nasprotnih prepri~anj glede tega, ali je npr. Kafkov Proces literatura. Nahitro poglejmo razli~nost treh takih definicij (zanimivo, da ve~ina specifiko i{~e vlastnostih besedil, ne pa v u~inkih ipd.) v SSKJ, Leksikonu Literatura (2009) inpovsem naklju~no izbranem tujem leksikonu Slovník literárny teórie (Val~ik 2006).SSKJ je definiranje knji`evnosti prelo`il na umetnost, reko~ »umetnost, ki ima zaizrazno sredstvo jezik«, umetnost je »ustvarjanje del estetske vrednosti«, estetskost

4 OBDOBJA 27

pa je lepota – literatura je torej pisanje lepih besedil. Val~ik `e druga~e: za specifikone izpostavi lepote, ampak estetsko funkcijo in konotativnost oz. pomenskoodprtost. Leksikon Literatura v geslih Literatura in Literarnost na{teva isto kotVal~ik, potem pa {e pet/{est drugih lastnosti: odklon od obi~ajnega jezika, ve~po-menskost, konotativnost oz. asociativnost, zgo{~enost, avtoreferencialnost, poeti~nofunkcijo, fikcijskost, neuporabnost za neposredne `ivljenjske potrebe, estetskou`ivanje.1 Kaj je torej prava definicija oz. specifika/specifike knji`evnosti?

Iz zadnje definicije lahko izlu{~imo drugi problem definiranja knji`evnosti:definicije po navadi izpostavijo kopico lastnosti, vendar ne povejo, ali morajo bitiprisotne vse ali le nekatere ali zado{~a `e ena lastnost. Problem ni dlakocepski,ampak je klju~en. Zakaj? Prvi~, ker je {tevilo besedil, ki jih definicija lahko zajame,obratno sorazmerno s {tevilom definirajo~ih lastnosti. ^e zado{~a ena specifi~nalastnost, da je tekst literaren, je {tevilo literarnih del enormno (lahko bi se hvalili zmilijoni slovenskih literarnih del), ~e jih mora biti sedem hkrati, pa zelo majhno(morda kak{nih tiso~ kosov slovenske literature). Ti dve definiciji, z eno ali sedmimi»specifikami« (in vse vmesne definicije), sta torej povsem razli~ni definiciji!2

Drugi~, ~e je specifika ena, potem ta lastnost zanesljivo ni specifi~na za literaturo.Vzemimo npr. fikcijo, ker ve~ini najprej pride na misel: ali zado{~a, da je tekstfikcijski, da bi bil literatura? Ne, vici so fikcija, a za skoraj nikogar niso literatura.Ali je nujno, da je tekst fikcijski, da bi bil literatura? Ne, mnoge osebnoizpovednepesmi ali avtobiografije niso fikcija, pa jih vseeno imamo za literaturo. Najbr` bopodobno z dvema lastnostma, vzemimo npr. poleg fikcije {e jezikovno umetelnost,ki je drugi najpogosteje omenjan kandidat. In spet lahko najdemo jezikovno inova-tivne in fikcijske zgodbice, npr. zafrkancije domiselnih srednje{olcev, pa vendarleniso literatura. In tako dalje. ^e pa je vsota lastnosti prevelika, potem izpade polnobesedil, ki so za ve~ino med nami nedvomno knji`evna.

Zgleda, kot da klasi~na/realna definicija, kakr{ne sicer zahtevamo na izpitih, vsajza enkrat ni na voljo. Literarni pojmi pri tem niso izjema. Zato se zadnjih 60 letuveljavlja ideja, da ljudje predmetov ne kategoriziramo na ta na~in, ampak popodobnosti s (proto)tipi~nimi primerki (Lakoff 1990; Ziff 1999; Weitz 1999; kritikav Dickie 2000). Besedo knji`evnost najbr` uporabljamo tako, da imamo pred o~mitipi~na knji`evna dela, ki tvorijo sredi{~e pojma, ostali primeri pa se radialnooddaljujejo in so prototipom podobni v vedno manj{em {tevilu lastnosti (t. i. dru`in-ska podobnost). Bolj ko so stran od sredi{~a, manj pripadajo danemu pojmu. Takipojmi so torej radialni in stopnjevalni. V sredi{~u pojma knji`evnost bi bili teksti, kiimajo ~im ve~ definirajo~ih lastnosti, na obrobju pa tisti, ki jih imajo malo. ZaCankarjeve simbolisti~ne ~rtice najbr` lahko re~emo, da imajo poseben jezik, da sointerpretativno odprte oz. ve~pomenske, asociativne, zgo{~ene, fikcijske, prakti~noneuporabne. Mo~no obroben oz. bistveno manj literaren je skoraj s kresnikom na-

OBDOBJA 27 5

1 Tu ni prostora za razlago na{tetih pojmov.2 Zamislite si, da biologi definirajo psa s sedmimi lastnostmi (kako je v resnici, ne vem), med katerimi je

lastnost »{tiri noge«. ^e bi zado{~ala ena lastnost, {tiri noge, so vsi {tirino`ci psi.

grajeni Kova~i~ev roman (?) Zrele re~i (2009): jezik ni pretirano artisti~en, tekst nifikcija, nobene interpretativne odprtosti, marsikaj je ~isto vsakdanje uporabno, npr.poro~anje o prebrani strokovni literaturi.

Ali izhodi{~ni problem lahko re{imo, ~e literaturo definiramo kot radialni instopnjevalni pojem? Poskusimo, kako bi tak test prestala prva slovenska knjiga,Katekizem 1550. Vzemimo odlomek (z njega lahko mirno sklepamo na celoto) okr{~anskem verovanju iz poglavja De vera fide in Dominum Deum nostrum […](Trubar 2002: 46):

(1) To na{o pravo ker{~ansko vero so ty dvanaist sveti jogri na{iga Gospudi JezusaKristusa iz Svetiga Duha inu pisma skupe zlo`ili. Iz te se ti preprosti lahko navu~epravo vero inu praviga Boga spoznati, de ye le an sam ve~ni, `ivi, vsigamogo~i Bug.Oli v tim enim bogastvi so tri persone oli imena, tu ye: O~a, Syn inu Sveti Duh. KokuO~a v ti ve~nusti Synu rodi inu koku Sveti Duh od O~a inu Synu gre, tar ni{tar mane[= manj] so vkupe ane mo~i inu ~esti, tiga my na tim sveitu ne zastopimo.

Ali je prva slovenska knjiga jezikovno umetelna v smislu leposlovja? Kje je tupoetska funkcija, ali je delo interpretativno odprto oz. ve~pomensko, asociacijsko,fikcijsko, prakti~no neuporabno? V katero od klasi~nih literarnih vrst ali `anrovve~jega obsega spada – roman, povest, avtobiografija ...? Po mojem mnenju v ni~ odtega, torej naj bi ne bila literatura. Zakaj se potem pojavlja v u~benikih knji`evnosti?Enako slabo jih bodo odnesli poljuben Trubarjev tekst, znameniti odlomek »Protizidavi cerkva«; pa Bri`inski spomeniki (najbr` jih z literaturo povezuje le jezikovnastruktura), Valvazorjeva Slava, [kofjelo{ki pasijon, Vodnikove Kuharske bukve itn.

Ker pa iz nekega razloga vse to uvr{~amo med knji`evnost, zakaj potem ustreznisodobni teksti niso knji`evnost? Zakaj pri pouku knji`evnosti 19., 20. in 21. stol. neberemo knjig iz desnega stolpca?

Bri`inski spomenik 2 poljubna nedeljska pridigaTrubar: Katekizem 1550 Katekizem katoli{ke cerkve 1993Valvazor: Slava vojvodine Kranjske Enciklopedija Slovenije^andek, Hren: Evangelija inu listuvi Evangeliji in branja, trenutna izdajaKalobski rokopis pesmarica Slavimo gospoda[kofjelo{ki pasijon pasijoni, ki se danes igrajo po cerkvahVodnik: Kuharske bukve Felicita Kalin{ek: Slovenska kuharica

^e je odlomek (1) knji`evnost, zakaj ustrezni odlomek (2) iz Katekizma kato-li{ke cerkve (1993) ni?

(2) Verujem v enega Boga. S temi besedami se za~enja nicejsko-carigrajska3 vero-izpoved. Izpoved o enem samem Bogu, izpoved, ki ima korenine v bo`jem razodetjuv stari zavezi, je nelo~ljiva od izpovedi glede bivanja Boga in je prav tako temeljna.Bog je eden. Samo en Bog je. […] Trdno verujemo in z iskrenim srcem priznavamo,da je en sam resni~ni, neizmerni in nespremenljivi, nedoumljivi, vsemogo~ni in

6 OBDOBJA 27

3 Nicejsko-carigrajska izpoved je podobna apostolski/jogrski, ki jo omenja Trubar.

neizrekljivi Bog: O~e, Sin in Sveti Duh. V njem so tri osebe, toda eno popolnomaenovito bistvo, docela enovita podstat ali narava. (KKC, ~lena 200 in 202.)

2) ^e na vpra{anje, ali so na za~etku na{teti teksti knji`evnost in zakaj istovrstninovej{i niso, ne znamo odgovoriti z definicijo knji`evnosti, bomo najbr` segli potriku, da je treba lo~evati tri pojme: slovstvo, knji`evnost in literaturo. Na ta na~inspravimo Bri`inske spomenike v slovstvo, Trubarja v knji`evnost, v leposlovje paPre{erna, Cankarja in Jan~arja. Ta odgovor ne re{i ni~esar, ker ne pojasni, zakaj sezgodovina novej{e in sodobne knji`evnosti ne ukvarja s »knji`evnostjo« in »slov-stvom«, ampak le z leposlovjem. Z drugo besedo, zakaj uporablja dvojni kriterij,enega za tekste do 19. stol., drugega za tekste po tem.

3) Tretji odgovor spreminja pojem knji`evnosti iz vrstnega v vrednostni pojem:»Literarno zgodovino zanima samo prvi slovenski katekizem, ne pa vsak« ali »Da-na{nji pasijoni, ki se na veliki petek igrajo po cerkvah, niso kvalitetna literatura,ampak improvizacija laikov«. Odgovor je napa~en, ker v resnici ne mislimo tako; potej logiki bi nepregledno mno`ico slabih romanov in pesni{kih zbirk ozna~ili kotneknji`evne, pa tega ne po~nemo.

4) Tudi ~etrti odgovor spreminja pomen pojma: »Ampak pred 18. stol. so imelibistveno druga~en pojem knji`evnosti kot mi«, re{i pa ni~esar. Treba je, prvi~,definirati »njihov« pojem knji`evnosti, kjer bomo najbr` imeli podobne problemekot s sodobnim. Drugi~, »njihov« pojem ne more biti bistveno druga~en, sicer vzgornji sintagmi »druga~en pojem knji`evnosti« ne bi uporabili besede »knji`ev-nost«. Re~eno druga~e, ~e so imeli povsem druga~en pojem, potem nam ti stariteksti sploh na misel ne bi pri{li. Toda najbr` niso povsem druga~ni, s Pre{ernom inCankarjem jih ve`e vsaj dejstvo, ~e z nekaj rezerve uporabim t. i. institucionalnodefinicijo umetnosti (Danto 2000; Dickie 2000), da jim je neka institucija (literarnazgodovina, univerza, {ola) podelila status literature. Ampak zakaj?

Na{teti {tirje odgovori so po mojem mnenju napa~ni, ker to niso dejanski razlogi,zaradi katerih imamo Bri`inske spomenike, Trubarja, Valvazorja itn. za knji`evnost,istovrstne novej{e pa ne; z njimi narobe opisujemo svoj lastni postopek kategori-ziranja knji`evnosti. Kaj so dejanski razlogi za tak{no kategorizacijo? Po mojem somed drugim (jih le na{tevam, ne pa elaboriram): a) Tretirani so kot »predhodniki« t.i. umetni{ke literature (Poga~nik 1990: 9; Koruza 1991; implicitno Grafenauer1973: 14–15; Grdina 1997: 23). b) Ker starej{i, vseobse`ni koncept knji`evnosti(Erberg 1825; ^op 1831 oz. [afárik; Trdinova rokopisna Slovenska literatura (ZD5); celo Glazer 1898) zvezno prehaja v novej{ega, o`jega. c) Zaradi tradicije: ker sostarej{i literarni zgodovinarji {teli Trubarja itn. za knji`evnost, zato ga tudi mi.Mislim pa tudi na tradicijo filologije kot {olske discipline. Nacionalne filologije sonekako zrasle iz klasi~ne filologije, ta pa iz pouka gramatike, retorike in poetike,kjer so gradivo jemali iz klasi~nih avtorjev, med katerimi pa niso samo pesniki vo`jem pomenu besede, npr. Horac, Ovid ipd., ampak tudi politi~ni, filozofski in

OBDOBJA 27 7

verski teksti. ~) So gradivo za kulturno zgodovino – obravnave Grafenauerja (1973),Kidri~a (1938), Grdine (1997) ka`ejo, da je univerzitetni predmet Starej{a sloven-ska knji`evnost precej kulturnozgodovinski predmet (Grafenauer ga sicer ni preda-val). S temi teksti namre~ niso po~eli, kar literarni teoretiki tipi~no po~nejo z literar-nimi teksti (interpretacija, primerjalna in stilna analiza). Morda so navsezadnjemorali nacionalisti v 19. stol. dokazati, da na{e literature kljub vsemu ni le za enrobec (Prijatelj 1961: 149), ampak imamo dolgo tradicijo.

Literatura

^OP, Matija, 1986: Literatur der Winden. Anton Slodnjak (ur.): Pisma Matija ^opa. Drugaknjiga: Literatura Slovencev. Ljubljana: SAZU.

DANTO, Arthur, 2000: Podeljevanje umetni{kega statusa realnim predmetom. Svet umetno-sti. Analiza 4/3–4. 15–26.

DICKIE, George, 1969: Defining Art. American Philosophical Quarterly 6/3. 253–256.DICKIE, George, 2000: Kaj je umetnost? Institucionalna analiza. Analiza 4/3–4. 26–41.ERBERG, Jo`ef Kalasanc, 1975 (1825): Versuch eines Entwurfes zu einer

Literatur-Geschichte für Crain. Rokopis. Milena Ur{i~ (ur.): Jo`ef Kalasanc Erberg innjegov poskus osnutka za literarno zgodovino Kranjske. Ljubljana: SAZU.

GLAZER, Karol, 1894–1898: Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica.GRAFENAUER, Ivan, 1973: Kratka zgodovina starej{ega slovenskega slovstva. Celje: Mohor-

jeva dru`ba.GRDINA, Igor, 1997: Starej{a slovenska nabo`na knji`evnost. Ljubljana: DZS.Katekizem katoli{ke cerkve, 2003. Ljubljana: Slovenska {kofovska konferenca.KIDRI^, France, 1929–1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica.KORUZA, Jo`e, 1991: Pojem starej{ega slovenskega slovstva. Jo`e Poga~nik (ur.): Slovstvene

{tudije. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete.KOS, Janko, 2001: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: Znanstveni in{ti-

tut Filozofske fakultete.LAKOFF, George, 1990: Women, Fire and Dangerous Things. The University of Chicago

Press.POGA^NIK, Jo`e, 1990: Starej{e slovensko slovstvo. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozof-

ske fakultete.PRIJATELJ, Ivan, 1952: Literarna zgodovina. Izbrani eseji 1. Ljubljana: Slovenska matica.PRIJATELJ, Ivan, 1961: Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina IV. Ljubljana:

DZS.TRUBAR, Primo`, 2002: Chatechismus. Abecedarium. Fanika Krajnc Vre~ko (ur.): Zbrana

dela Primo`a Trubarja 1. Ljubljana: Rokus in Slovensko protestantsko dru{tvo Primo`Trubar.

VAL^IK, Peter, 2006: Slovník literárny teórie. Bratislava: Literárne informa~né centrum.WEITZ, Morris, 1999: Vloga teorije v estetiki. Analiza 3/2. 85–95.ZIFF, Paul, 1999: Kako definirati umetnino. Ljubljana: Zalo`ba/*cf.: Sorosov center za so-

dobne umetnosti.

8 OBDOBJA 27

Iskra V. ^urkina UDK 811.163.6–26:274(497.4)"15"Moskva

ÑËÎÂÅÍÑÊÈÅ ÏÐÎÒÅÑÒÀÍÒÛ È ÔÎÐÌÈÐÎÂÀÍÈÅÑËÎÂÅÍÑÊÎÉ ÈÄÅÍÒÈ×ÍÎÑÒÈ

Pred za~etkom reformacije jezik Slovencev ni bil zapisan. Slovenski protestanti so ustvarilislovenski zapisani jezik, zavzemali so se za osnovno {olo z materin{~ino kot u~nim jezikom,imenovali svoje ljudi in definirali meje, ugotavljali, kateri narodi imajo sorodne jezike, in bili za~et-niki slovenskega protestantizma. Sku{ali so tudi ugotoviti, od kod izvirajo Slovenci. Na ideologijoslovenskih protestantov niso vplivali samo Luther, Calvin in Melancton, ampak tudi humanisti in {eposebej Erazem Rotterdamski. Ustvarjanje knji`nega jezika in literature je vklju~evalo razli~ne deleslovenske etnije, kar je tlakovalo pot nastanku narodne inteligence in nacionalne identitete.

slovenski protestanti, knji`ni jezik, slovenska cerkev, nem{ki protestantizem, humanisti, sloven-ska inteligenca, oblikovanje identitete, konsolidacija slovenske etnije

Prior to the Reformation the development of the Slovenes was preliterate. The Slovene Pro-testants created the Slovene written language, argued for elementary schools with instruction in themother language, named their people and defined its boundaries, identified other people with cognatelanguages, and established Slovene Protestantism. They also attempted to find out from where theSlovenes originated. The ideology of the Slovene Protestants was influenced not only by Luther,Calvin, and Melancton, but also the humanists, and Erasmus of Rotterdam in particular. The creationof the standard language and its literature embodied various parts of the Slovene ethnos, thus pavingthe way for the formation the national intelligentsia and the national identity.

Slovene Protestants, literary language, Slovene church, German Protestantism, humanists, Slo-vene intelligentsia, formation identity, consolidation of the Slovene ethnos

Êîíåö 15–16 ââ. áûëè ïåðåëîìíûìè â èñòîðèè Ñðåäíåé Åâðîïû, ãäåðàñïîëàãàëàñü Ñâÿùåííàÿ Ðèìñêàÿ èìïåðèÿ ãåðìàíñêîé íàöèè, â ñîñòàâêîòîðîé âõîäèëè è ñëîâåíñêèå çåìëè. Îíè æèëè â ïðîâèíöèÿõ Øòèðèÿ,Êàðèíòèÿ, Êðàéíà. Êðàéíà áûëà ïî ïðåèìóùåñòâó ñëîâåíñêîé, â Øòèðèè èÊàðèíòèè ñëîâåíöû çàíèìàëè ïðèìåðíî òðåòü èõ òåððèòîðèè.

Êðèçèñ â Ñðåäíåé Åâðîïå, âûçâàííûé ñëîæíîñòüþ ïåðåõîäà îò ôåîäàëèçìàê êàïèòàëèñòè÷åñêèì îòíîøåíèÿì, ñîïðîâîæäàëñÿ óñèëåíèåì êëàññîâîéáîðüáû, âûëèâøåéñÿ â êðåñòüÿíñêèå âîéíû, ñ îäíîé ñòîðîíû, è ðàñïðîñòðà-íåíèå ðåôîðìàöèè, çàõâàòèâøåé ñàìûå ðàçíûå ñëîè îáùåñòâà, ñ äðóãîé.Ðåôîðìàöèÿ áûëà íàïðàâëåíà ïðîòèâ èäåîëîãèè ñðåäíåâåêîâîãî êàòîëèöèçìà,

OBDOBJA 27 9

êîòîðûé ïðåäñòàâëÿë ñîáîþ ãëàâíóþ îïîðó ôåîäàëüíûõ ïîðÿäêîâ. Îíàïðèâëåêëà ê ñåáå ñàìûå ðàçëè÷íûå ñëîè îáùåñòâà, íåäîâîëüíûå ñóùåñò-âóþùèì ïîëîæåíèåì âåùåé: ãîðîäñêîå íàñåëåíèå, íèçøèõ è îò÷àñòè âûñøèõôåîäàëîâ, âïëîòü äî êíÿçåé, ñòðåìèâøèõñÿ ïîæèâèòüñÿ îáøèðíûìè öåðêîâ-íûìè âëàäåíèÿìè, à òàêæå êðåñòüÿí.

 ñëîâåíñêèõ çåìëÿõ òÿæåñòü ïåðåõîäíîãî ïåðèîäà óñóãóáëÿëàñü áåñïðå-ðûâíûìè òóðåöêèìè íàáåãàìè, êîòîðûå ïðîäîëæàëèñü ñ 1408 ã. äî íà÷àëàXVII â. Ñëîâåíñêàÿ ýòíè÷åñêàÿ îáùíîñòü ðàçâèâàëàñü êàê íàðîäíîñòü ñíåïîëíîé ñîöèàëüíîé ñòðóêòóðîé. Ïîòåðÿâ íåçàâèñèìîñòü â ðàííåå ñðåäíåâå-êîâüå, (Êàðàíòàíèÿ â 820 ã., Íèæíÿÿ Ïàííîíèÿ â 874 ã.), ïðåäêè ñëîâåíöåâëèøèëèñü ñâîåãî ãîñïîäñòâóþùåãî êëàññà, êîòîðûé áûë ÷àñòè÷íî èñòðåáëåí,à ÷àñòè÷íî ñëèëñÿ ñ ïîáåäèòåëÿìè. Îäíèì èç ãëàâíûõ ñðåäñòâ ïîä÷èíåíèÿñëîâåíöåâ íåìåöêèìè çàâîåâàòåëÿìè ÿâèëîñü ðàñïðîñòðàíåíèå ñðåäè íèõõðèñòèàíñòâà. Ñàì ôàêò ïðèíÿòèÿ õðèñòèàíñòâà ÿçû÷åñêèìè ïëåìåíàìè èìåëïðîãðåññèâíîå çíà÷åíèå, âìåñòå ñ òåì îí ñïîñîáñòâîâàë ïîðàáîùåíèþ èõíåìåöêèìè ôåîäàëàìè. Õðèñòèàíñòâî íå ïðèíåñëî ñëîâåíöàì ïèñüìåííîñòè,êàê äðóãèì þæíîñëàâÿíñêèì íàðîäàì (õîðâàòàì, ñåðáàì, áîëãàðàì) è âïëîòüäî Ðåôîðìàöèè îíè ðàçâèâàëèñü êàê ýòíè÷åñêàÿ îáùíîñòü äîïèñüìåííîãîïåðèîäà, íå èìåâøàÿ ñâîåé èíòåëëåêòóàëüíîé ýëèòû.

 16 â. ïîëîæåíèå â ñëîâåíñêèõ çåìëÿõ èçìåíèëîñü. Óñèëèëèñü ãîðîäà,íàñåëåíèå èõ ïî ïðåèìóùåñòâó ÿâëÿëîñü ñëîâåíñêèì. Òàê, ñîãëàñíî ôèñ-êàëüíîé ïåðåïèñè 1600 ã. èç ãîðîäîâ Êðàéíû è Íèæíåé Øòèðèè òîëüêî òðèèìåëè ïðåîáëàäàþùåå íåìåöêîå íàñåëåíèå, ÷åòûðå ãîðîäà áûëè äâóÿçû÷-íûìè, à â îñòàëüíûõ 13 ïðåâàëèðîâàëî ñëîâåíñêîå íàñåëåíèå (Golec 2003:28–30). Ñòàë ïðîÿâëÿòüñÿ èíòåðåñ ê ñëîâåíñêîìó ÿçûêó è ó ïðåäñòàâèòåëåéôåîäàëüíîãî êëàññà. Íà ýòî óêàçûâàåò ïðîñüáà ñîñëîâèé Êðàéíû â 1527 ã. êñâîåìó ãîñóäàðþ çàìåíèòü ãëàâó ñîñëîâíîãî ñîáðàíèÿ Âàëüôãàíãà Ìàãà,âî-ïåðâûõ, ïîòîìó, ÷òî îí íå ÿâëÿåòñÿ óðîæåíöåì Êðàéíû, à âî-âòîðûõ,ïîòîìó, ÷òî îí íå çíàåò ñëîâåíñêîãî ÿçûêà (Vilfan 1995: 178).

Ïåðâûå ïðîòåñòàíòû ïîÿâèëèñü â ñëîâåíñêèõ ãîðîäàõ â 20-ûå ãã. 16 â. Òàê‚óæå â 1523 ã. âîêðóã òðèåñòñêîãî åïèñêîïà Ïåòðà Áîíîìî îáðàçîâàëñÿ êðóæîê,â êîòîðûé âõîäèëè ïðåäñòàâèòåëè äóõîâåíñòâà è ãîðîæàíå. Áîíîìî ïðîèñ-õîäèë èç òðèåñòñêèõ äâîðÿí, äîëãîå âðåìÿ îí æèë â Âåíå, ãäå ïðèíàäëåæàë êêðóãó âåíñêèõ ãóìàíèñòîâ. Áîíîìî îñóæäàë ÷åñòâîâàíèå ðåëèêâèé, ïàëîì-íè÷åñòâî.  åãî êðóæêå èçó÷àëèñü èäåè ãóìàíèñòîâ îäíîâðåìåííî ñ èäåÿìèëþòåðàíñòâà.  çàíÿòèÿõ êðóæêà ïðèíèìàë ó÷àñòèå è áóäóùèé ãëàâà ñëîâåí-ñêèõ ïðîòåñòàíòîâ Ïðèìîæ Òðóáàð, êîòîðûé æèë ïðè äâîðå òðèåñòñêîãîåïèñêîïà â 1524–1527, 1529–1530, 1540–1541 ãã. Ïðàêòè÷åñêè òàì îí èïîëó÷èë îáðàçîâàíèå. Áîíîìî ïåðåâîäèë äëÿ ñâîèõ ó÷åíèêîâ íà èòàëüÿíñêèé,íåìåöêèé è ñëîâåíñêèé ÿçûêè ñî÷èíåíèÿ Ýðàçìà Ðîòòåðäàìñêîãî, Êàëüâèíà,ñòèõè Âåðãèëèÿ. Ô.Êèäðè÷ ñïðàâåäëèâî ñ÷èòàåò, ÷òî‚ ñêîðåå âñåãî‚ èìåííîýòè çàíÿòèÿ ó Áîíîìî ïîêàçàëè ìîëîäîìó ñâÿùåííèêó âîçìîæíîñòè ðîäíîãî

10 OBDOBJA 27

ñëîâåíñêîãî ÿçûêà âûðàæàòü êàê ôèëîñîôñêî-ðåëèãèîçíûå, òàê è ïîýòè÷åñêèåïîíÿòèÿ (Kidri~ 1938: 23, 24).  Ëþáëÿíå, öåíòðå ïðîâèíöèè Êðàéíû, ïåðâûéïðîòåñòàíòñêèé êðóæîê îðãàíèçîâàë â 1529 ã. Ìàòèÿ Êëîìáíåð, ïèñàðü ïðî-âèíöèàëüíûõ ñîñëîâèé.  íåãî âõîäèëè ãëàâíûì îáðàçîì ãîðîæàíå.

 30-ûå ãã. ïðîòåñòàíòèçì ïðîäîëæàë ðàñïðîñòðàíÿòüñÿ ïî ñëîâåíñêèìçåìëÿì, îõâàòûâàÿ ãîðîäñêîå íàñåëåíèå è äóõîâåíñòâî. Ñ íà÷àëà 40-ûõ ãã. âðÿäû ïðîòåñòàíòîâ âñå áîëåå àêòèâíî ñòàëî âñòóïàòü äâîðÿíñòâî, â òîì ÷èñëåè êðóïíîå. Ýòî áûëî ñâÿçàíî ñ ïîïûòêîé öåíòðàëüíûõ âëàñòåé îãðàíè÷èòüïðàâà ñîñëîâèé è óñèëèòü öåíòðàëèçàöèþ.

Ñîñëîâíûå ñîáðàíèÿ ñôîðìèðîâàëèñü ê íà÷àëó 15 â. Îíè äåëèëèñü íà 4ïàëàòû (ñêàìüè): âûñøåãî äóõîâåíñòâà, êðóïíûõ ôåîäàëîâ, ìåëêîãî èñðåäíåãî äâîðÿíñòâà è ãîðîæàí.  êðàèíñêîì ñîñëîâíîì ñîáðàíèè â 1543 ã.ñîîòíîøåíèå ïðåäñòàâèòåëåé ýòèõ ãðóïï íàñåëåíèÿ áûëî ñëåäóþùèì: 12ïðåëàòîâ, 7 ïðåäñòàâèòåëåé çíàòè, 62 äåïóòàòà îò äâîðÿí è 11 äåïóòàòîâ îòãîðîäîâ. Òàêèì îáðàçîì, ñîñëîâíûå ñîáðàíèÿ ïðåäñòàâëÿëè ñîáîþ îðãàíè-çàöèþ ïî ïðåèìóùåñòâó ôåîäàëîâ.  èõ êîìïåòåíöèþ âõîäèë ñáîð íàëîãîâ,áîëüøàÿ ÷àñòü êîòîðûõ øëà ãîñóäàðþ ïðîâèíöèè, íî ÷àñòü îñòàâàëàñü íàìåñòàõ. Ñ 40-ûõ ãã. 15 â. ñîñëîâèÿ îïðåäåëÿëè è ñóììó ÷ðåçâû÷àéíûõ íàëîãîâ,êîòîðûå âñå ÷àùå ñòàëè ñîáèðàòü Ãàáñáóðãè. Äåíüãè èì áûëè íóæíû íàñîäåðæàíèå àðìèè äëÿ áîðüáû ñ òóðêàìè è ñîñåäÿìè (âåíãðàìè è Âåíåöèåé).Äëÿ èõ ïîëó÷åíèÿ Ãàáñáóðãè áûëè äîëæíû èäòè íà ñóùåñòâåííûå óñòóïêèñîñëîâèÿì ïðîâèíöèé. Òîëüêî ïðè èìïåðàòîðå Ìàêñèìèëèàíå I áûëà ïðåä-ïðèíÿòà ïîïûòêà óêðåïèòü öåíòðàëüíóþ âëàñòü. Òàê‚ îí îáúåäèíèë ïðîâèí-öèè Øòèðèþ, Êàðèíòèþ è Êðàéíó â àäìèíèñòðàòèâíîå îáðàçîâàíèåÂíóòðåííþþ Àâñòðèþ, ñîçäàë òàì ïðàâèòåëüñòâî, êîòîðîìó ïåðåäàë ïðàâîñîáèðàòü íàëîãè, îòäàâàòü åãî çåìëè â àðåíäó, ñóäèòü íàñåëåíèå. Ýòà ïîïûòêàêîí÷èëàñü êðàõîì, îäíàêî è ïîñëåäóþùèå ãîñóäàðè ïûòàëèñü âîïëîòèòüñòðåìëåíèÿ Ìàêñèìèëèàíà I â æèçíü. Ïðîòèâîñòîÿíèå ñ öåíòðàëüíîé âëàñòüþïðèâåëî ÷àñòü ôåîäàëîâ, â òîì ÷èñëå è êðóïíûõ, â ëàãåðü ïðîòåñòàíòîâ. Êïðîòåñòàíòàì ïðèíàäëåæàëè ïðåäñòàâèòåëè òàêèõ çíàòíûõ ôàìèëèé êàêÀóýðñïåðãè, Ëàìáåðãè, Òóðíû, Óíãíàäû. Ïðîòåñòàíòèçìó ñî÷óâñòâîâàëè èíåêîòîðûå ïðåäñòàâèòåëè êðóïíîãî äóõîâåíñòâà, íàïðèìåð òðèåñòñêèé åïèñ-êîï Áîíîìî, êîïåðñêèé åïèñêîï Âåðãåðèé, ëþáëÿíñêèé åïèñêîï Êàöèÿíåð.Ïðàâäà, ýòî ñî÷óâñòâèå íå áûëî îäèíàêîâûì. Âåðãåðèé îòêàçàëñÿ îò ïîñòàåïèñêîïà â Êîïåðå è îòêðûòî ïðèíÿë ïðîòåñòàíòèçì. Áîíîìî îñòàëñÿåïèñêîïîì Òðèåñòà, íî îðãàíèçîâàë êðóæîê, ñîñòîÿâøèé èç äóõîâåíñòâà èãîðîæàí, â êîòîðîì èçó÷àëèñü òâîðåíèÿ Ýðàçìà Ðîòòåðäàìñêîãî, à òàêæåñî÷èíåíèÿ ïðîòåñòàíòîâ. Ñèìïàòèè æå Êàöèÿíåðà îãðàíè÷èâàëèñü òåì, ÷òî îíáëàãîñêëîííî îòíîñèëñÿ ê ïðîòåñòàíòñêèì ñâÿùåííèêàì, íå ïðåñëåäîâàë èõ.Âïåðâûå ñîñëîâèÿ îòêðûòî âûñòóïèëè ïðîòèâ Ãàáñáóðãîâ â 1542 ã., êîãäàïðåäñòàâèòåëè ñîñëîâèé Ãàáñáóðãñêèõ âëàäåíèé â îáìåí íà óêàçàíèå èìïå-

OBDOBJA 27 11

ðàòîðà óïîðÿäî÷èòü ÷ðåçâû÷àéíûå íàëîãè ïîòðåáîâàëè ïðèçíàòü ñâîáîäóèñïîâåäîâàíèÿ äëÿ ïðîòåñòàíòîâ.

Êðåñòüÿíñòâî è íèçøèå ñëîè ãîðîæàí ïî÷òè íå áûëè çàòðîíóòû èäåÿìèïðîòåñòàíòèçìà. Îá ýòîì ãîâîðÿò ñâèäåòåëüñòâà âèäíûõ ïðåëàòîâ êîíöà 90-ûõãã. 16 â. – àêâèëåéñêîãî ïàòðèàðõà Áàðáàðà è ëþáëÿíñêîãî åïèñêîïà Õðåíà.Áàðáàð îòìå÷àë, ÷òî â Êðàéíå è Øòèðèè áoëüøåå ÷èñëî äâîðÿí ÿâëÿþòñÿëþòåðàíàìè, â òî âðåìÿ êàê êðåñòüÿíå ïî÷òè âñå êàòîëèêè. Ïî îöåíêå Õðåíàòîëüêî îäíà äâàäöàòàÿ ãîðîæàí Ëþáëÿíû èñïîâåäîâàëà êàòîëèöèçì, è ýòî –áåäíåéøèå ñëîè íàñåëåíèÿ. Èñêëþ÷åíèå ïðåäñòàâëÿëà Êàðèíòèÿ, ãäå ìíîãèåñëîâåíñêèå êðåñòüÿíå ÿâëÿëèñü ïðîòåñòàíòàìè.  íåêîòîðûõ ñåëàõ ÍèæíåéÇèëüñêîé äîëèíû îíè ñóìåëè ñîõðàíèòü ñâîå âåðîèñïîâåäåíèå è èçäàííûåïðîòåñòàíòàìè êíèãè íà ñëîâåíñêîì ÿçûêå âïëîòü äî ïàòåíòà î âåðîòåðïè-ìîñòè, èçäàííîãî Èîñèôîì II â 1781 ã.

Ïðîòåñòàíòû áûëè óáåæäåíû, ÷òî íå öåðêîâü ÿâëÿåòñÿ ïîñðåäíèêîì ìåæäóëþäüìè è áîãîì, íî ñàìè ëþäè äîñòèãàþò ñïàñåíèÿ ñ ïîìîùüþ âåðû. Ïîçíàòüæå åå ìîæíî áûëî òîëüêî ñ ïîìîùüþ ÷òåíèÿ ðåëèãèîçíûõ êíèã. Ïîýòîìóïðîòåñòàíòû ñòðåìèëèñü ê ãðàìîòíîñòè ñâîåé ïàñòâû. Ïîäàâëÿþùååáîëüøèíñòâî æèòåëåé ñëîâåíñêèõ çåìåëü çíàëî òîëüêî ñëîâåíñêèé ÿçûê, íåèìåâøèé ïèñüìåííîñòè. Ìåñòíûå ïðîòåñòàíòû îäíîé èç ñâîèõ ãëàâíûõ çàäà÷,ðåøåíèå êîòîðîé ñïîñîáñòâîâàëî áû ðàñïðîñòðàíåíèþ ïðîòåñòàíòèçìà,âèäåëè â òîì, ÷òîáû ñîçäàòü ñëîâåíñêèé ïèñüìåííûé ÿçûê è íàëàäèòüïå÷àòàíèå íà íåì ðåëèãèîçíûõ êíèã. Îñóùåñòâëåíèå ýòîé çàäà÷è âçÿë íà ñåáÿÏðèìîæ Òðóáàð‚ ñîçäàâøèé ñëîâåíñêèé ïèñüìåííûé ÿçûê è íà÷àâøèéïå÷àòàòü íà íåì ðåëèãèîçíóþ ëèòåðàòóðó. Ïî ìíåíèþ ñëîâåíñêèõ ó÷åíûõ, äîÒðóáàðà íå ñóùåñòâîâàëî íèêàêèõ ïðåäïîñûëîê äëÿ ñëîâåíñêîãî ïèñüìåííîãîÿçûêà. «Ôðàãìåíòû ñëîâåíñêèõ òåêñòîâ, çàïèñàííûõ â ñðåäíåâåêîâûõ ðóêî-ïèñÿõ, íå ïðåäñòàâëÿëè íèêàêîé ëèòåðàòóðíîé òðàäèöèè, – îòìå÷àåò ñëîâåí-ñêèé èñòîðèê Â.Ñèìîíèòòè, – è ïîäòâåðæäàëè óáåæäåíèå, ÷òî íà ýòîì ‘ãðóáîìè âàðâàðñêîì’ ÿçûêå íåâîçìîæíî íè ÷èòàòü, íè ïèñàòü». (Simoniti 1999: 41.)Ñëåäóåò îòìåòèòü, ÷òî Òðóáàð, êàê è ìíîãèå äðóãèå ïðîòåñòàíòû, âèäåë âðàñïðîñòðàíåíèè ãðàìîòíîñòè ñðåäè íàñåëåíèÿ íå òîëüêî ñïîñîá ðàñøèðåíèÿïðîòåñòàíòñêèõ èäåé, íî è âîçìîæíîñòü ïðîñâåòèòü íàðîä è âûðâàòü åãî èçíåâåæåñòâà.  ïèñüìå îò 5 àâãóñòà 1565 ã. Òðóáàð è Ñåáàñòèàí Êðåëü ïðèãëà-øàëè Àäàìà Áîãîðè÷à ïðèåõàòü â Ëþáëÿíó è âçÿòü íà ñåáÿ ðóêîâîäñòâîñîñëîâíîé ïðîòåñòàíòñêîé øêîëîé. Îíè ñîêðóøàëèñü î êóëüòóðíîé îòñòà-ëîñòè ñâîåé ñòðàíû è âûðàæàëè íàäåæäó: «åñëè áû òîëüêî âñå, êòî äåéñò-âèòåëüíî îùóùàåò ýòî áåäíîå íåâåæåñòâî, õîòåëè áû îáúåäèíèòü ñ íàìè ñâîèæåëàíèÿ, óñåðäèå, ìûñëè è òðóä è âìåñòå ñ íàìè íàïðÿãëè áû âñå ñèëû, òî åìó/íåâåæåñòâó – È.×./ ïðèøåë áû êîíåö». (Grafenauer 1952: 158.) Ïðîòåñòàíòûñ÷èòàëè, ÷òî íåâåæåñòâî íàðîäà ìîæåò áûòü óñòðàíåíî òîëüêî ñ ïîìîùüþøêîë.

12 OBDOBJA 27

Òðóáàð âíåñ ñâîè ïðåäëîæåíèÿ î òîì, êàê óñòðîèòü øêîëüíîå äåëî âñëîâåíñêèõ çåìëÿõ, â Öåðêîâíîì óñòàâå, êîòîðûé îí îïóáëèêîâàë â 1564 ã.Óñòàâ áûë çàïðåùåí‚ è çíà÷èòåëüíàÿ ÷àñòü åãî òèðàæà áûëà óíè÷òîæåíà, àÒðóáàð èç-çà íåãî äîëæåí áûë íàâñåãäà îñòàâèòü ñâîå îòå÷åñòâî. ÑîãëàñíîÒðóáàðó â êàæäîì ïðèõîäå ïîëàãàëîñü îñíîâàòü øêîëó, ãäå îáó÷àëèñü áûïèñàòü è ÷èòàòü ïî-ñëîâåíñêè, à òàêæå ìîëèòâàì è êàòåõèçèñó íà ñëîâåíñêîìÿçûêå ìàëü÷èêè è äåâî÷êè âñåõ ñîñëîâèé. Ðîëü ó÷èòåëåé ìîãëè áû èñïîëíÿòüïðèõîäñêèå ñâÿùåííèêè, êàïåëëàíû èëè ïðè÷åòíèêè.  ãîðîäàõ, ïî ìíåíèþÒðóáàðà, íåîáõîäèìî áûëî áû óñòðîèòü øêîëû ñ ëàòèíñêèì è íåìåöêèìÿçûêîì îáó÷åíèÿ. Îäíàêî â ìëàäøèõ êëàññàõ ïîëàãàëîñü ïîëüçîâàòüñÿñëîâåíñêèì ÿçûêîì â êà÷åñòâå âñïîìîãàòåëüíîãî. Ñîäåðæàòüñÿ ýòè øêîëûäîëæíû áûëè íà ñðåäñòâà èìïåðàòîðà, âëàäåòåëüíûõ êíÿçåé è çíàòè (Rupel1962: 177).

Ïîñëå çàêëþ÷åíèÿ â 1555 ã. Àóãñáóðãñêîãî ìèðà, ïîñòàíîâèâøåãî, ÷òîèñïîâåäàíèå ñâîèõ ïîääàííûõ îïðåäåëÿåò ãîñóäàðü, ãëàâà ñîñëîâíîãîñîáðàíèÿ Øòèðèè è âåëèêèé æóïàí Âàðàæäèíà áàðîí Èîãàíí Óíãíàä ïîêèíóëñâîþ ðîäèíó è ïîñåëèëñÿ â Âþðòåìáåðãå, ãîñóäàðü êîòîðîãî áûë ïðîòåñ-òàíòîì. Òàì â Óðàõå íåäàëåêî îò Òþáèíãåíà îí îñíîâàë â 1558 ã. òèïîãðàôèþ,êîòîðàÿ òàê è íàçûâàëàñü Ñëîâåíñêàÿ, õîðâàòñêàÿ è êèðèëëèöêàÿ òèïîãðàôèÿ.Ïîçäíåå îíà ïîëó÷èëà íàçâàíèå Áèáëåéñêèé èíñòèòóò.  òèïîãðàôèè âïëîòüäî 1565 ã. ïå÷àòàëàñü ïðîòåñòàíòñêàÿ ëèòåðàòóðà. Çà âðåìÿ ñâîåãî ñóùåñòâî-âàíèÿ Áèáëåéñêèé èíñòèòóò âûïóñòèë â ñâåò 4 ñëîâåíñêèõ, 5 èòàëüÿíñêèõ è 15õîðâàòñêèõ êíèã, íàïå÷àòàííûõ ãëàãîëèöåé, êèðèëëèöåé è ëàòèíèöåé (Rupel1962: 70, 71). Íåêîòîðîå âðåìÿ èíñòèòóòîì çàâåäîâàë Òðóáàð.

Åùå â 1550 ã. â Òþáèíãåíå (Âþðòåìáåðã) âûøëè äâå ïåðâûå ñëîâåíñêèåêíèãè: «Êàòåõèçèñ» è «Àáåöåäíèê». Èõ àâòîðîì áûë Ïðèìîæ Òðóáàð.  îñíî-âó ïèñüìåííîãî ÿçûêà îí ïîëîæèë ãîâîð ñâîåãî ðîäíîãî ñåëà Ðàùèöû (ÍèæíÿÿÊðàéíà), à àëôàâèòîì âûáðàë ãîòè÷åñêèé øðèôò. Íî óæå ñ 1555 ã. Òðóáàðïå÷àòàë ñâîè êíèãè ëàòèíèöåé. Ê íà÷àëó 60-ûõ ãã. îí ïðèîáðåë áîëüøîé âåññðåäè ñëîâåíñêèõ ïðîòåñòàíòîâ.  1561 ã. ïî íàñòîÿòåëüíîé ïðîñüáå êðàèí-ñêèõ ñîñëîâèé Ïðèìîæ Òðóáàð âåðíóëñÿ â Ëþáëÿíó è â 1563 ã. ñòàëñóïåðèíòåíäàíòîì ïðîòåñòàíòñêîé ñëîâåíñêîé öåðêâè â Êðàéíå. Îò íåìåöêîéïðîòåñòàíòñêîé öåðêâè îíà îòëè÷àëàñü òîëüêî ÿçûêîì áîãîñëóæåíèÿ. ÏîñëåÏ.Òðóáàðà ñëîâåíñêóþ ïðîòåñòàíòñêóþ öåðêîâü âîçãëàâëÿëè ÑåáàñòèàíÊðåëü, Êðèøòîô Øïèíäëåð, Åðíåé Ñèìïëèöèóñ, Ôåëèöèàí, ñûí ÏðèìîæàÒðóáàðà.  Øòèðèè è Êàðèíòèè ñóùåñòâîâàëà òîëüêî íåìåöêàÿ ïðîòåñòàíò-ñêàÿ öåðêîâü, íî ñ 1575 ã. â ñëîâåíñêèõ ðàéîíàõ ýòèõ çåìåëü ïðîòåñòàíòñêèåïðîïîâåäíèêè âåëè áîãîñëóæåíèå íà ñëîâåíñêîì ÿçûêå, èñïîëüçóÿ êíèãè,íàïå÷àòàííûå êðàèíñêèìè ïèñàòåëÿìè.  Öåëîâöå îäíà öåðêîâü öåëèêîì áûëàîòäàíà ñëîâåíöàì, òàì áûë îáðàçîâàí îñîáûé ïðèõîä äëÿ ñëîâåíöåâ ãîðîäà èåãî îêðåñòíîñòåé. Âî âðåìÿ Ðåôîðìàöèè ïîÿâèëñÿ ñëîé îáðàçîâàííûõ ëþäåé,êîòîðûõ ìîæíî íàçâàòü ïðåäòå÷àìè ñëîâåíñêîé èíòåëëèãåíöèè.

OBDOBJA 27 13

 60-70-ûå ãã. – ïåðèîä ðàñöâåòà ïðîòåñòàíòèçìà â ñëîâåíñêèõ çåìëÿõ,öåíòðîì åãî ñòàëà Êðàéíà. Èìåííî çäåñü îôîðìèëàñü ñëîâåíñêàÿ ïðîòåñòàíò-ñêàÿ öåðêîâü, çäåñü æèëè è ðàáîòàëè ìíîãèå èç ñëîâåíñêèõ ïèñàòåëåé. Âòîðîàÿïîëîâèíà XVI â. áûëà îòìå÷åíà öåëûì ðÿäîì óñïåõîâ â îáëàñòè ðàçâèòèÿîáðàçîâàíèÿ íàñåëåíèÿ â ñëîâåíñêèõ çåìëÿõ. Òàê‚ ïîÿâèëèñü ëàòèíñêèåïðîòåñòàíòñêèå øêîëû, ñîäåðæàâøèåñÿ íà ñðåäñòâà ñîñëîâèé: â Ëþáëÿíå(1563), â Öåëîâöå (1563), Ãðàäöå (1570). Øêîëà â Ëþáëÿíå â 1563–1584 ãã.èìåëà 4 êëàññà, â 1584–1598 ãã. – 5 êëàññîâ. Îñîáåííî áîëüøèõ óñïåõîâ îíàäîáèëàñü ïîñëå 1568 ã., êîãäà åå äèðåêòîðîì ñòàë À.Áîãîðè÷.  1568 ã. îíñîñòàâèë Øêîëüíûé ïîðÿäîê, ïðàâèëà äëÿ ýòîé øêîëû.  èçâåñòíîé ñòåïåíèîíè áàçèðîâàëèñü íà Öåðêîâíîì óñòàâå Òðóáàðà.  ëþáëÿíñêîé øêîëå â ïåð-âûõ äâóõ êëàññàõ‚â êà÷åñòâå âñïîìîãàòåëüíîãî‚ èñïîëüçîâàëñÿ ñëîâåíñêèéÿçûê. Øêîëà äàâàëà ïîëíîå çíàíèå ëàòûíè, íåìåöêîãî ÿçûêà, íåêîòîðûåçíàíèÿ äðåâíåãðå÷åñêîãî, ïîìèìî ýòîãî â íåé èçó÷àëè àðèôìåòèêó, ïåíèå,ìóçûêó. Êîëè÷åñòâî ó÷åíèêîâ â ëþáëÿíñêîé øêîëå áûëî çíà÷èòåëüíûì. Òàê â1583 ã. òîëüêî â ïåðâîì åå êëàññå íàñ÷èòûâàëîñü áîëåå 50 ó÷åíèêîâ (Schmidt1963: 57). Ëàòèíñêèå øêîëû â Ãðàäöå, Öåëîâöå, Ëþáëÿíå ïðàêòè÷åñêèÿâëÿëèñü ãèìíàçèÿìè, ïîñëå îêîí÷àíèÿ êîòîðûõ ìîæíî áûëî ïîñòóïèòü âóíèâåðñèòåò. Íåìåöêèé ÿçûê â íèõ ÿâëÿëñÿ ó÷åáíûì ïðåäìåòîì. Ñëîâåíñêèéÿçûê øèðîêî èñïîëüçîâàëñÿ ïðè îáó÷åíèè öåðêîâíîìó ïåíèþ, êîòîðîå çíà÷è-òåëüíî áîëåå âûñîêî êîòèðîâàëîñü, ÷åì, íàïðèìåð, àðèôìåòèêà. Ñîñëîâíûåøêîëû ïîñåùàëè äåòè ÷èíîâíèêîâ, äâîðÿí, çàæèòî÷íûõ ãîðîæàí è äàæåñûíîâüÿ áåäíÿêîâ. Ïîñëåäíèå íåðåäêî ïîëó÷àëè âñïîìîæåíèå – ýòî áûëîâïåðâûå â ñëîâåíñêèõ çåìëÿõ. Ïðè÷èíó ïîääåðæêè áåäíûõ ó÷åíèêîâ óêàçû-âàëè øêîëüíûå èíñïåêòîðà: ó÷åíèêè èç áîãàòûõ ñåìåé ðåäêî ïðîäîëæàþòó÷åáó â óíèâåðñèòåòàõ, à åñëè è ïðîäîëæàþò, òî ïîòîì çàíèìàþò äîëæíîñòè÷èíîâíèêîâ è ïð. Òîëüêî íåìíîãèå èç íèõ èäóò ó÷èòåëÿìè è ñâÿùåííèêàìè âøêîëû è öåðêâè. Áåäíûå æå ó÷åíèêè ïî îêîí÷àíèè ó÷åáû â øêîëå ñòàðàþòñÿîêîí÷èòü è óíèâåðñèòåò, à ïîñëå ýòîãî ñòàíîâÿòñÿ ó÷èòåëÿìè è ñâÿùåííèêàìè.Êðîìå òîãî, îíè îáû÷íî çíàþò êðàèíñêèé (ñëîâåíñêèé) ÿçûê. Ïîñîáèå èíîãäàïîëó÷àëè äî 30 ó÷åíèêîâ (Schmidt 1963: 77).  öåëîâåöêîé è ãðàäåöêîéëàòèíñêèõ øêîëàõ ñëîâåíñêèé ÿçûê íå èñïîëüçîâàëñÿ, íî ê íåìó îòíîñèëèñüâïîëíå òîëåðàíòíî. Ðåêòîð öåëîâåöêîé øêîëû Èåðîíèì Ìåãèçåð â 1592 ã.èçäàë íåìåöêî-ëàòèíñêî-ñëîâåíñêî-èòàëüÿíñêèé ñëîâàðü, ãäå âïåðâûå íàðÿäóñî ñëîâàìè ïðèçíàííûõ åâðîïåéñêèõ ÿçûêîâ ôèãóðèðîâàëè ñëîâà è ìàëî êîìóèçâåñòíîãî ñëîâåíñêîãî ÿçûêà. Äà è ïðîòåñòàíòñêèå ïàñòîðû â ñëîâåíñêèõðàéîíàõ Øòèðèè è Êàðèíòèè, êàê óæå ãîâîðèëîñü âûøå, ñâîáîäíî âåëèáîãîñëóæåíèå â ñâîèõ ïðèõîäàõ íà ñëîâåíñêîì ÿçûêå.  Êàðèíòèè ïîëüçîâàëñÿîñîáûì óâàæåíèåì ñëîâåíñêèé ïðîïîâåäíèê ßíæ Ôàøàíê, êîòîðûé ïðîñìàò-ðèâàë ïåðåâîä Áèáëèè Äàëìàòèíà ïåðåä åå íàïå÷àòàíèåì. Êàðèíòèéñêèåñîñëîâèÿ âûäåëèëè íà åãî ïóáëèêàöèþ 1/3 âñåé íåîáõîäèìîé ñóììû (Inzko1985: 26, 28). Äî ñåðåäèíû XVI â. áîëüøèíñòâî ñòóäåíòîâ èç ñëîâåíñêèõ

14 OBDOBJA 27

çåìåëü ó÷èëîñü â íåìåöêèõ ïðîòåñòàíòñêèõ óíèâåðñèòåòàõ (Ëåéïöèã, Âèòòåí-áåðã, Òþáèíãåí), ìíîãèå èç íèõ ñòàíîâèëèñü ïðîòåñòàíòàìè.

Êðîìå ýòèõ òðåõ ëàòèíñêèõ øêîë â äðóãèõ ãîðîäàõ èìåëèñü øêîëû è áîëååíèçêîãî óðîâíÿ. Òàê â ãîðîäå Ãîðíÿ Ðàäãîíà áûëî òðè øêîëû, ðàáîòàëè øêîëûòàêæå â Ìàðèáîðå è â Öåëüå.  1551–1563 ãã. â Êðøêî äåéñòâîâàëà øêîëàÁîãîðè÷à. Ïîâèäèìîìó, ñóùåñòâîâàëè øêîëû è â íåêîòîðûõ ñåëàõ.

Ïðîòåñòàíòàì óäàëîñü â Ëþáëÿíå óñòàíîâèòü òèïîãðàôèþ ßíæà Ìàí-äåëüöà, êîòîðàÿ äåéñòâîâàëà â 1575–1581 ãã.  íåé áûëî èçäàíî 27 êíèã, â òîì÷èñëå 10 – íà ñëîâåíñêîì ÿçûêå (Grafenauer 1957: 170). Íî âñå æå ñëîâåíñêèåêíèãè ïå÷àòàëèñü ãëàâíûì îáðàçîì çà ãðàíèöåé ñëîâåíñêèõ çåìåëü, ÷àùåâñåãî â Âþðòåìáåðãå.

Èìåííî â Ëþáëÿíå ñîñðåäîòà÷èâàëñÿ öâåò ìîëîäîé ñëîâåíñêîé èíòåëëè-ãåíöèè. Çäåñü ñóùåñòâîâàëà áèáëèîòåêà êðàèíñêèõ ñîñëîâèé, êîòîðàÿ ñòàëàòàì ïåðâîé îáùåäîñòóïíîé áèáëèîòåêîé. Îíà ïðåäíàçíà÷àëàñü äëÿ ó÷èòåëåé èïðîïîâåäíèêîâ.  íåé íàõîäèëîñü çíà÷èòåëüíîå êîëè÷åñòâî ïðîòåñòàíòñêèõêíèã. Åé îòäàë öåëûé ñóíäóê êíèã Ï.Òðóáàð, êîãäà â 1565 ã. ïîêèäàë Ëþáëÿíó.Áèáëèîòåêà ïîëó÷èëà òàêæå çà äåíüãè èëè â êà÷åñòâå äàðà çíà÷èòåëüíîå ÷èñëîêíèã îò äðóãèõ äåÿòåëåé Ðåôîðìàöèè: îò Äàëìàòèíà – 128 êíèã, îò Å.Ñèìï-ëèöèóñà – 128, îò Ô.Òðóáàðà – 274, îò Þ. Êëåìåíòà – 142, îò À.Áîãîðè÷à – 500(Kidri~ 1938: 61–62). Ýòè öèôðû óêàçûâàþò, ÷òî ýëèòà íàðîæäàâøåéñÿñëîâåíñêîé èíòåëëèãåíöèè èìåëà çíà÷èòåëüíûå äëÿ ñâîåãî âðåìåíè ëè÷íûåñîáðàíèÿ êíèã.

Òàêèì îáðàçîì, â ñëîâåíñêèõ çåìëÿõ âî âòîðîé ïîëîâèíå XVI â. îáðàçî-âàëñÿ íåáîëüøîé, íî äîñòàòî÷íî îáðàçîâàííûé ñëîé ñëîâåíñêîé èíòåëëè-ãåíöèè. Ïðàâäà, íå âñå èç åå ïðåäñòàâèòåëåé èìåëè óíèâåðñèòåòñêîå îáðàçî-âàíèå, â ÷àñòíîñòè‚ è ñàì Òðóáàð‚ êîòîðûéïðàêòè÷åñêè òàì íå ó÷èëñÿ.Íàèáîëåå îáðàçîâàííûìè èç ñëîâåíñêèõ ïðîñâåòèòåëåé áûëè ÑåáàñòèàíÊðåëü è Þðèé Äàëìàòèí, ïîëó÷èâøèå çâàíèå ìàãèñòðà.

Îäíèì èç âîïðîñîâ, êîòîðûé âñòàë ïåðåä ñëîâåíñêèìè ïðîòåñòàíòàìè, áûëâîïðîñ î ïðîèñõîæäåíèè ñëîâåíöåâ, îá èõ êîðíÿõ, î ãðàíèöàõ èõ îáèòàíèÿ, îòîì ìåñòå, êîòîðîå îíè çàíèìàþò ñðåäè äðóãèõ íàðîäîâ. Èäåîëîãè ýòîéíàðîæäàâøåéñÿ èíòåëëèãåíöèè ïûòàëèñü îòâåòèòü íà ïîñòàâëåííûå âîïðîñû,îïèðàÿñü íà ïîñëåäíèå íàó÷íûå äîñòèæåíèÿ ñâîåãî âðåìåíè. Ìíîãèå èç íèõçíàëè íå òîëüêî òðóäû íåìåöêèõ ïðîòåñòàíòîâ, íî è ñî÷èíåíèÿ ÷åøñêèõ èõîðâàòñêèõ ïèñàòåëåé, òðóäû èõ ñîîòå÷åñòâåííèêà Ñèãèçìóíäà Ãåðáåðøòåéíà,ïðîñëàâèâøåãîñÿ ñâîèìè «Çàïèñêàìè î Ìîñêîâèè».

Ñîçäàòåëü ñëîâåíñêîãî ïèñüìåííîãî ÿçûêà Òðóáàð ïî ïðîèñõîæäåíèþ áûëèç ñåìüè äåðåâåíñêèõ æèòåëåé. Åãî îòåö áûë ïëîòíèêîì, ìåëüíèêîì è öåð-êîâíûì êëþ÷íèêîì. Ê íà÷àëó 40-ûõ ãîäîâ Ïðèìîæ Òðóáàð ïåðåõîäèò íàïîçèöèè ïðîòåñòàíòèçìà è íà÷èíàåò çàíèìàòüñÿ èçäàíèåì êíèã íà ðîäíîìÿçûêå. Ñâîå æåëàíèå èçäàâàòü êíèãè ïî-ñëîâåíñêè îí îáúÿñíÿë ëþáîâüþ êñîîòå÷åñòâåííèêàì, êîòîðûõ îí íàçûâàë â ïðåäèñëîâèÿõ ê ñâîèì êíèãàì‚

OBDOBJA 27 15

«ìîè ëþáèìûå ñëîâåíöû» èëè «êðàéíöû», à ñàì èíîãäà ïîäïèñûâàëñÿ«ïàòðèîò èëëèðñêèé». Òðóáàð çíàë î õîðâàòàõ, ñåðáàõ, áîñàíöàõ, áîëãàðàõ,÷åõàõ, ñ÷èòàë èõ áëèçêèìè ïî ÿçûêó ñëîâåíöàì, íî âìåñòå ñ òåì îñîáûìèíàðîäàìè, îòëè÷íûìè îò íèõ.  ñâîåì ïðåäèñëîâèè ê «Ïåðâîé ÷àñòè Íîâîãîçàâåòà» (1557) îí óêàçûâàë, ÷òî õî÷åò ïèñàòü òàê, ÷òîáû «åãî ëåãêî ïîíèìàëêàæäûé ñëîâåíåö, áóäü òî êðàèíåö, íèæíåøòèðèåö, êàðèíòèåö, êðàñîâåö,èñòðÿíèí, íèæíåêðàèíåö èëè áåçüÿê». «Èìåííî ïîýòîìó ÿ îñòàíîâèëñÿ, –ïðîäîëæàë îí, – íà êðåñòüÿíñêîì ñëîâåíñêîì ÿçûêå, íà êîòîðîì ãîâîðÿò âÐàùèöå, ãäå ÿ ðîäèëñÿ. ß íå õîòåë èñïîëüçîâàòü â íåì íåîáû÷íûå è õîðâàòñêèåñëîâà è âûäóìûâàòü íîâûå» (Grdina 1995: 31) Çäåñü Òðóáàð ïåðå÷èñëÿëèìåííî òå ãðóïïû íàñåëåíèÿ, êîòîðûå âõîäèëè ðàíüøå è âõîäÿò è òåïåðü âñîñòàâ ñëîâåíñêîãî íàðîäà, ÷åòêî îòäåëÿÿ èõ äàæå îò ñîñåäíèõ õîðâàòîâ. Îíîäèí èç ïåðâûõ äàë ñâîåìó íàðîäó èìÿ, íàçâàâ åãî è îïðåäåëèâ ãðàíèöû åãîðàññåëåíèÿ. Ýòî èìÿ âïîñëåäñòâèå óïîòðåáëÿë â ñâîèõ òðóäàõ è åãî ó÷åíèêÞðèé Äàëìàòèí. Òðóáàð èñêðåííå ëþáèë «íàø áåäíûé, ïðîñòîé, äîáðîñåð-äå÷íûé ñëîâåíñêèé íàðîä», ãîðÿ÷î ñî÷óâñòâîâàë åìó è ãëàâíîé ïðè÷èíîé åãîáåäíîñòè ñ÷èòàë îòñòàëîñòü è íåäîñòàòîê êóëüòóðû.

Þðèé Äàëìàòèí ïåðåâåë íà ñëîâåíñêèé ÿçûê Áèáëèþ, èçäàííóþ íà ñðåä-ñòâà ñîñëîâèé â 1584 ã. Îí çíàë ìíîãèå ÿçûêè, â òîì ÷èñëå äðåâíåãðå÷åñêèé èåâðåéñêèé. Èìåííî ïîýòîìó åìó ïîðó÷èëè ñäåëàòü ïåðåâîä Áèáëèè íàñëîâåíñêèé ÿçûê. Èçäàíèå Äàëìàòèíà ÿâèëîñü âàæíûì øàãîì â îôîðìëåíèèñëîâåíñêîãî êíèæíîãî ñòàíäàðòà, êîòîðûé â ñâîåé îñíîâå ñîõðàíÿëñÿ 200 ëåò.Äàëìàòèí â ñâîèõ òðóäàõ òàêæå îáû÷íî óïîòðåáëÿë íàçâàíèÿ «ñëîâåíöû»,«ñëîâàíè», «ñëîâåíùèíà», «ñëîâåíñêè åçèê», «êðàíüñêà ñëîâåíùèíà» è ò.ä. Âîââåäåíèè ê ñâîèì òðóäàì îí òîæå óêàçûâàë íà ñëàâÿí, êàê íà áëèæàéøèõðîäñòâåííèêîâ ñëîâåíöåâ. Îí óïîìÿíóë âñå ñëàâÿíñêèå íàðîäû, ïðîïóñòèâòîëüêî ñëîâàêîâ, áîëãàð è ëóæè÷àí.

Íî íàèáîëåå ïîëíî îïðåäåëèë ìåñòî ñëîâåíöåâ â ìèðå, èõ ïðîèñõîæäåíèå èçíà÷åíèå À.Áîãîðè÷ âî ââåäåíèè ê ñâîåé ãðàììàòèêå ñëîâåíñêîãî ÿçûêà, òîæåâûøåäøåé â ñâåò â 1584 ã. Íàïèñàíà îíà áûëà íà ëàòûíè è ïðåäíàçíà÷àëàñüäëÿ îáðàçîâàííîé, ïðåæäå âñåãî äâîðÿíñêîé ìîëîäåæè. Áîãîðè÷ ïèñàë, ÷òîñëîâåíöû ïðèíàäëåæàò ê îáøèðíîìó ïëåìåíè ñëàâÿí. Ïîä÷åðêèâàÿ èõ äðåâ-íîñòü («íàøå ïëåìÿ îäíî èç ñàìûõ äðåâíèõ»), îí óòâåðæäàë, ÷òî ñëàâÿíåðàíüøå áûëè èçâåñòíû ïîä äðóãèìè èìåíàìè, à èìåííî – õåíåòû, âåíåòû,âèíäû, âàíäàëû. Ïîñëåäíåå æå èõ èìÿ – ñëàâÿíå – äîñòàëîñü ýòîìó ïëåìåíè çàåãî äîñòèæåíèÿ: çà ïðîñëàâëåííûå äåÿíèÿ, èáî ó íàøèõ ëþäåé «slava»îçíà÷àåò «ñëàâó». Îòñþäà-òî îíè è íàçûâàþòñÿ «ñëàâÿíå», êàê «äîñòîéíûåñëàâû», «ïðîñëàâëåííûå», «çíàìåíèòûå». Ñðåäè ñëàâÿí Áîãîðè÷ íàçûâàëáîñíèéöåâ, õîðâàòîâ, ëèòîâöåâ, ïîëÿêîâ, áîãåìöåâ, ëóæè÷àí, ìîðàâàí, âëàõîâ,ðàñöèåâ, áîëãàð, áåñüÿêîâ, êîðóøêîâ, èñòðèéöåâ, ìîñõîâ, ðóòåíîâ (Topori{iè1987). Ñòðåìÿñü äîêàçàòü, ÷òî âåëè÷àéøèå ïðàâèòåëè ïðîøëîãî âûñîêîöåíèëè ñëàâÿí, Áîãîðè÷ ðàññêàçûâàë î ôàíòàñòè÷åñêèõ ïðèâèëåãèÿõ, êîòîðûå

16 OBDOBJA 27

îíè ÿêîáû ïîëó÷èëè îò Àëåêñàíäðà Ìàêåäîíñêîãî çà òî, ÷òî ïîìîãëè åìóçàâîåâàòü ìèð. Êñòàòè î ãðàìîòå Àëåêñàíäðà ñëàâÿíàì ïèñàëè ìíîãèå ñðåäíå-âåêîâûå àâòîðû, â òîì ÷èñëå õîðâàò Âèíêî Ïðèáîåâè÷ â ñâîåì ñî÷èíåíèè «Îïðîèñõîæäåíèè è èñòîðèè ñëàâÿí» (1532), à ïîçäíåå äóáðîâ÷àíèí ÌàðêîÎðáèíè («Ñëàâÿíñêîå öàðñòâî» 1601). Ñðåäè äðóãèõ âåëèêèõ ëþäåé, áëàãî-âîëèâøèõ ê ñëàâÿíàì, Áîãîðè÷ íàçûâàë èìïåðàòîðà Ñâÿùåííîé Ðèìñêîéèìïåðèè ÷åøñêîãî êîðîëÿ Êàðëà IV, êîòîðûé â Çîëîòîé áóëëå íàñòîÿòåëüíîðåêîìåíäîâàë ñûíîâüÿì âëàäåòåëüíûõ êíÿçåé èçó÷àòü ñëàâÿíñêèé ÿçûê, èáîîíè äîëæíû çíàòü ÿçûê ñâîèõ ïîääàííûõ, ÷òîáû ïðàâèëüíî óïðàâëÿòü èìè èñïðàâåäëèâî èõ ñóäèòü. Ñ ãîðäîñòüþ Áîãîðè÷ îòìå÷àë, êàêîå âàæíîå ïîëîæå-íèå çàíèìàåò ñëàâÿíñêèé ÿçûê ïðè äâîðå òóðåöêîãî ñóëòàíà (Vilfan 1995:211–213). Íà ãðàììàòèêó Áîãîðè÷à áîëüøîå âëèÿíèå îêàçàëà ëàòèíñêàÿãðàììàòèêà Ô.Ìåëàíõòîíà, êîòîðûé ïî ñâîèì âçãëÿäàì, áóäó÷è ïðîòåñòàíòîì,áûë áëèæå ê Ýðàçìó, ÷åì Ëþòåð. Òà ÷àñòü ãðàììàòèêè Áîãîðè÷à, êîòîðàÿ áûëàïîñâÿùåíà îðôîãðàôèè, íà÷èíàëàñü ñ ðàññìîòðåíèÿ ÷åòûðåõ àëôàâèòîâ,êîòîðûìè ïîëüçîâàëèñü ñëàâÿíå: êèðèëëîâñêîãî ðóòåíñêîãî è ìîñêîâèòñêîãî,ãëàãîëè÷åñêîãî è ëàòèíñêî-êðàèíñêîãî. Áîãîðè÷ íàçûâàë ñëîâåíöåâ êðàèí-öàìè è óòâåðæäàë, ÷òî îíè íåêîãäà ïîëüçîâàëèñü ãëàãîëè÷åñêèì è êèðèëëîâ-ñêèì àëôàâèòàìè, íî ýòè àëôàâèòû ó íèõ íå ïðèæèëèñü. Îäíàêî êîãäà îíäàâàë ëàòèíñêèé àëôàâèò, íàçâàíèå åãî áóêâ îí áðàë èç êèðèëëîâñêîãî èãëàãîëè÷åñêîãî àëôàâèòîâ. ×òîáû ïîêàçàòü áëèçîñòü ñëàâÿíñêèõ ÿçûêîâ,Áîãîðè÷ ïðèâîäèë òåêñòû ìîëèòâû Îò÷å íàø íà øåñòè ÿçûêàõ: íà ëàòèíèöå –ïîëüñêèé, ÷åøñêèé, ëóæèöêèé, êðàèíñêèé; íà êèðèëèöå – èêàâñêîå íàðå÷èåõîðâàòîâ; íà ãëàãîëèöå – òîæå èêàâñêîå íàðå÷èå (Honzak Jahi~ 2004: 109, 119).

Ãëàâíîé çàñëóãîé ïðîòåñòàíòîâ ÿâèëîñü íàïèñàíèå èìè è èçäàíèå ñëîâåí-ñêèõ êíèã, ÿçûê êîòîðûõ ëåã â îñíîâó ñëîâåíñêîãî ïèñüìåííîãî ÿçûêà. Âñåãîèìè áûëî îïóáëèêîâàíî îêîëî 50 êíèã, ïîëîâèíà èç êîòîðûõ áûëà ñîçäàíà Ï.Òðóáàðîì. Áîëüøóþ ðîëü â äàëüíåéøåì ðàçâèòèè øêîëüíîãî îáðàçîâàíèÿ âñëîâåíñêèõ çåìëÿõ ñûãðàë «Öåðêîâíûé óñòàâ», íàïèñàííûé Òðóáàðîì èîïóáëèêîâàííûé èì â 1564 ã.

Ñ ïåðåìåííûì óñïåõîì ñîñëîâèÿ ïðîäîëæàëè áîðîòüñÿ ñ Ãàáñáóðãàìè.Ïîñëåäíèì èõ äîñòèæåíèåì ñòàëî äàðîâàíèå ïðîòåñòàíòàì ãîñóäàðåìÂíóòðåííåé Àâñòðèè ýðöãåðöîãîì Êàðëîì â 1578 ã. íà ñîáðàíèè ñîñëîâèéØòèðèè, Êàðèíòèè è Êðàéíû êðóïíûõ ïðèâèëåãèé. Äâîðÿíñòâî ïîëó÷èëîñâîáîäó ñîâåñòè è áîãîñëóæåíèÿ, ãîðîæàíå – ñâîáîäó ñîâåñòè. ×åòûðåìãîðîäàì Âíóòðåííåé Àâñòðèè áûëî ðàçðåøåíî èìåòü ïðîòåñòàíòñêèå øêîëû.Íî ýòè ïðèâèëåãèè áûëè îòìåíåíû ïîñëå ñìåðòè Êàðëà â 1596 ã. åãî ñûíîìÔåðäèíàíäîì. ßðûé êàòîëèê îí ðåøèòåëüíî ñòàë áîðîòüñÿ ñ ïðîòåñòàíòàìè, èñîñëîâèÿ íå ñóìåëè åìó ïðîòèâîñòîÿòü.  1599 ã. ïî åãî óêàçó èç ÂíóòðåííåéÀâñòðèè áûëè èçãíàíû âñå ãîðîæàíå, íå âåðíóâøèåñÿ ê êàòîëè÷åñòâó, â 1628 ã.òà æå ó÷àñòü ïîñòèãëà è äâîðÿí-ïðîòåñòàíòîâ. Íà ýòîì è çàêîí÷èëàñü áîðüáàñîñëîâèé ïðîòèâ öåíòðàëüíîé âëàñòè.

OBDOBJA 27 17

Ìîæíî ãîâîðèòü î íåïîëíîòå è äàæå îøèáî÷íîñòè çíàíèé èäåîëîãîâñëîâåíñêîé èíòåëëèãåíöèè. Íî ñòîèò ïîä÷åðêíóòü, ÷òî èì áûëî ñâîéñòâåííîâïîëíå ñîâðåìåííîå ïîíèìàíèå ïîíÿòèÿ îòäåëüíîãî íàðîäà‚ è åãî ãëàâíîåîòëè÷èå îò äðóãèõ íàðîäîâ. Òàê‚ îíè ñ÷èòàëè, ÷òî ãëàâíûì ïðèçíàêîì,îòëè÷àþùèì îäèí íàðîä îò äðóãîãî, ÿâëÿåòñÿ ÿçûê, è ðîäñòâî íàðîäîâ òîæåîïðåäåëÿëè ïî ÿçûêó. Êàêãóìàíèñòû, òàê è ïðîòåñòàíòû îäèíàêîâî òðàêòîâàëèïîíÿòèå ýòíîñà.  ýòîì èõ ñóùåñòâåííîå îòëè÷èå îò ôåîäàëüíîé òðàäèöèè,÷àñòî îïðåäåëÿâøåé íàðîäíîñòü ïî ãîñóäàðñòâåííîé ïðèíàäëåæíîñòè. Ïðè-ìåðîì ýòîãî ìîæåò ñëóæèòü îäèí èç îáðàçîâàííåéøèõ ëþäåé XVII â. ÈîãàííÂàéêàðä Âàëüâàñîð, êîòîðûé ïîëàãàë, ÷òî â Êðàéíå è îêðåñòíûõ çåìëÿõ æèâóòíåìöû, òîëüêî ÷àñòü èç íèõ ãîâîðèò íà äðóãîì ÿçûêå.

Äåÿòåëüíîñòü ïðîòåñòàíòîâ èìåëà îãðîìíîå çíà÷åíèå äëÿ ðàçâèòèÿ ñëî-âåíñêîãî íàðîäà, ñïîñîáñòâîâàëà ïîäíÿòèþ óðîâíÿ åãî êóëüòóðû. Ñîçäàíèåñëîâåíñêîãî ïèñüìåííîãî ÿçûêà è ëèòåðàòóðû íà íåì îáúåäèíèëî ðàçëè÷íûå÷àñòè ñëîâåíñêîãî ýòíîñà, ó ñëîâåíöåâ íà÷àëà ñêëàäûâàòüñÿ ñâîÿ èíòåëëè-ãåíöèÿ, êîòîðàÿ èìåëà ñëîâåíñêîå ñàìîñîçíàíèå. Ýïîõà Ðåôîðìàöèè ñòàëàâàæíûì ýòàïîì íà ïóòè ïðåâðàùåíèÿ ñëîâåíñêîãî ýòíîñà â ñîâðåìåííóþíàöèþ.

Literatura

BOHORI^, Adam, 1987: Articae horule succisivae (Zimske urice proste). Maribor: Obzorja.GOLEC, Boris, 2003: Regionalne razlike v jezikovni podobi prebivalstva slovenskih celin-

skih mest med 16. in 18. stoletjem. Zgodovinski ~asopis 57/1–2. 23–38.GRAFENAUER, Bogo, 1957: Zgodovina slovenskega naroda. Zvezek 3. Ljubljana: Kme~ka

knjiga.GRDINA, Igor, 1995: Nekaj opazk o vlogi Primo`a Trubarja v za~etku slovenskega knji`nega

jezika. Zgodovinski ~asopis 49/2.HONZAK JAHI^, Jasna, 2004: Idejne prvine Bohori~eve slovnice – konstitutivne prvine slo-

venske razsvetljenske misli. Matija Majar Zilski v ~esko-slovenskem kontekstu. Pretek-lost, sodobnost in prihodnost medsebojnih kulturnih stikov. Praga: Narodni knihovna.

INZKO, Valentin, 1985: Zgodovina koro{kih Slovencev od leta 1918 do danes. Celovec:Dru`ba sv. Mohorja.

KIDRI^, France, 1938: Zgodovina slovenskega slovstva. Od za~etkov do Zoisovi smrti. Ljub-ljana: Slovenska matica.

POGORELEC, Breda, 1984: [tiristo let Bohori~eve slovnice. Jezik in slovstvo 6.RUPEL, Mirko, 1962: Primo` Trubar. @ivljenje in delo. Ljubljana: Mladinska knjiga.SCHMIDT, Vlado, 1963: Zgodovina {olstva in pedagogike na Slovenskem. Ljubljana: DZS.SIMONITI, Vasko, 1999: Slovenska zgodovina zgodnjega novega veka. Ljubljana.VILFAN, Sergij, 1995: Struktura stanov, de`elne finance in reformacija. Zgodovinski ~asopis

49/2.

18 OBDOBJA 27

Monika De`elak Trojar UDK 272-29=03=163.6"1643":929 Skalar A.Ljubljana

ADAM SKALAR IN NJEGOV ROKOPISNI KODEKS – SKALARJEVOPREVAJALSKO DELO

Rokopis Adama Skalarja je pomembno delo katoli{ke obnove, ki zaokro`uje na videz skromnobero slovenskih teolo{kih oz. slovstvenih del tega obdobja. Skalarjev kodeks vsebuje dva prevoda,Shulla tiga premishluuana in Exemplar od Suetiga Bonauentura, ter spisa Vsakdanie spomishlanevernih karshanskich dushiz in Vselai inu nikoli, to ie vezhnost. Drugi prevod (Exemplar) je natan~nodatiran, nastal je v decembru 1643. Kodikolo{ka analiza kodeksa je pokazala, da je v vseh delihuporabljen papir istega proizvajalca, kar izpri~uje so~asnost nastanka prvega, drugega in ~etrtegaspisa v kodeksu.

Skalar je s svojima prevodoma v dotedanjo zakladnico slovenskega slovstva prispeval dvenovosti, meditativno prozo (Shulla tiga premishluuana) in v literarni kontekst preneseno filozofskospekulacijo (Exemplar od Suetiga Bonauentura). Shulla tiga premishluuana je prevod spisa nem-{kega fran~i{kana Ioannesa Wolffa, natan~neje, prevod drugega dela njegove knjige z naslovomSchuel der Betrachtung. Drugi Skalarjev prevod z naslovom Exemplar od Suetiga Bonauentura senaslanja na nem{ki prevod oz. predelavo latinskega spisa Bonaventure. Skalarjev nem{ki izvirniknosi naslov Breuiloquium Sancti Bonaventurae. Das ist ein Exemplar und Vorbild deß MenschlichenLebens […]. Skalar se je s svojima prevodoma (kljub nekaterim germanizmom in gorenjskimnare~nim zna~ilnostim) izkazal za poznavalca protestantske tradicije knji`nega jezika in za spretnegaprevajalca.

Adam Skalar, Skalarjev rokopisni kodeks, kodikolo{ke zna~ilnosti rokopisa, Skalerjeva prevoda:Shulla tiga premishluuana, Exemplar od Suetiga Bonauentura

Adam Skalar’s manuscript is an important work from the Catholic restoration that fills out theapparently modest collection of Slovene theological and literary works in this period. Skalar’s codexincludes two translations entitled Shulla tiga premishluuana (School of Contemplation) andExemplar od Suetiga Bonauentura (The Exemplar of Saint Bonaventure), as well as the essaysVsakdanie spomishlane vernih karshanskich dushiz (Everyday Reflections of Devout ChristianSouls) and Vselai inu nikoli, to ie vezhnost (Always and Never: That Is Eternity). The secondtranslation (i.e., Exemplar) is dated December 1643. Codicological analysis of the manuscript hasshown that paper from the same manufacturer was used in all the works, indicating that the first,second, and fourth documents in this codex were written around the same time.

With these