5

* spodbujajo kreativnost, ustvarjalnostin otroško domišljijo pri igri

* enostavno sestavljanje brez lepljenja* uporabni za didaktične igre z otroki* trdna konstrukcija

Freising d. o. o.Mestni trg 20, 4220 Škofja Loka

Naročila:tel.: 04/51 55 880, 041/710 310, abctrgovina@freising.siIzdelke prejmete po pošti. Poštnina ni vključena v ceno izdelkov.

www.abctrgovina.si

HiškaCena: 49,50 €Dimenzije hiške:

105 cm x 87 cm x100 cm (V/Š/D)

SESTAVI IN POSLIK A JJ Otroški svet iz kartona

GledališčeCena: 29,50 €

Dimenzije gledališča:130 x 91 x 70 cm (V/Š/D)

GradCena: 54,50 €Dimenzije gradu:

95 x 102 x 102 cm (V/Š/D)

PregradaCena: 29,50 €

Dimenzije pregrade:122 X 270 cm (V/Š)

Pregrada

TrgovinaCena: 29,50 €

Dimenzije trgovine: 130 x 91 x 70 cm (V/Š/D)

Hiška

GradGrad

Dimenzije pregrade:122 X 270 cm (V/Š)

September 2010

Kazalo

50 Prireditve v septembru

5

6

7

8

10

21

22

24

31

32

33

34

35

36

38

37

39

40

48

45

44

42

Na Loškem šest kandidatov, v igri še dva

Selitev klavnice iz starega mestnega jedra

Pogovor z županom občine Škofj a Loka Igorjem Drakslerjem

V prvi fazi bodo podelili dvajset neprofi tnih stanovanj

Pomen čebel je neprecenljiv

Malo delo – mokre sanje menedžerjev

»Alergena pošast« tudi v Škofj i Loki

Temeljni prostorski dokument občine

Novice iz Izobraževalnega centra Freising

»Mačke, suhe in zalite, plešejo kakor navite ...«

Pomemben je individualni pristop

Na Loškem že dvajset let

Odprtje obnovljene kapelice Marije rožnega venca

Spomin na izgradnjo koče na Starem vrhu

Po vaseh in zaselkih do vsakega posameznika

Rod svobodnega Kamnitnika

Žirovske novice

Novice iz občine Gorenja vas-Poljane

S kolesom naokrog

Umetnost s pridihom preteklosti

Mladi nabirali izkušnje v turškem Tukatu

Loški utrip - glasilo, ki izhajana območju občin:Škofja Loka, Železniki,Gorenja vas-Poljane, Žiri,delno Kranj.Izhaja od avgusta 1996.

Naklada: 13.200 izvodov.Izhaja mesečno, gospodinjstva gaprejemajo brezplačno.

Glavni in odgovorni urednik:Franci Bogataj

Naslov uredništva:p. p. 129, 4220 Škofja Lokatel: 04/51-55-880,faks: 04/51-55-888

Izdaja:FREISING, d. o. o., Mestni trg 20,4220 Škofja Loka

Elektronski naslov uredništva:bogataj@freising.siPrispevke sprejemamo na elektron-ski naslov do 20. v mesecu. Do 15. v mesecu je potrebno rezervirati prostor. Najavo kulturnih prireditev sprejemamo do 25. v mesecu. Pri-spevkov in fotografij ne vračamo, če to ni izrecno naročeno!Dig. fot.: H. M.

Oblikovanje oglasov:DECOP d.o.o., Železniki (510-16-20)Vsi reklamni oglasi so avtorsko delo izdajatelja, zato se objavljanje enakih oglasov v drugih medijih (delno ali v celoti) zaračuna po ceniku DOS-a!

UredništvoFranci Bogataj,

glavni in odgovorni urednikbogataj@freising.si

Klavdija ŠkrboKarabegović,

novinarka

Kristina Strnad, lektorica

Žiga Jeraša, vodja oglasnega trženja

041/233-350utrip@freising.si

Anita Pokorn,novinarka

Janja Berčič,novinarka

Tatjana Rant,novinarka

55 PRILOGA Gradimo – obnavljamo

28 Novemu šolskemu letu na pot

September 2010

6 7

Na Loškem šest kandidatov, v igri še dvaPotem ko sta bila dolgo znana zgolj dva kandidata za župana oz. županjo Škofje Loke, se je avgusta slika

popolnoma spremenila. V boj gre definitivno šest kandidatov, v igri pa sta vsaj še dva.

Letošnje lokalne volitve bodo potekale 10. oktobra. Kandidati morajo svoje kandidature pri ob-činskih volilnih komisijah vložiti do 15. septembra do 19. ure. Volilna kampanja se bo uradno začela 10. septembra in bo trajala do 8. oktobra do polnoči, ko se bo začel volilni molk. Morebitni drugi krog bo predvidoma 24. oktobra.

Od maja do začetka avgusta sta bila na Loškem znana zgolj dva kandidata za župana. Na no-vinarski konferenci so predstavili kandidata SD, ki ga podpira tudi LDS, mag. Bojana Luskovca, v. d. predsednika uprave Elektro Go-renjska. Na tiskovni konferenci je predstavil prednostne naloge, ki so med drugim uresničitev kohezijskih projektov, ureditev prometne infrastrukture in po-plavnega območja porečja obeh Sor, zagotavljanje kakovosti življe-nja za vse generacije, sistemski pristop k energetskim sanacijam v občini itd.

Med prvimi je kandidaturo na-povedala tudi Tina Teržan, držav-na sekretarka na ministrstvu za javno upravo. Sprva je bilo rečeno, da bo Teržanova nastopila kot kan-didatka stranke Zares, a se je sredi avgusta odločila drugače, saj so, kot je dejala sama, njeni podpor-niki iz različnih političnih opcij in tudi politično neopredeljeni, zato se je odločila za neodvisno kan-didaturo. Med glavnimi projekti je omenila poljansko obvoznico, izgradnjo vrtca v vojašnici in knji-žnico. »Naloga župana je, da je v službi vseh občanov, ne glede na njihovo politično prepričanje,« je še povedala Tina Teržan in do-dala, da Škofja Loka potrebuje spremembo.

V začetku avgusta je svojo kan-didaturo potrdil sedanji župan Igor Draksler, in sicer kot član SLS. Dejal je, da želi zaključiti nekatere za Loko vitalne projekte, kot so poljanska obvoznica, industrij-ska cona na Trati, projekt celotne komunalne ureditve občine, nov vrtec v vojašnici in preselitev knji-žnice. »Rad bi poudaril, da v teh kriznih časih potrebujemo pred-vsem neko stabilnost, zanesljivost človeka s konkretnimi, praktičnimi izkušnjami delovanja države in

občine. Po eni strani je razvoj zelo pomemben, po drugi strani pa moramo biti tudi solidarni in ne smemo gledati samo za svoj žep,« je še dejal Draksler.

V drugi polovici avgusta je odločitev, da bo nastopil kot ne-odvisni kandidat, sporočil tudi mag. Miha Ješe, direktor Gorenj-ske predilnice in Lokateksa. »Z razvojem in stanjem Loke nisem zadovoljen. Prepričan sem, da je treba srednjeveško lepotico prebuditi in ji dati nove vsebine. Če z nečim nismo zadovoljni, ne zadošča tarnanje in kritiziranje, ampak je treba aktivno delovati in s pomočjo somišljenikov sta-nje popraviti. Imam vizijo, kaj je treba iz Loke narediti, imam veliko idej in imam predvsem znanje in prakso, kako ideje uresničiti s čim nižjimi stroški,« je svojo odločitev predstavil Ješe.

Dolgo je bilo znano, da bo SDS imela svojega kandidata za župa-na, a kdo bo to, je postalo jasno šele konec avgusta. V SDS so se odločili, da se bo v boj za županski stolček podal poslanec Milenko Ziherl, in sicer z geslom »Stopimo skupaj za Škofjo Loko«. Ziherl želi, da se pospešijo določeni razvojni projekti, ki so ključnega pomena za občino: poljanska obvoznica, ureditev porečja Sor, obnova Ki-dričeve ceste in mestnega središča itd. Svoje prednosti vidi v povezo-vanju državne in lokalne funkcije, saj so omenjeni projekti ogromen finančni zalogaj in so v veliki meri odvisni od državnih sredstev.

Tudi v stranki NSi so že po-mladi napovedali, da bodo imeli svojega županskega kandidata. V drugi polovici avgusta je bilo znano tudi ime, in sicer je to se-danji podžupan Klemen Štibelj. Kot glavno vodilo oz. osnovo je omenil nadaljevanje že začetih projektov, večji poudarek želi dati na subvencioniranju komunalnih čistilnih naprav na podeželju, na družbenem področju je izpostavil izgradnjo knjižnice, pripravo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona leta 2015 in razvijanje šolstva, na finančnem področju pa želi bolj-šo učinkovitost pri pridobivanju evropskih sredstev.

Do zaključka redakcije svoje

kandidature še ni potrdil Dušan Krajnik. Odločitev naj bi bila znana v začetku septembra. Če se bo odločil za kandidaturo, bo nastopil kot neodvisni kandidat. Ali bo tudi tokrat poskusil srečo na županskih volitvah Drago Le-skovšek, nam ni ne potrdil ne ka-tegorično zanikal. Dejal je le, da ga številni prepričujejo v kandidaturo in da velja o tem resno razmisliti.

Poljanska in Selška dolinaPrvega kandidata za župana v občini Žiri je stranka SD predsta-vila že maja, in sicer je to Brane Jesenovec. Še vedno ni znana dokončna odločitev dosedanjega župana Bojana Starmana, čeprav naj po zadnjih informacijah ne bi kandidiral. Neuradno se govori še o imenih: Milan Oblak, Viktor Žakelj, Janez Žakelj in Martin Kopač.

V sosednji občini Gorenja vas-Poljane je bil do zaključka redakci-

je znan zgolj en kandidat, in sicer trenutni župan Milan Čadež (SDS), ali bo kandidiral tudi Janez Peli-penko (SLS), pa do roka oddaje še ni bilo znano.

V Železnikih so uradno predsta-vili kandidata SD, in sicer je to Jože Prezl, v drugi polovici avgusta pa so na novinarski konferenci predstavili še kandidata novou-stanovljene stranke PREMIK, ki ima sedež v Železnikih, Igorja Nastra-na. Da se bo ponovno podal v boj za županski stolčke, nam je potrdil tudi sedanji župan Mihael Prevc. Kot možna kandidata za župana se omenjata še Tomaž Demšar in Franc Žaberl.

Klavdija Škrbo Karabegović

servis zavor (ABS)

najnovej{a tehnika

odprave napak in

nastavitve motorjev

s tehnologijo

kvalitetno popravilo zavor

priprava vozila za

tehni~ni pregled

prodaja in menjava

akumulatorjev

servis in polnjenje

klimatskih naprav

vsa ostala

avtomehani~na dela

FIL

TR

I, S

VE

^K

E, B

RIS

AL

CI, JE

RM

EN

A za

v

se

zn

am

ke

v

ozil!

SVETI DUH 37, 4220 [KOFJA LOKA

TEL: 04/513-81-80, FAX: 04/513-81-81

DEL. ^AS: VSAK DAN OD 8. DO 18. URE

NUDIMO KOMPLETNE

SERVISNE USLUGE

ZA VA[ AVTO

MEN

JAVA

IN P

RO

DA

JA

PN

EVM

ATI

K

hitro - kvalitetno - ugodno

September 2010

6 7

Nadaljevanje 29. redne seje in 5. izredna seja občinskega sveta občine Škofja Loka

Selitev klavnice iz starega mestnega jedraPred leti sta občina Škofja Loka in tedanji lastnik klavnice, podjetje MDK, d. d., podpisala pismo o nameri, s katero se je MDK zavezal, da bo do leta 2015 nepremičnine na območju klavnice prenesel na občino, slednja pa se je zavezala,

da bo MDK v zamenjavo prenesla parcele v k. o. Suha, na katerih bo možno zgraditi objekte za proizvodno dejavnost klavnice. Sedaj novi lastnik že pripravlja dokumentacijo za izgradnjo novega objekta.

Na začetku so svetniki v drugem branju s šestnajstimi glasovi za in nobenim proti sprejeli odlok o podeljevanju priznanj škofje-loške občine. Naj spomnimo: v prvem branju je prišlo do zelo zanimivih pobud, in sicer da so namesto dveh lahko predlagani trije bronasti grbi, nadalje da ko-misija lahko prekvalificira pobudo za podelitev priznanja občine ob soglasju predlagatelja ter da se članici ali članu občinskega sveta v aktualnem mandatu ne podeli priznanja občine. Člani komisije so po obravnavi predlogov z ve-čino glasov odločili, da komisija predlaganih sprememb odloka ne podpira. Prva dva predloga sta bila zajeta tudi v amandmajih pri drugem branju, vendar nista dobila zadostne podpore. Tako so svetniki odlok sprejeli s šest-najstimi glasovi.

V nadaljevanju so svetniki v prvem branju sprejeli osnutek odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v obči-

ni, predlagali kandidate za člane okrajnih volilnih komisij za voli-tve poslancev v državni zbor ter imenovali člana občinske volilne komisije.

Najdlje so se zadržali pri za-dnji točki izredne seje, imenovani »druga dopolnitev letnega načrta pridobivanja in razpolaganja z ne-premičnim premoženjem občine Škofja Loka za leto 2010 – selitev klavnice iz območja starega me-stnega jedra«.

Občina Škofja Loka je že leta 1984 sprejela odlok o zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofje Loke, ki predvideva selitev klavnice iz območja sta-rega mestnega jedra na drugo, primernejšo lokacijo. Na tem ob-močju je predvidena ukinitev in delna rušitev objektov obstoječe klavnice ter ureditev parkovnih površin in tržnice.

Takratni lastnik klavnice, podje-tje MDK, d. d., je v letih od 1990 do 1992 izvedlo ekološko, sanitarno-veterinarsko in tehnološko sana-

cijo klavnice, vendar zaradi zgoraj navedenega prostorskega akta ni moglo pridobiti uporabnega dovoljenja. Ker bi zaradi izvede-ne adaptacije, ki bi tehnološko zastarala v petindvajsetih letih, predčasno zaprtje obrata klav-nice pomenilo velike stroške in gospodarsko škodo, je škofjeloška občina s spremembo obstoječe-ga zazidalnega načrta omogočila pridobitev uporabnega dovoljenja in ohranitev klavnice na obstoječi lokaciji do leta 2015.

Podlaga za spremembo pro-storskega akta je bil predhoden podpis zgoraj opisanega pisma o nameri. Sedanji lastnik, podjetje Klavnica, d. o. o., je prevzel vse obveznosti nekdanjega lastnika, ki izhajajo iz pisma o nameri glede selitve klavnice in glede skleni-tve menjalne pogodbe. Občina je prejela vlogo Klavnice, d. d. o., da pripravi dokumentacijo za izgradnjo novega objekta klavni-ce. Podjetje namerava kandidirati tudi za evropska sredstva, za kar

potrebuje veljavno gradbeno do-voljenje, še pred tem pa pravico graditi na zemljiščih, na katerih bo stal novi objekt.

Občina Škofja Loka bo tako pridobila območje kompleksa klavnice v skupni površini 7398 kvadratnih metrov, za selitev klav-nice pa bo dala 13.302 kvadratnih metrov v k. o. Suha. Natančneje: klavnico bodo predvidoma pre-selili na zemljišče ob podjetju Nimrod ob industrijski coni na Trati. V primeru morebitne razlike v vrednosti nepremičnin, ki so predmet menjave, kar pa bo znano po opravljeni cenitvi, bo izvedeno poplačilo.

Svetniki so pozdravili menjavo in poudarili, da gre za zelo pozitiv-no vest za Škofjo Loko. Predlagani sklep so potrdili soglasno, torej je to storilo vseh 24 prisotnih sve-tnikov.

Klavdija Škrbo Karabegović

Pričeli bodo z gradnjo predora pod Stenom12. avgusta so direktor Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) mag. Gregor Ficko, župan občine Škofja Loka Igor

Draksler in predsednik upravnega odbora družbe Primorje, d. d., mag. Dušan Črnigoj podpisali pogodbo o začetku gradbenih del na drugi in tretji fazi poljanske obvoznice.

S tem se je razpletel posto-pek izbire izvajalca, potem ko je državna revizijska komisija konec julija potrdila pravilnost postopka javnega naročila za izbiro izvajalca druge in tretje faze obvoznice, na katerem je DRSC kot najboljšega ponudnika izbrala podjetje Primorje, d. d.

Pogodbena dela druge in tretje faze obsegajo predor pod vzpetino Sten v dolžini 660 metrov ter izgradnjo juž-nega dela obvoznice v dolžini 2170 metrov, od konca predora pod Stenom do že zgrajenega krožnega križišča v Zmincu. V okviru trase se bodo izvedle po-trebne deviacije lokalnih cest vključno z vsemi objekti na njih,

opornimi konstrukcijami ter most preko Poljanske Sore. Pogodbe-na vrednost druge in tretje faze je 15,65 milijona evrov. Skupna vrednost celotne investicije pa znaša 43 milijonov evrov in je del operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastruk-ture za obdobje od leta 2007 do leta 2013. Projekt poleg proračuna Republike Slovenije in škofjeloške občine delno financira Evropska unija iz Evropskega sklada za regi-onalni razvoj. Rok za dokončanje del je tri leta po sklenitvi pogodbe.

V tednih po podpisu pogodbe sta sledila uvedba gradbenega izvajalca v delo ter priprava grad-bišča (ustrezna zaščita, prometna ureditev na gradbišču) na manipu-

lativnem platoju pred vhodom v predor, ki je bil zgrajen že v sklopu prve faze obvoznice. V teh dneh

naj bi delavci Primorja, d. d., že začeli z gradbenimi deli.

Klavdija Škrbo Karabegović

Podpis pogodbe o začetku gradbenih del na drugi in tretji fazi poljanske obvoznice. Na sliki: župan Igor Draksler,

mag. Gregor Ficko in mag. Dušan Črnigoj.

September 2010

Pogovor z županom občine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem

8 9

Župan Igor Draksler

Kdaj bo zemljišče v nekdanji vojašnici postalo občinsko?

Z razpisom tehnološki park postaja realnost – Občani opozarjajo na neurejeno okolico ob nekdanjem hotelu Tran-sturist – Dober odziv na subvencioniranje varstva otrok – Se zemljišče v vojašnici za potrebe vrtca izmika? – Obnova

lokalnih cest, prizadetih v neurjih – Namesto v Puštalu obnova in razširitev nogometnega igrišča pri Svetem Duhu

Gradbena dela tako na področju komunalne infrastrukture kot na objektih v industrijski coni na Trati potekajo z ustaljenim tempom. Kako pa kaže projektu tehnološkega parka? Ali slednji lahko postane realnost?Gradbena dela, konkretneje iz-gradnja komunalne in prometne infrastrukture na vzhodnem delu industrijske cone, bodo kmalu za-ključena, saj želimo omogočiti vse pogoje, da se transportno podjetje Habjan še jeseni preseli na to lokacijo.

Kar zadeva tehnološki park, projekt vodi Razvojna agencija Sora skupaj z našo občino in z zainteresiranimi podjetji ter v partnerstvu z jeseniško občino. Pripravljamo se na razpis mini-strstva za gospodarstvo, ki je bil

objavljen avgusta. Računamo, da bomo uspeli pridobiti kar nekaj evropskih sredstev, saj je projekt zelo dober, kar so pristojni mini-stri v preteklosti že potrdili. Zato menim, da tehnološki park, ki bo med drugim nudil tudi primeren prostor za začetek dejavnosti mla-dih podjetnikov, lahko kmalu po-stane realnost in tako pripomore k večji konkurenčnosti in povečanju dodane vrednosti našega lokalne-ga gospodarstva.

Na občinskem svetu je prišlo do pobude o razširitvi mestnega prometa tudi na naselja Reteče,

Zminec in Bukovica ter do trgo-vskega centra na Zmincu. Takšna pobuda je lahko uspešna, če ima občina denar za zagotavlja-nje razširjenega javnega prometa in če ta promet uporablja veliko potnikov. Razširjen javni promet bi se namreč izvajal z manjšimi avto-busi ali kombiji kot bolj fleksibilen linijski prevoz potnikov, kar pome-ni da bi bili določeni okvirni vozni redi in poteki linij, prevoz pa bi se izvajal na osnovi vnaprejšnjega naročila prevoza, tako da bi potnik prevoz naročil preko telefona ali spleta v dispečarski center.

Tak javni prevoz bi omogočal večjo mobilnost vsem skupinam uporabnikov (tudi starejšim, funk-cionalno oviranim ...) ter boljšo povezanost oddaljenih okoliških naselij z občinskim središčem. Za uvedbo fleksibilnih prevozov je predvidena tudi sprememba zakonodaje na področju prevo-zov v cestnem prometu. Zaradi sistemsko neurejenega javnega prevoza od države navzdol do posameznih občin pa je žal tre-nutno že na obstoječih linijah zelo malo potnikov, čeprav delež, ki ga subvencionira občina, ni tako majhen in znaša 56 tisoč evrov letno, s tem pa omogoča prevoz občanom po mestni liniji za 0,90 evrov za posamezno vožnjo.

Pobuda se mi zdi še posebno zanimiva v tistem delu, ki govori o povezavi javnega prometa s trgo-vskimi centri. S strani avtobusnega prevoznika Alpetour smo prejeli predlog za izvedbo prevozov do trgovsko-poslovne cone Grenc z zavojem z obstoječe mestne linije Lipica– Podlubnik–Lipica, in sicer od križišča Stari dvor do Grenca, kjer naj bi bilo novo postajališče. Predlog zajema šest parov voženj med tednom oziroma izven pro-metne konice tri dopoldne in tri popoldne ter tri pare voženj ob sobotah dopoldne. Za občino je ta rešitev v danih razmerah kar ustrezna.

Letos je bil zelo dober odziv na

razpis za obnovo fasad v starem mestnem jedru.Nad odzivom smo pozitivno prese-nečeni, saj se običajno na ta način letno obnovijo dve do tri fasade, letos pa se je na občinski razpis odzvalo kar deset prosilcev. Tako smo morali investitorje celo prositi, naj z deli počakajo do konca pra-zničnega junija, ko se je na Placu zvrstilo lepo število prireditev. Prav je, da se občani po obnovah streh odločajo tudi za obnovo fasad in da Loka tako ponovno postaja pisana, kot je nekoč že bila.

Izredno si želim, da se čim prej zgradi poljanska obvoznica in se lahko prične tudi z obnovo fasad na Spodnjem trgu, saj se je do sedaj obnova fasad na Lontrgu, žal, izkazala za Sizifovo delo.

Občani opozarjajo, da sta okoli-ca in park ob nekdanjem hotelu Transturist zelo neurejena. Ali obstaja kakršna koli informacija v zvezi s prodajo hotela in ostalih objektov, ki so v lasti Zavaroval-nice Triglav?V začetku julija smo ponovno na vodstvo zavarovalnice naslovili pismo z vprašanjem, kaj se trenu-tno in dolgoročno dogaja z njiho-vimi objekti in kako kaže s prodajo. Na njihov odgovor še vedno čaka-mo, na srečanjih z njimi pa vedno znova poslušamo le obljube. Res pa je, da so nekoliko znižali cene svojih nepremičnin, vendar ko se že pojavi potencialni kupec, se iz tega, na našo žalost, ne razvije nič.

Zavarovalnica Triglav ima kot lastnik omenjenih objektov sicer svojega upravljavca, ki občasno počisti njihove objekte in okolico le-teh, a najpogosteje to storimo mi na občini s podjetjem Želva, saj nam ni vseeno, kako je videti naše mesto, čeprav ne gre za občinsko zemljišče in stroški čiščenja in ure-janja nikakor niso tako majhni.

Avgusta ste začeli z zbiranjem vlog za subvencioniranje varstva otrok, ki niso vključeni v progra-me predšolskega varstva. Kakšen

je odziv staršev?Mislim, da smo se s sprejetjem pra-vilnika, ki uvaja in ureja subvencijo v višini 100 evrov za vse otroke prvega starostnega obdobja (od prvega do tretjega leta), ki niso vključeni v javno varstvo, pravilno odločili. Odziv staršev je namreč zelo dober, saj smo kljub času do-pustov do 15. avgusta prejeli kar 168 vlog. Številni med njimi so tudi ustno izrazili zahvalo, saj jim je na ta način vsaj deloma ublažena stiska v primeru, da niso dobili prostega mesta v vrtcu.

Subvencija je sicer namenjena vsem staršem otrok prvega staro-stnega obdobja, tudi tistim, ki niso vložili vloge za sprejem otrok v vrtce. Pravica do subvencije se pri-zna za dobo enega leta, pri čemer se vloga za subvencijo presoja in odobrava za vsako leto ponovno. Pravico do subvencije uveljavlja upravičenec s pismeno vlogo na predpisanem obrazcu.

Naj še povem, da se za izpolnje-ne vloge, vložene do petnajstega dne v tekočem mesecu (na primer do 15. avgusta), odobri subvencija s prvim dnem naslednjega meseca (torej 1. septembra), odobrena subvencija pa se izplačuje do dvaj-setega v mesecu (v tem primeru 20. oktobra) za pretekli mesec na transakcijski račun vlagatelja.

Kako kaže prenosu zemljišča v vojašnici na občino za potrebe vrtca? Zakaj prihaja do zaple-tov, ko vemo, da je brezplačni prenos možen, kar kaže nedavni (julijski) primer na Vrhniki, ko je ministrstvo za obrambo brezplač-no predalo zemljišče v velikosti približno 8 tisoč kvadratnih me-trov za potrebe igrišča ob vrtcu?Tudi nas je ta informacija presene-tila, hkrati pa tudi pokazala, da gre pri vsej stvari zgolj za izmikanje in da je brezplačni prenos povsem možna in realna rešitev. Za ne-katere je torej brezplačni prenos zemljišča po istem zakonu možen, za druge pa ne!

Še bolj kot to nas je razjezilo

September 2010

8 9

dejstvo, da pozitivnega mnenja noče dati ministrstvo za javno upravo, saj ministrstvu za obram-bo celo predlaga, naj omenjeno zemljišče z vsemi pripadajočimi objekti, v celoti ali v ustreznem de-ležu neodplačno prenese na njih, saj da tam želijo zgraditi upravni center!

To je za nas nekaj povsem no-vega, saj je leta 2007 naš občinski svet sprejel sklep, da se stavba sedanje škofjeloške upravne enote (ki je bila v lasti občine) ne-odplačno prenese na Republiko Slovenijo, pod pogojem, da potem tam država projekt upravnega središča izvede v petih letih. Naš občinski svet je takrat ugotovil, da je preureditev poslovne stavbe na naslovu Poljanska cesta 2 v upravno središče v javnem inte-resu! Mi smo bili prav z namenom, da na omenjeni lokaciji – in ne v vojašnici – zraste novo upravno središče, državi pripravljeni brez-plačno odstopiti stavbo sedanje upravne enote. S tem projektom se je tedaj strinjalo tudi ministrstvo za javno upravo.

Sprašujem se, ali ima morda nekdo v resnici povsem drugačen interes, kot ga kaže v javnosti. No, po zadnjem sestanku, ki smo ga opravili na ministrstvu za javno upravo, pa vendarle upamo, da bo postopek kmalu stekel naprej. Tam je bilo namreč po novem s strani ministrstva sicer rečeno, da obstaja več argumentov, da se nov upravni center preseli v prostore nekdanje vojašnice. Zanj naj bi predvidoma potrebovali 3000 kvadratnih metrov, za vse preo-

stalo tamkajšnje zemljišče v skupni površini okrog 11.000 kvadratnih metrov pa ne nasprotujejo, da se izvede postopek neodplačnega prenosa zemljišča z države v last občini.

V začetku avgusta smo bili priča enodnevnemu zaprtju brvi pri avtobusni postaji. Kaj se je do-gajalo?Na lanskega decembra obnovljeni brvi čez Selško Soro smo izvedli še zaključno čiščenje in zaščitno impregnacijo pohodne površine. Brv je namreč najbolj frekventna, vstopna točka v staro mestno sre-dišče Škofje Loke, ki jo vsak dan prehodi okrog šest tisoč ljudi, kar seveda pomeni tudi večjo mo-žnost nanosa različne umazanije. Posebno težavo predstavljajo od-vrženi žvečilni gumiji, polito rdeče vino in druge tekočine ter madeži, ki ostanejo od odpadlega listja.

Zato smo se odločili, da to uma-zanijo odstranimo, še preden bi zaradi vpijanja nečistoče v kamen nastale morebitne trajne posledi-ce. Zato je bila celotna pohodna površina brvi najprej očiščena z vodno paro, nato pa še impregni-rana s posebno zaščitno tekočino, ki bo preprečevala vpijanje umaza-nije v kamnito oblogo, omogočala pa bo tudi njeno lažje čiščenje.

Enaka zaščitna impregnacija je bila pred tremi leti že nanešena tudi na kamnito klančino, ki vodi na Loški grad. Izkazala se je kot zelo učinkovito zaščitno sredstvo pri vzdrževanju kamnite površine z veliko sposobnostjo samoočišče-nja kamnite površine ob deževjih.

Poznamo namreč tudi primere iz nekaterih drugih mest, kjer velike, na novo tlakovane, mestne površi-ne niso bile ustrezno impregnirane in so sedaj temu primerno umaza-ne. Poleg tega pa smo avgusta na Cankarjevem trgu obnovili dotra-jane stopnice, saj smo želeli vsem zagotoviti varen prehod. Kot je bilo že večkrat rečeno, tlakovanje in obnova celotne infrastrukture v mestnem središču predstavljata enega od pomembnejših projek-tov v prihodnosti.

Z ministrstvom za okolje in pro-stor ste podpisali pogodbo za obnovo velikega števila lokalnih cest na škofjeloškem podeželju, ki so bile poškodovane v neurjih v preteklih letih. Skupna vrednost gradbenih del, ki jih bo financi-ralo ministrstvo, znaša približno 287 tisoč evrov. Katere odseke konkretno nameravate obnoviti?Za odpravo posledic, ki jih je povzročilo neurje, mora najprej občina porabiti svojo proračun-sko rezervo, šele nato je upravi-čena tudi do državnih sredstev. Mi smo tako storili, za preostanek sredstev pa smo prosili državo, ki je odobrila omenjeni znesek, s katerim se bo obnovilo petnajst cestnih odsekov. Naj jih naštejem le nekaj: Hrastnica–Fojke, Bodo-veljska grapa–Presečnik–Rožnik–Jur, Gabrk–Okršljan, Zminec–So-potnica–Rupar–Blegoška cesta, Škofja Loka–Crngrob–Dorfarje, Sveti Duh–Uršulinski grad, Buko-vica–Stirpnik in drugi.

Prebivalci Blaževe ulice že vrsto

let opozarjajo, sedaj pa so se v za-četku poletja tudi pisno obrnili na občino s prošnjo za asfaltiranje poti in dvorišča ter obnovo nevar-nega podpornega zidu (škarfe) praktično v središču mesta, saj ob nalivih makadam odnaša na njihova dvorišča, v sušnem ob-dobju pa se v njihove domove širi neznosen prah. Pozimi prav tako nihče ne poskrbi za odvoz snega z občinskega zemljišča, tako da izvoz plačajo sami. Ob-čutek imajo, da so kot občani ne-koliko pozabljeni in sprašujejo, kdaj bodo njihove želje uslišane.Ja, dobro se zavedam, da so se prebivalci tega dela Blaževe ulice znašli kar v nekakšnem 'mrtvem kotu'. Ureditev tega območja je dolgo časa zaviral nerešen po-stopek denacionalizacije, sedaj pa načrtujemo, da bomo to za-devo reševali skupaj z izgradnjo bližnjega parkirišča na Nunski vrt, ko nameravamo bolj celovito ure-jati ta del Blaževe ulice.

Medtem ko se lahko ponašamo z novo športno dvorano na Trati, pa je pogled na nogometno igri-šče v Puštalu milo rečeno žalo-sten. Ograja se podira, športniki pa nimajo niti dostojno urejenih sanitarij. Ob tem, da je šport ena od najboljših preventiv umika mladih z ulice in v da nogometu uživa veliko število mladih, je pre-senetljivo, da občina ne poskrbi za obnovo omenjenega igrišča.

Zelo dobro se zavedamo, v ka-kšnem stanju je igrišče v Puštalu, vendar to igrišče, žal, ni občinsko, ampak je v postopku denaciona-lizacije, ki že vse predolgo traja. Dokler lastništvo ni urejeno, pose-gi niso niti smiselni niti dovoljeni, pa tudi potem bo to odvisno od lastnikovih želja.

Zato smo se preusmerili na ob-novo in urejanje drugih športnih površin. Tako lahko pohvalimo zelo lepo urejeno nogometno igri-šče na Godešiču, za kar gre seveda velika zahvala vaščanom. Usmerili smo se v ureditev nogometnega igrišča pri Svetem Duhu, kjer prav-kar odkupujemo zemljišča za nje-govo razširitev, saj želimo, da bi to postalo centralno športno igrišče našega mesta. Tam nameravamo postaviti še 400-metrsko atletsko stezo, pri Svetem Duhu pa je tudi veliko več prostora za parkiranje, kot ga je v Puštalu.

Klavdija Škrbo Karabegović

'Mrtvi kot' v Blaževi ulici, ki kliče po ureditvi.

September 2010

10

V prvi fazi bodo podelili dvajset neprofitnih stanovanj

Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem je bil objavljen 21. decembra lansko leto. Na prednostno listo je bilo v končni fazi uvrščenih 67 prosilcev. S prvim valom bodo rešili stanovanjski problem dvajsetim prosilcem.

Vlogo z zahtevanimi prilogami so prosilci morali oddati do vključno 20. januarja 2010. Zadnje odločbe so postale pravnomočne v mesecu juliju. Na razpis se je prijavilo 73 prosilcev. Med temi jih je bilo šest izločenih zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev, kot so prese-žen dohodkovni kriterij, lastništvo ali solastništvo nepremičnine v vrednosti, ki presega predpisane pogoje itd. Na prednostno listo je bilo tako v končni fazi uvrščenih 67 prosilcev.

Zadnji razpis leta 2002Zadnji občinski razpis je bil ob-javljen leta 2002. Po besedah občinskih strokovnih služb so bila občinska neprofitna stano-vanja do leta 2008 dodeljena prav vsem prosilcem, ki so bili na tej stanovanjski razpisni listi in so

izpolnjevali pogoje za dodelitev stanovanja.

Pri tem opozarjajo, da je občina pred vsako sklenitvijo najemne pogodbe dolžna ponovno pre-veriti, če udeleženec razpisa še vedno izpolnjuje merila za upravi-čenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Tako nekateri niso več izpolnjevali pogojev in stanovanja niso dobili, ker so se medtem bodisi preselili iz občine bodisi so sami rešili stanovanjski problem ipd.

V prvi fazi dvajset, nato še osem stanovanjNa podlagi obstoječe liste, ki je bila objavljena letos 1. avgusta, bi v škofjeloški občini potrebovali de-vetnajst stanovanj površine 20–30 m2 za enočlanska gospodinjstva, trinajst stanovanj površine 30–45

m2 za dvočlanska gospodinjstva, sedemnajst stanovanj površine 45–55 m2 za tričlanska gospo-dinjstva, petnajst stanovanj po-vršine 55–65 m2 za štiričlanska gospodinjstva in tri stanovanja površine 65–75 m2 za petčlanska gospodinjstva.

Površinski normativi so sicer določeni v pravilniku o dodeljeva-nju neprofitnih stanovanj v najem. Kot smo že omenili, bodo v prvi fazi rešili stanovanjski problem dvajsetim prosilcem, in sicer bodo podelili tri stanovanja enočlanskim gospodinjstvom, po pet stanovanj pa za dve-, tri- in štiričlanska go-spodinjstva ter dve stanovanji za petčlanska gospodinjstva. Prve selitve bodo že v septembru.

Za dodelitev neprofitnih sta-novanj v naslednji fazi občina tre-nutno gradi stanovanja na dveh lokacijah v Virmašah in na Trati. S pridobitvijo teh novih stanovanj-skih enot se bo število stanovanj za oddajo v najem povečalo. Kot pravijo na občinski upravi, gradnja v Virmašah poteka po terminskem načrtu. Gradbena dela naj bi bila zaključena konec septembra, sledila bodo zaključna obrtniška dela in ureditev dokumentacije s

tehničnim pregledom in pridobi-tvijo uporabnega dovoljenja, tako da bo po pričakovanjih vselitev možna konec letošnjega leta. Tam bo občina pridobila šest novih stanovanj, in sicer štiri dvosobna in dve enosobni.

Na Trati bo občina z adaptacijo in preureditvijo obstoječega sta-novanjskega objekta pridobila dve stanovanjski enoti. Gradbena dela so že zaključena, tako da po tehničnem dovoljenju in prido-bljenem uporabnem dovoljenju sledi izročitev ključev prosilcem. Predvidoma bo konec septembra oz. v začetku oktobra. Tudi sose-dnji nekoliko starejši objekt na isti lokaciji na Trati namerava občina v naslednjem proračunskem letu preurediti v funkcionalne bivalne enote.

Najemnik neprofitnega sta-novanja ima pravico uporabljati stanovanje, pravočasno pa mora plačevati neprofitno najemnino, individualne obratovalne stroške, kot so elektrika, voda itd., in sku-pne obratovalne stroške, kot so stroški za obratovanje skupnih prostorov, delov, objektov …

Klavdija Škrbo Karabegović

RECEPTORJA (m/ž) za delo s strankami, pomoč pri organizaciji vadb in programa. Honorarno zaposlitev nudimo študentom za daljše časovno obdobje. Pogoji: komunikativnost, prijaznost, zanesljivost in osebna urejenost.

VADITELJA SKUPINSKE VADBE (m/ž)za vodenje skupinskih vadb, in sicer pilatesa, joge, aerobike, vadbe za starejše občane, vadbe za nosečnice in za mamice z otroki. Prednost bodo imeli kandidati z izkušnjami in licenco.Pogoji: komunikativnost, prijaznost, zanesljivost in osebna urejenost.

UČITELJA DRUŽABNIH PLESOV (m/ž)za vodenje standardnih in latinsko ameriških plesov

Prijave sprejemamo do 20. 9. 2010 na: info@freising.si, dodatne informacije pa lahko dobite na tel.: 04/51 55 880.

vabi v svoje vrste

GIBLJIVE HIDRAVLI^NE CEVI

S PRIKLJU^KI

STRU@ENJE

REZKANJE

IZDELAVA CILINDROV

PO NARO^ILU

INDUSTRIJSKE CEVI

VISOKOTEMPERATURNE INOX

CEVI za izpu{ne sisteme

Cesta talcev 36

4220 [kofja Loka

Tel.: 04/515 60 30

Fax: 04/515 60 31

GSM: 040/821 756

Ko ugasne

`ivljenje

- prevozi

- `arni pogrebi

- klasi~ni pogrebi

- ureditev vseh

potrebnih dokumentov

- prekopi

- obnova obstoje~ih

grobov

- prodaja nagrobnega

peska in zemlje

tel. v [k. Loki: 04/512-30-76

www.akris.si

Mi{a~e 1, Kamna Gorica

tel.: 04/530-85-30, fax: 04/530-85-31

E-mail: akris akris.si

GSM: 041/756-173

Uradne ure na mestnem pokopali{~u

v [kofji Loki vsako sredo od 10. do 12. ure

Specializirani smo

za prevoze v tujino

in iz tujine

de`urstvo

24 ur na dan

delujemo po celi

Gorenjski

10

September 2010

12 13

Bojan Luskovec

Razgovor z Bojanom Luskovcem, kandidatom za župana občine Škofja LokaZakaj ste se odločili kandidirati za župana škofjeloške občine?Preko kluba svetnikov SD sem redno spremljal delo občinskega sveta in njegovih odborov ter komisij. Ta stalni stik s svetniško skupino mi je omogočil dober vpogled v aktualno problematiko v občini. Ob tem mi je bila dana tudi možnost tvornega sodelovanja pri snovanju stališč do posameznih vprašanj. Tako ugotavljam, da bi bilo lahko v preteklih mandatih več narejenega, izjema je zadnji mandat, ko sta precej svežine in nove energije v delovanje občine vnesla koalicijska partnerja SD in LDS preko svojih podžupanov in svetnikov. V tem obdobju je zaživelo ali pa se je premaknilo naprej kar nekaj projektov. V teh letih sem spoznal, da bi se marsikateri projekt izvedel hitreje, brez nepotrebnih ovir in zamud, če bi imela občina več posluha za občanke in občane.

Prepričan sem, da kot župan zmorem povezati interese občine in vseh, ki tu živijo ali so kako drugače povezani s Škofjo Loko, saj verjamem, da je župan v občini zaradi ljudi in ne ljudje zaradi njega.

Kje kot županski kandidat vidite vaše prednosti?Moja značilnost in prednost je zagotovo stalna pripravljenost za dialog z ljudmi in s tem ustvar-janje dogovorov, ki so najboljši za vse strani. V dosedanji poklicni karieri sem pridobival izkušnje na različnih področjih, kot so gospodarjenje s pre-moženjem, projektno delo, racionalna investicijska in vzdrževalna dejavnost, posnemanje najboljših praks ter pridobivanje evropskih sredstev. To je le nekaj pomembnih področij, ki so temelj za uspešno delovanje občine.

Kako vidite Škofjo Loko danes in kakšna je vaša vizija Škofje Loke v naslednjem mandatu?V zadnjem občinskem mandatu je zaslediti kar nekaj projektov, ki so se uspešno začeli, a bo treba zagotoviti še marsikaj, da bodo uspešno izpeljani.

Poljanska obvoznica pridobiva prva gradbena dovoljenja, ni pa še prepozno, da prepoznamo in omilimo posledice vstopa obvoznice v okolje. S tem mislim na ureditev stranskih cest, ki bodo zaradi številnih križišč na obvoznici prevzele spremenjene obremenitve.

Projekt severne obvoznice se je šele začel, pa je že dvignil nekaj prahu. Zato bom poskrbel, da se zgodovina poljanske obvoznice ne bo ponovila na tej za Škofjo Loko pomembni cestni povezavi. V časih velikih podnebnih sprememb ocenjujem poplavno varnost v občini kot zaskrbljujočo. Vem, da kar nekaj občank in občanov ter tudi podjetij in ustanov živi zaradi tega v stalni negotovosti in strahu ob večjem deževju.

Mlade družine si zaslužijo varstvo v otroških vrtcih, starejši občani pa pogoje za družabno življenje v kraju, nego na domu, dnevno varstvo in prostor v domu za starejše občane, ko več ne gre drugače. Zato sta izgradnja novega vrtca in doma starejših občanov potreba in nuja, ki zahtevata pospešene dejavnosti.

Moja vizija Škofje Loke je prijazno in čisto, ener-getsko učinkovito mesto, prenovljeno staro mestno jedro, umirjen in učinkovit promet, prostor za pešce in kolesarje, mesto zadovoljnih ljudi ter uspešnega gospodarstva.

L. G.

Mildes, trgovina in storitve, d.o.o.

Frankovo naselje 42

4220 [kofja Loka

PE SVETI DUH - [KOFJA LOKA

GSM: 041/443-696, 041/468-897

E-mail: mildes777 gmail.com

www.mildes.si

rent-a-car

• VODENJEPOSLOVNIHKNJIG• SESTAVLJANJERAČUNOVODSKIHIZKAZOV• OBRAČUNDDV• OBRAČUNPLAČ• SVETOVANJE

NAMERAVATEODPRETISVOJEPODJETJE?VASSTORITEVRAČUNOVODSTVADRAGOSTANE?PREVERITENAŠECENEINSTORITVE!

PRVE

4MES

ECE

15%

POPU

STAN

A

VSES

TORIT

VE

Virmaše 1124220 Škofja Loka041/887 315, 04/513 83 40irena.pustisek@siol.net

September 2010

12 13

Prejeli smo iz OO SD in OO LDS Škofja Loka

Svetniški skupini SD in LDS poročataKo smo po drugem krogu župan-skih volitev v letu 2006 objavili, da bo občino Škofja Loka v tem mandatu vodila 'barvita' koali-cija strank z leve in desne strani političnega pola (SD, LDS, LBL, SLS in NSi), je bila ta novica veliko presenečenje. Na obeh straneh je bilo kar nekaj pomislekov, ali bo taka koalicija funkcionirala. Tisti, ki smo se zavestno in odgo-vorno odločili za to sodelovanje, pa smo imeli očitno dovolj volje in pripravljenosti, da iz te zgodbe naredimo nekaj, kar bo dobro za Škofjo Loko in njene občanke ter občane. Politične stranke nove koalicije smo že prve dni januarja 2007 podpisale dogovor o razvoju občine Škofja Loka, v katerem smo na najbolj pomembnih področjih

opredelili dolgoročni razvoj občine. Zapisali smo tudi, da Škofja Loka mora biti ljudem prijazno okolje, ki ne izključuje posameznikov ter različnih skupin in slojev. Pisana Loka mora biti tudi strpna Loka.

Stranki SD in LDS, ki bosta na letošnjih lokalnih volitvah nastopili s skupnim županskim kandidatom, mag. Bojanom Luskovcem, sta v svetniških skupinah pregledali opra-vljeno delo v tem mandatu. Ugoto-vili smo, da je razvojna koalicija v veliki meri uresničila dogovor o ra-zvoju škofjeloške občine na najbolj pomembnih razvojnih področjih, kot so prometna, komunalna in gospodarska infrastruktura. K temu uspehu pripisujemo velik prispevek strank SD in LDS ter aktivno sode-lovanje podžupanje, mag. Mirjam

Jan-Blažić (SD), in podžupana Jože-ta Galofa (LDS) ter članov odborov in komisij obeh strank. Seznam pro-jektov, ki so že realizirani ali pa so v fazi realizacije, je v tem mandatu v primerjavi s prejšnjimi bistveno daljši. Posebno smo veseli, da dol-goletni sen Ločanov – poljanska obvoznica postaja v tem mandatu realnost, saj pričenjamo z gradnjo predora in odseka pri Zmincu. Na področju cestne infrastrukture je bil urejen tudi odsek regionalne ceste Podlubnik–Klančar s signalizacijo, cesta skozi Reteče s potrebnimi var-nostnimi ovirami in signalizacijo, opravljena je rekonstrukcija in sana-cija brvi od avtobusne postaje proti starem mestnem jedru in most pri Šeširju na Spodnjem trgu, zgrajen je pločnik s opornimi zidovi v Zabrajdi, zgrajeni so bili pločniki in sanirana cesta od Ziherla proti Novem svetu, rekonstruirana je lokalna cesta in urejeni pločniki iz smeri Kidričeve ceste (Peks) proti Virmašah ter še bi lahko naštevali. V izgradnji je prva faza panoramske ceste, pridobljeno pa je tudi že gradbeno dovoljenje za parkirišči Nunski vrt in pri zdra-vstvenem domu.

Na področju komunalne infra-strukture smo pripravljali in delno izvajali do sedaj po fizičnem in fi-nančnem obsegu najobsežnejše ko-munalne projekte. Gre za projekte, ki so ali bodo predvidoma financi-rani iz kohezijskega in strukturnega sklada EU. Kohezijski projekt štirih občin upravne enote Škofja Loka – Ureditev porečja Sore rešuje po-

Kandidat za župana mag. Bojan Luskovec(drugi z desne) s svetniki Nevenko Novak, dr. Tomažem Krpičem,

mag. Mirjam Jan-Blažić in Lidijo Goljat.

Svetnika LDS Jože Galof in mag. Blaž Kavčič

dročje kanalizacije in odpadnih komunalnih voda ter oskrbe s pitno vodo. Za projekt kanaliza-cije in odvajanje odpadne vode so že odobrena sredstva iz struk-turnega in kohezijskega sklada EU in države. S podrobnimi ob-činskimi prostorskimi načrti smo uredili praktično celotno področje gradnje primarne kanalizacije in vodovoda v mestu in primestnih krajih.

Na področju gospodarske in-frastrukture so bila opravljena pomembna dela v obrtni coni in industrijski coni na Trati ter oži-vitev poslovne cone na Grencu s trgovskimi centri.

Na področju investicij v social-no infrastrukturo nam je uspelo narediti nov osemoddelčni otroški vrtec Biba v Podlubniku in novo športno dvorano na Trati ter adap-tirati bazen za najmlajše v Stari Loki. V kratkem bo svojemu name-nu predano šest novih neprofitnih občinskih stanovanj v Virmašah.

In nenazadnje smo z izjemno kvalitetno galerijsko dejavnostjo Loškega muzeja, s Škofjeloškim pasijonom, programom Pisa-ne Loke in z novim Sokolskim domom – našim malim Cankar-jevim domom – v Loki obudili in popestrili njen kulturni utrip in družabno življenje.

mag. Mirjam Jan-Blažić in mag. Blaž Kavčič,

občinska svetnika občine Škofja Loka

September 2010

14 15

Pogovorz žirovskim svetnikomBranetom JesenovcemAli so vaša pričakovanja, ki ste jih imeli na za-četku svetniškega mandata, izpolnjena?Moram priznati, da sem ob nastopu mandata v občinskem svetu pričakoval, da se bo v štirih letih naredilo več. Moje mnenje je, da bi delovna telesa občinskega sveta lahko imela večjo vlogo pri oblikovanju razvoja naše občine. Projekti bi se morali obravnavati tako, da bi imeli svetniki možnost pri projektih aktivno sodelovati že v procesu nastajanja in skozi širšo javno razpravo. Tako pa predlogi večkrat niso bili pripravljeni dovolj kakovostno in je to sprožalo nezadovoljstvo med občani.

Katere uspešne projekte ste v občini speljali v tem mandatu tudi z vašo podporo in glasom na občinskem svetu? Na katerih področjih je bilo po vašem mnenju narejeno premalo?V tem mandatu bi prav gotovo lahko postorili več, vendar smo nekaj projektov uspešno realizirali, npr. prestavitev bencinskega servisa, obnovitev stare šole, ureditev glavne ceste na Dobračevi, pridobitev evropskih sredstev z naslova Porečje Sore za kanalizacijo in čistilno napravo za odpadne vode, pričeli smo z izgradnjo nogometnega igrišča ter nekaj denarja namenili tudi za skakalnice v Novi vasi.Menim, da je aktualna občinska vlada odločno premalo naredila na strateškem razvoju občine, pri katerem sodijo v ospredje rešitve za žirovsko obvoznico. Navkljub mojim osebnim prizade-vanjem je v zadevi za bolj konkretne dogovore in odločitve v tem mandatu zmanjkalo časa in nekaterim tudi volje.

Prav tako se mi zdi, da je bila v tem mandatu

zamujena priložnost, da se prične z izgradnjo doma za starejše občane, pri katerem pa sem prepričan, da še ni vse izgubljeno. Želim, da bi se kljub zapletom našlo dovolj volje in modrosti, da rešimo nastalo situacijo.

Katere načrte želite kot kandidat za župana na letošnjih lokalnih volitvah izvesti v žirovski občini? Prav gotovo bo v prihodnosti treba pospešiti strateški razvoj prometne infrastrukture. To pomeni večjo povezanost našega kraja z večjimi mesti. Kvalitetna cestna povezava na avtocestni križ in železnico je eden od osnovnih pogojev za prihodnost potencialnih investitorjev in razvoj nastajajoče industrijske cone.

Že dlje se v Žireh ukvarjamo s problematiko osnovne šole in telovadnice, tako da je skrajni čas, da razmislimo, kako bomo pristopili k rešitvi tega problema.

V preteklosti smo s sosednjimi občinami uspe-šno sodelovali pri projektu Porečje Sore in smo s tega naslova že pridobili evropska sredstva za ure-ditev kanalizacije in čistilne naprave za odpadne vode, ker pa omenjeni projekt zajema tudi vodno infrastrukturo, bomo z njim nadaljevali, tako da v prihodnosti pridobimo evropska sredstva tudi za celostno ureditev in obnovo vodne oskrbe v Žireh.

Nenazadnje bo treba v občini postoriti mar-sikaj, da bo občina postala prijaznejša do mlajše generacije, za katero do sedaj ni bilo pravega posluha.

L. G.

Brane Jesenovec

UR

SKA

UR

SKA

UR

SKA

v KRANJU-

Delavski dom

v [KOFJI LOKI-

dvorana Poden

Med

io

d

.o

.o

.

VPISUJEMO ZA^ETNIKE

IN DOBRE PLESALCE

tel.: 04/251-50-00

GSM: 041/61-10-00

www.urska-kranj.si

info medio.si

te~aji za pred{olske otroke

in osnovno{olce

valete in maturantski plesi

musical - petje, ples, igra

dru`abni plesi za mladino,

odrasle in zakonce

klasi~ni balet za otroke

in odrasle

maturantski te~aji in plesi

hip hop - jazz balet

break dance - show dance

{portni - tekmovalni ples:

v parih, latino, standard

orientalski - trebu{ni plesi

shuffle & jump style

energijski plesi - sprostitev

te~aj salse in swinga

individualno pou~evanje

zumba - plesna rekreacija

plesna šola

K

ranj

MENJAVA STEKEL OSEBNIM IN TOVORNIM

VOZILOM, BAGERJEM, TRAKTORJEM …

AVTOSTEKLA

JELOV^AN d.o.o..

@abnica 24, @abnica

Tel.: 04/231 02 22

GSM: 041/756 188

NOVO!

PRIHRANIMO VAM POT NA ZAVAROVALNICO!

Cenitev poškodb ali razbitega stekla vam

uredimo mi! Smo partnerji vseh zavarovalnic!

MONTA@A,

POPRAVILO

IN PRODAJA

September 2010

14 15

Prejeli smo iz OO NSi Škofja Loka

Nova Slovenija – Blizu ljudemVsaka družba potrebuje vrednote, tudi sloven-ska, vendar iz dneva v dan lahko ugotavljamo, da je Slovenija v veliki krizi vrednot. Na nas je, da ta trend spremenimo. V Novi Sloveniji nam ni vseeno, kaj bo s Slovenijo v prihodnosti, zato smo ustanovili Zbor za vrednote. Želimo si, da bi bila Slovenija družba, v kateri bi bile prepoznane in veljavne obče človeške vrednote, kot so poštenost, pravičnost, solidarnost, resnicoljubnost, spoštovanje sočloveka in spoštovanje države ter njenih simbolov.

Na zborih za vrednote, ki potekajo po Sloveniji, eden takih je bil tudi v Škofji Loki, ugotavljamo:• da se slovenska družba nahaja v globoki

finančni, gospodarski in politični krizi, ki so nastale kot posledica krize vrednot;

• da se je porušilo zaupanje v delovanje pravne države;

• da premalo spoštujemo človekovo dostojanstvo in da se krhajo medčloveški odnosi;

• da država in lokalne skupnosti postajajo talec interesov političnih in gospodarskih elit, ki pozabljajo na potrebe državljanov in izrabljajo svoj položaj za lastne koristi;

• da manjka jasna vizija glede prihodnosti slovenskega naroda, države in gospo-darstva.

Zaradi vsega naštetega državljani upravičeno pričakujemo:• da bodo odgovorne institucije z dosled-

nim izvajanjem zakonodaje ter z nujnimi zakonskimi spremembami takoj začele odpravljati nepravilnosti, ki onemogočajo zdrav razvoj naroda in države na vseh področji, še posebej pa na gospodarskem;

• da bodo družina, šola, delovno mesto in država prostor, v katerem bomo lahko živeli po vrednotah, ki jih zagovarjamo;

• da bomo vsi – posamezniki, civilna družba, gospodarstvo, šolstvo, znanost, kultura in politika, vključno s političnimi strankami in z vsemi vejami oblasti na državni in lokalni ravni – prispevali k uvel-

javitvi resnicoljubja, poštenosti, pravičnosti, solidarnosti, enakosti vseh, spoštovanja dela in drugih vrednot, ki so nujne za izhod iz krize, v kateri se je znašla slovenska družba.

Za spoštovanje in uveljavitev vrednot v druž-bi sva se v tem mandatu zavzemala tudi oba svetnika Nove Slovenije Boštjan Pleško in Klemen Štibelj. Prizadevala sva si ne le za ra-zvoj komunalne in cestne infrastrukture, ampak tudi zato, da bi se občina kulturno razvijala in bogatila. Ponovna uprizoritev Škofjeloškega pasijona, temeljnega besedila slovenske kulturne dediščine, v letu 2009, je jasen dokaz, da se v Škofji Loki zavedamo, da za kulturni razvoj moramo

Klemen Štibelj

najprej spoštovati in ceniti svojo preteklost. Da z nadaljnjimi uprizoritvami mislimo resno, smo se obvezali s posebnim odlokom o upri-zoritvah Škofjeloškega pasijona, v katerem se občina zavezuje, da bodo uprizoritve tudi v prihodnje, najprej v letih 2015 in 2021. Ob tem velja poudariti, da bo glavni del priprav za uprizoritev v letu 2015 treba izvesti že v prihajajočem mandatu.

Danes smo priča razvrednotenju družine in poskusu zmanjševanja pravic družin. Za vre-dnoto družine se je najprej treba potruditi v svojem zakonu in v svoji družini, k temu pa mora svoj delež prispevati tudi družba. Upam in želim si, da smo v Škofji Loki h krepi-tvi družine pripomogli s tem, ko staršem ob rojstvu otroka namenimo enkratno denarno pomoč, in s tem, ko vsem tistim, ki v prvem starostnem obdobju niso vključeni v vrtce, namenjamo posebno subvencijo v višini 100 evrov mesečno. Pravilnik o taki subvenciji je občinski svet sprejel tudi zaradi vztrajanja svetnikov Nove Slovenije, da so vsi otroci enakovredni. Če občina za vsakega otroka, ki je v vrtcu, v povprečju nameni približno 230 evrov mesečno, potem je prav, da vsaj del tega zneska dobijo tudi starši otrok, ki niso vključeni v vrtce. V prihodnje si bomo v Novi Sloveniji prizadevali, da bi se ta znesek zvišal in subvencija razširila tudi na otroke drugega starostnega obdobja.

Politika je umetnost sklepanja kompromisov, toda nikakor ne pri vrednotah. V Novi Sloveniji kljub zaskrbljenosti v prihodnost slovenske družbe zremo z optimizmom. Zaupamo v slovenskega človeka in našo medsebojno so-lidarnost. Nova Slovenija, tako kot do sedaj in kot vsi naši kandidati za občinski svet, tudi v prihodnje želi biti BLIZU LJUDEM.

Klemen Štibelj,občinski svetnik

občine Škofja Loka

September 2010

16 17

Prejeli smo iz OO SDS Škofja Loka

Kakšna Škofja Loka v občinskem prostorskem načrtu?

Občina Škofja Loka je junija 2010 objavila dopolnjeni osnutek od-loka o občinskem prostorskem načrtu občine Škofja Loka (v na-daljevanju: OPN), ki predstavlja temeljni prostorski akt občine.

Strateški del OPN vsebuje 52 ciljev, ki poudarjajo skladen in vzdržen prostorski razvoj občine po načelih trajnostnega razvo-ja. Prednostno se bodo razvijali območje mesta Škofja Loka, pomembnejše lokalno središče Reteče, lokalna oskrbna središča (Bukovščica, Bukovica, Sv. Lenart ter Brode), ostala naselja pa za potrebe kmetijske dejavnosti in območja razpršene poselitve. V iz-vedbenem delu OPN se načrtuje urejanje otroških igrišč, drevore-dov in sprehajalnih poti, gradnja podzemnih garaž in parkirišč z zeleno streho ter celovit pristop prenavljanja stolpnic in blokov. Na območju tovarne v Vincarjih se načrtuje gradnja večstanovanjskih objektov z dopolnilnimi dejavnost-mi. Pred vstopom v staro mestno jedro bosta nastala novi mestni trg in nova avtobusna postaja. Na območju Tehnika se predvidevajo centralne in poslovne dejavnosti z možnostjo umestitve večje trgovi-ne osnovne preskrbe. Na območju nekdanje vojašnice se načrtuje znana nova mestna ureditev. Na lokaciji klavnice se zgradijo me-stna tržnica, povezava za pešce do Tehnika in manjše otroško igrišče. Uredi se nekdanje letno kopališče ob Sori, ki se ga dopolni s športni-mi igrišči. Področje Kamnitnika je predvideno za stanovanjsko gradnjo. Na Grenc se umestijo tudi turistične dejavnosti z bazenom. Ob načrtovani selški obvoznici se uredijo peš in kolesarske povezave z mestom in zelenim zaledjem. Ob železniški postaji na Trati se lahko spremeni raba objektov za potrebe industrijske cone in železniške po-staje. Potniška železniška postaja se prestavi in uredi tovorni termi-nal. Na delu območja železnice se uredi parkirišče za tovornjake in avtobuse ter zbirni center za loče-ne frakcije komunalnih odpadkov. V Retečah se uredita prometno in komunalno omrežje, zgosti stano-vanjska gradnja in izven naselja

postavi manjša čistilna naprava. V središče Reteč se umeščajo centralne funkcije in poslovne dejavnosti ter zgradi nova cesta do dela naselja južno od železnice z izvennivoj-skim križanjem z železniško progo. V Dragi se nadgradi zbirni center ločenih frakcij komunalnih od-padkov in sortirnica za frakcije, ki se vozijo izven območja občine. Na Godešiču je predvideno parkirišče ob železniški postaji. Na območju Pevna bodo vrtovi s prostorom za parkiranje vrtičkarjev in tipskimi zabojniki. Na Visokem pri Poljanah se uredi dvorec in zgradijo manjši apartmajski objekti s podzemno garažo. V Zmincu se uredijo površine za manjši avtokamp in površine za šport in rekreacijo. Na Sorškem polju se rastlinjaki lahko postavijo v oddaljenosti, krajši od 150 metrov od meje naselja. Ob Sori se spodbu-ja gradnjo namakalnih sistemov. Ob rekah je dovoljeno oblikovanje prostorov za piknik in drugih rekre-acijskih dejavnosti.

Največji delež prostora v občini zavzemajo gozdovi (68,5 odstotka), sledijo jim kmetijska zemljišča (23,8 odstotka) in poselitev (6 odstotkov). Skupna površina urbanistične za-snove Škofja Loka obsega 1025,37 hektarjev. Skupna površina načrto-vanih rešitev obsega 67,06 hektarja, od tega 53,66 hektarja na kme-tijska zemljišča s spremembo v stavbna zemljišča. Obnovljivi viri energije in načini postavitve sončnih celic na strehe in druge lokacije zato še niso opredeljeni. Najboljše ekološko stanje povr-šinskih voda imajo po zaporedju

Poljanska Sora, Selška Sora in Sora pod Škofjo Loko in je ocenjeno kot dobro. Površina poplavnih območij znaša 561 hektarjev (3,8 odstot-ka površine občine). Edina mala hidroelektrarna je predvidena na Črnovškem potoku pri smučišču Stari vrh, ki vpliva na premaknitev spodnje postaje smučišča. Kako-vost podzemnih voda je zaradi intenzivnega kmetijstva kritična na področju Sorškega polja, ki je rezerv-ni vir pitne vode za loško občino in za mesto Ljubljana. Uresničevanje OPN ne bo vplivalo na podnebne spremembe ter kakovost zraka. Ugotovljeni pa so pomembni vplivi zaradi obremenjenosti s hrupom. Zato se izvedejo zelene bariere v naseljih ob industrijski coni Trata in izboljša načrtovanje novega naselja Kamnitnik. Za občino Škofja Loka je značilna velika poškodovanost gozdov (62 odstotkov). Gozdni re-zervat Zminec se prepušča naravne-mu razvoju. Omejuje se poseganje v nižinski gozd (Dorfarje), širitev gozdnih kamnolomov (Sv. Barba-ra) in poseganje v varovalni gozd (Zabrajda). Preprečuje se gradnja v bližini sakralne in memorialne (20 enot) kulturne dediščine (sku-paj 336 enot). Obstaja tudi 20 enot arheološke kulturne dediščine in pet enot naselbinske dediščine. V parkovno in vrtno kulturo spadata parkovni površini ob Starološkem in Loškem gradu. V kulturno krajino je uvrščenih pet enot, vključno s Kamnitnikom. Širitev in posegi v prostor se omejujejo na območju arheoloških najdišč (Trnje-Puštal, Godešič, Dobrave-Reteče). V letu 2002 je bilo v občini 7778 stanovanj. V občini je prostih 172,4 hektarja stavbnih zemljišč, ki tudi brez no-vega OPN zadostujejo projekcijam prebivalstva za občino Škofja Loka. Širjenje poselitve se usmerja v širše območje Škofje Loke, Reteč in izje-moma v novo naselje v Zgornji Luši (širitev razpršene gradnje). Obstaja sedem območij regionalne kultur-ne in simbolne prepoznavnosti, štiri območja lokalne prepoznav-nosti in veliko območij naravnih vrednot. Javna razsvetljava se je znatno razširila in povečalo se je število neustreznih svetilk s seva-njem navzgor. Letna poraba elek-

trike za javno razsvetljavo znaša 58,1 kilovatne ure na prebivalca (predpisano največ 44,5 kilovatne ure na prebivalca). Gramoznica v Retečah je predvidena za nado-meščanje kmetijskih zemljišč in sekundarni biotop ogroženih vrst ptic in dvoživk na Sorškem polju.

Predlagamo izboljšanje mer-ljivosti ciljev s kazalniki in njihove povezljivosti s projekti prostor-skih sprememb ter prikaz gibanj kazalnikov človekovega zdravja v povezavi s stanjem okolja. Iz-delajo naj se elaborat posegov na najboljša kmetijska zemljišča, lokalni energetski koncept, načrt trase novega daljnovoda DV 2 x 400 kV Okroglo-Udine, karta poplavne nevarnosti in z njo po-vezane erozijske nevarnosti ter lo-kacije zbirnih centrov ravnanja z odpadki. Na račun kmetijskih zemljišč se bodo z novim OPN povečale površine stavbnih ze-mljišč za 58,9 hektarja. Določeni predvideni posegi v kmetijske površine niso ustrezni in potrebno bo poiskati 17,7 hektarja najboljših nadomestnih kmetijskih zemljišč. Razmisli naj se o obsegu inten-zivnega kmetijstva na Sorškem polju ter postopnem prehodu na ekološko in integralno pridelavo. Da bi zmanjšali svetlobno one-snaževanje in porabo elektrike, naj se načrtuje sanacija obstoječe javne razsvetljave. Načrtuje naj se več kolesarskih in v mrežo pove-zanih poti za dnevne dejavnosti občanov ter sodoben park.

Občane in strokovnjake va-bimo k izboljšanju OPN, ki po-membno vpliva na uresničevanje konkurenčne blagovne znamke občine Škofja Loka in na kakovost življenja občanov.

Želite prebrati še drugo plat zgodbe? Obiščite spletno stran www.skofjaloka.sds.si.

Stanislav Praprotnik,občinski svetnik

občine Škofja Loka

Stanislav Praprotnik

September 2010

16 17

Prejeli smo iz OO SDS Škofja Loka

Stopimo skupaj za Škofjo LokoObčanke in občani bomo 10. oktobra ponovno pred odgovorno nalogo, koga izvoliti za župana in koga v občinski svet. Gre za pomembno odločitev o tem, kdo bo upravljal z našo občino.

V Slovenski demokratski stranki (SDS), najmočnejši stranki v občin-skem svetu, se te odgovornosti še posebej zavedamo. Obiskali smo vse krajevne skupnosti in povprašali ljudi, kje vidijo težave oziroma kaj bi bilo treba narediti za izboljšanje kakovosti življenja v naši občini. Tako je nastal program SDS za obdobje 2010–2014.

Glavni poudarki iz programa, za katerega se bomo zavzemali na lokalnem in državnem nivoju.1. Dokončanje začetih investicij:

Škofja Loka je bila uspešna pri mednarodnih razpisih, zaradi česar je v teku vrsta aktivnosti na področju izgradnje infrastruk-ture, ki bo dokončana do leta 2015 (prednostna obravnava razvojnih projektov škofjeloške občine).

2. Priprava projektov na zalogo: medtem ko bodo začeti projekti

prehajali v končno fazo, bomo pripravili dokumentacijo in razvoj-ne projekte za naslednja obdobja.

3. Boj za Slovenijo je boj za delovna mesta: pospešili bomo razvoj gospodarstva v naši občini (nove vsebine na lokacijah, kjer je proiz-vodnja ponehala, dokončanje obrtne in industrijske cone, iz-gradnja tehnološkega parka), vse to bo odprlo nova, kakovostnejša delovna mesta in zmanjšalo odliv visoko izobraženih in tehnično usposobljenih ljudi.

4. Boljša prihodnost za mlade: oživitev gospodarstva, novi

izobraževalni programi, vključevanje v družabno in družbeno življenje, vse to bo zadržalo in animiralo mlade v občini.

5. Infrastruktura: na področju pro-meta bomo dokončali poljansko obvoznico, pospešili aktivnosti na selški obvoznici, uredili mirujoči promet z novimi parkirnimi mesti, preoblikovali nekaj semafori-ziranih križišč v krožišča, uredili pločnike in kolesarske poti, pričeli z aktivnostmi na železnici z novo železniško postajo in logističnim centrom, zaključili vstop v indus-trijsko cono in razbremenili Trato. Čakajo nas dela na vodovodu in kanalizaciji. V skrbi za okolje bomo spodbujali uvajanje obnov-ljivih virov energije, racionalno porabo pitne vode (souporaba deževnice), varčevanje pri javni razsvetljavi, bolj gospodarno ravnanje z odpadki.

6. Razvoj turizma, kmetijstva, podeželja: turistične kmetije, panoramska pot, prodaja izvirnih pridelkov in izdelkov na domu, nove turistične zmogljivosti in vsebine bodo poživile dejavnost

kmetijstva in turizma. Mestno jedro naj bo center druženja na dogodkih in prireditvah.

7. Kultura, šport: v obstoječe kapacitete bomo pripeljali nove vsebine. Poudarek bo na ljubi-teljski kulturi. Z novo športno dvorano na Trati je prostorska stiska na športnem področju manjša, zaradi česar bo več pou-darka na športnih vsebinah.

8. Okrepljeno sodelovanje občina – država: okrepili bomo področje pridobivanja državnih in evropskih sredstev (pomem-bna vloga poslanca Milenka Ziherla).

9. Skrb za starejše in ljudi z zmanjšanimi zmožnostmi: naraščajoče število upoko-jencev zahteva nove pristope k reševanju problematike poma-njkanja kapacitet in kvalitetne oskrbe.

Petra Jankovec,občinska svetnica

občine Škofja Loka

Milenko Ziherl, kandidat SDS za župana škofjeloške občine

Družba KLADIVAR d.o.o., ki je del skupine POCLAIN HYDRAULICS GROUP,

vabi k sodelovanju delavce za delo na delovnih mestih

UPRAVLJALEC OBDELOVALNIH STROJEV I oz. II (m/ž)SESTAVLJALEC SESTAVIN IN SISTEMOV I oz. II (m/ž)

SERVISER (m/ž)SKLADIŠČNIK (m/ž)

Od vas pričakujemo:- pod točkami 1, 2 in 3: V., IV. oz. III. stopnja izobrazbe strojne ali elektrotehniške smeri- pod točko 4: V., IV. oz. III. stopnja izobrazbe strojne ali trgovske smeriDodatne zahteve:- samostojnost, natančnost, vestnost in zanesljivost

Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas šestih mesecev (začasno povečan obseg dela), s polnim delovnim časom in z možnostjo ponovnega sklepanja delovnega razmerja.

Vašo ponudbo z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslovu:Kladivar d.o.o., Industrijska ul. 2, Žiri 4226 ali na elektronskem naslovu: jana.erznoznik@poclain-hydraulics.com

Agencija ČELIK - MOJA AGENCIJA!

VSA ZAVAROVANJA NA ENEM MESTU!

V Agenciji ČELIK, v Frankovem naselju v Škofji Loki in na Laborah,

Škofjeloška cesta 1, v Kranju.

Odprto od ponedeljka do petka, med osmo in osemnajsto uro, ob sobotah, do enajste ure, tudi v Škofji Loki.

ZA VAŠE MIRNO SPANJE OB STRELAH, TOČI IN VIHARJU, VAM NUDIMO NAJBOLJŠE

PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE!

Lahko nas samo pokličete za informacijo! Kar na brezplačno tel. številko – 080 12 35,

med 8. in 18. uro, ob sobotah pa med 8. in 11. uro.

September 2010

18 19

PREMIK – prva in edina slovenska stranka s sedežem v Železnikih

Kaj je PREMIK? Premik je skupina ljudi, polnih energije in zanosa, ki želijo bi-stveno izboljšati delovanje občine. Zato smo letos uradno ustanovili novo stranko PREMIK, ki je prva in edina stranka s sedežem v Že-leznikih. Njeni ustanovni člani smo se prek programa z naslo-vom »Premaknimo Železnike na bolje« obvezali, da bomo z veliko zdravega razuma, delavnosti in vztrajnosti, a brez velikih besed,

PREMIK ima zavzeto ekipo, strokovnjaka za župana, za konkretne težave pa pripravljene konkretne rešitve, ki si jih lahko vsak dan do 10. septembra naprej ogledate v naši pisarni na Češnjici 54 v Železnikih (vhod s spodnje strani stavbe,zraven Društva upokojencev za Selško dolino).

skrbeli za bolj učinkovito delovanje občine. Prizadevali si bomo usklaje-vati in predstavljati interese ter pod-pirali delovanje številnih društev, nevladnih organizacij, interesnih skupin, klubov, zadrug ter drugih pomembnih institucij civilne družbe.

Zakaj PREMIK?Ker bi radi premaknili stvari naprej. Delovanje večine institucij v okviru lokalne samouprave je nepregledno in ne dovolj strokovno. Projekti niso

najbolje zastavljeni, gore denarja se zapravlja za projekte, ki so na koncu slabo izvedeni. Če želimo resnično izboljševati kakovost življenja za vse sloje ljudi, mora pobuda za premik v pravo smer izvirati iz ljudi, društev in drugih dobrohotnih skupin, ne pa iz uveljavljenih centrov moči in zakulisnega odločanja. Zato nas prepričajo vsi koristni in odprti pre-dlogi, izvedljive ideje, odgovorno konkretizirani projekti v konkretnih občinah, ne pa politično leporeče-

nje ter prerekanje. Verjamemo, da podobno kot mi glede razvoja svojega zaselka, kraja, občine, re-gije in države čuti in si želi večina slovenskih državljanov.

Vse, kar obljubljamo, lahko ure-sničimo. Premaknimo Železnike na bolje.

Vaš kandidat za župana Igor Na-stran in stranka PREMIK

Igor Nastran za župana občine ŽeleznikiNa pobudo novoustanovljene stranke PREMIK sem se odločil za kandidaturo za župana v naši pre-lepi občini Železniki. Tukaj živim že vse življenje. Ker se vsak dan srečujem z zaskrbljenimi občani, ki mi dajejo vedeti, da nas je ogro-mno, ki si želimo v domači občini več novega, boljšega, je bila ta od-ločitev še toliko lažja. Vsi hočemo pozitivne spremembe, vsi želimo še boljši jutri za vse že danes. Ker želje niso dovolj, so potrebni pravi izzivi, rešitve in dejanja.

Sosedi, sokrajani, soobčani so mi potrdili glavne izzive. Preučil sem, kaj so prave rešitve, ki vo-dijo k pospešenemu razvoju, in katera dejanja so nujna za boljši razvoj, ki bo premaknil Železnike na pravo pot. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami, ki sem jih pridobil v dolgoletni karieri, sem sposoben izboljšati kakovost življenja občanov občine Železniki. Kot župan bom delal za dobro ljudi, za ljudi in med ljudmi. Nikoli ne bom dovolil, da bi se dogajalo to, na kar me opozarjajo občani, da se včasih zdi, kot da so tu zaradi funkcionarjev na občini, ne pa nasprotno. Občina mora čim prej postati učinkovit servis občanov! Ključen korak bi bil optimizacija

delovanja občinske uprave in bolj-še finančno upravljanje. Ali obsta-jajo rezerve in možnosti za večjo učinkovitost? Ali lahko zgradimo, razvijamo, obnovimo, investiramo več in bolje? Da!

Kot župan bom najprej optimiral občinski proračun. Župan mora biti odgovoren skrbnik denarja davko-plačevalcev. K temu bo pripomogla reorganizacija občinskega upra-vljanja in javnega zavoda. Sedanji način delovanja občine poglablja neodzivnost na zahteve občanov, kar ne vodi v splošno zadovoljstvo. Vsak od občanov, s katerimi sem

se pogovarjal, je takoj naštel vsaj pet zadev, ki ga v naši občini izje-mno motijo. Prav ta področja pa kot župan moram izboljšati. Seveda nihče ne more uresničiti vseh želja, lahko pa prisluhne in sliši ter poma-ga po najboljših močeh. Zato so moji osrednji cilji ambiciozni in uresničljivi:• izgradnja tržnice v Železnikih

(povečanje samooskrbe kraja);• izgradnja doma za ostarele, ki

nam bo v ponos;• izgradnja sodobnih gasilskih

domov v Železnikih in Selcih;• izgradnja zares varne poti v

šolo;• rekonstrukcija bazena (iz-

gradnja letnega in zimskega kopališča);

• izgradnja mladinskega centra in mladinskega hotela v Železnikih;

• urejene kolesarske steze in rekreativne poti (poživitev turizma);

• varnost občank in občanov (urejene pešpoti, aktivno reševanje zasvojenosti z dro-go in preprečevanje uporabe le-te s pomočjo pristojnih organov ...);

• odprtje regionalne ceste v Sorico (v zimskem času);

• ureditev regionalne ceste v Davčo;

• zagotovitev večnamenskosti kulturnega doma (naj bo odprt za vsa društva in vse ustvarjalne posameznike), prek tega bo omogočena tudi poživitev kulturnega in družabnega programa v občini.

Več o našem delovanju in pro-gramu, si lahko ogledate na naši spletni strani www.premik.org in v prostorih naše stranke.

Igor Nastran kandidat za župana

September 2010

18 19

Prejeli smo iz OO Glas žensk, Škofja Loka

Še so stvari, ki bi jih želela spremenitiSvetnica Zorica Škorc, predse-dnica območnega odbora stran-ke Glas žensk Slovenije, podpira vse projekte, ki pomenijo razvoj, dobro gospodarjenje s proračun-skimi sredstvi in izboljšanje kva-litete življenja vseh v loški občini. Z vsem žarom zagovarja pravice najbolj ogroženih skupin v druž-bi. Temu je namenila svoj poklic, iz tega razloga se je vključila v politično stranko. Njena priza-devanja in načrte predstavljamo v naslednjem prispevku.

Ste svetnica, ki se ne boji glasno opozarjati na težave. Česa ste se lotili v času svojega mandata?Parkirišča, ulična služba za pre-prečevanje širjenja prepovedanih drog, ureditev cest v naseljih, sta-novanjska problematika, onesna-ženost zraka, svet za varstvo pravic najemnikov stanovanj, mladinski centri, urejanje šolskih poti, var-nost v prometu, otroška igrišča, nakupovalna središča, poraba občinskih proračunskih sredstev,

pridobivanje sredstev iz državnega proračuna, zeleni pas, poljanska obvoznica, industrijska cona, neu-rejenost mestnega jedra, vrtci, dom starejših, nadstreški – naštela sem le nekatera vprašanja, ki sem jih postavila na sejah škofjeloškega občinskega sveta.

Kaj je najnovejša pridobitev za mlade v Škofji Loki? Ali bo v občini mogoče organizirati kakovostno preživljanje prostega časa?

Dobro je, da sem skupaj z tedanjo svetnico gospo Tino Tržan ter ob pomoči gospoda Andreja Novaka uspela pridobiti soglasje ostalih svetnikov in občinske uprave, da smo igrišče ob OŠ Cvetka Golarja do-datno osvetlili in omogočili mladim, da ga koristijo tudi v večernih urah. Ostaja še neuresničena potreba po ustanovitvi mladinskih centrov v Frankovem naselju in v Podlubniku. V proračunu imamo sicer že zago-tovljena sredstva, zato v odboru za mladinsko dejavnost, ki ga trenutno vodim, upamo, da bodo dejavno-sti stekle. Nameravam sklicati sejo odbora in v sodelovanju z občinsko upravo zadevo premakniti z mrtve točke. Menim, da je mladim treba ponuditi prostor, v katerem bodo sami določali, kako bodo preživljali prosti čas, se vključevali v družabno življenje ... Sicer pa bo treba pripra-viti lokalno strategijo, pogojeno in prilagojeno s predlogi zakona o javnem interesu na področju mla-dinskega dela in novega zakona o socialnem varstvu, saj je do leta 2013

razvoj mladinske infrastrukture uvrščen med razvojne prioritete države.

Katerega kandidata za župana boste volili?Bliža se oktober. Znanih je že nekaj imen tistih, ki se bodo potego-vali za to odgovorno mesto. OO GŽS in mene osebno je prepričala socialno naravnana, pri svojem delu uspešna, izobražena, modra in preudarna oseba: gospa Tina Tržan. Poznam jo kot dolgoletno občinsko svetnico, ki uživa velik ugled, ni povezana s prav nobeno afero in je oseba s hrbtenico. Je ena redkih, ki je po imenovanju za državno sekretarko odstopila kot občinska svetnica – to pa je visoka higiena. Tudi njena odločitev, da kandidira za županjo s podporo občank in občanov, kaže na njeno poštenost. Tako osebo resnično kaže podpreti in voliti.

Zorica Škorc,občinska svetnica

občine Škofja Loka

Zorica Škorc, predsednica območnega odbora stranke

Glas žensk Slovenije

Ve~ informacij dobite na: 041/294-597

Nega obraza (osnovna, specialna)

Wellness programi za obraz in

dekolte

Masa`e (klasi~na, [portna, Tajska)

Hot chocolate masa`a

Depilacija, brazilska depilacija

Pedikura

Masa`a Lux (masa`a s sve~o)

Li~enje (dnevno, sve~ano)

Izdelovanje umetnih nohtov

Nega naravnih in umetnih nohtov

Masa`a z zlatim prahom

LANG

SALON LEPOTE IN ZDRAVJA

15 letna tradicija

B

O

T

A

N

I

C

A

CEREMONY

OF GOLD

V salonu VAM nudimo:

Trnje 15, 4228 @elezniki

GSM: 041/294-597

tel.: 04/510-15-40

E-mail: info salonlang-sp.si

Jana Langerholc s. p.

V SALONU VAS ^AKAMO:

ponedeljek od 11. do 18. ure

torek in ~etrtek od 13. do 20. ure

sreda in petek od 9. do 15. ure

z na{o pedikuro pripravite noge Za lahkotno hojo po

lepih pokrajinah, ko pa se vrnete, vam z ne`no masa`o

pripravimo telo za naslednje podvige.

V zraku je jesen in ~as za planinarjenje

September 2010

20 21

Prejeli smo iz OO SLS Škofja Loka

Nadaljevanje in srečen konec zgodbe o subvencijiPred letom dni se je začela zgod-ba o subvenciji za otroke, ki niso vključeni v programe predšolskega varstva. Takratni predlog župana Igorja Drakslerja kljub naši podpo-ri in prizadevanjem ni bil deležen soglasja v koaliciji, pa tudi svetniki SDS ga niso želeli podpreti. Trdili so, da je varstvo v vrtcih edina izbira, ki jo je dolžna občina za-gotoviti. Ob tem niso priznavali staršem, ki sami varujejo in vzgaja-jo otroke, da opravljajo družbeno pomembno delo in da se jim zato izplača subvencija.

Letos nam je v občinskem svetu po večmesečnih razpravah in usklajevanjih uspelo najti so-glasje in zadostno večino za delno spremenjen predlog subvencije, po katerem se subvencionira varstvo otrok, starih od enega do treh let, ki niso vključeni v programe pred-šolskega varstva. Pri glasovanju o tem predlogu so se svetniki SDS, ki se imajo za desno stranko, žal vzdr-žali in niso glasovali za predlog. Ko prebiramo njihovo internetno

stran, pa se hvalijo s sprejemom sub-vencije in razlagajo, kakšne dobre predloge so še imeli, pa jih večina v občinskem svetu ni podprla.

Prav zato, ker smo, podobno kot številni strokovnjaki, prepričani, da je v prvih treh letih življenja bližina staršev bistvena za otrokov razvoj, smo v svetniški skupini SLS z vsemi močmi podprli pravilnik o subvenci-

oniranju varstva otrok in se vse leto prizadevali za njegov čimprejšnji sprejem in izvedbo, da bi omogo-čili subvencijo čim večjemu številu otrok. Prepričani smo, da je varstvo doma, pri starših najboljša izbira. Žal je le redkim dana ta možnost ali povedano drugače, le redki se zanjo lahko odločijo.

Otroci so naše največje boga-stvo, naša prihodnost. Od tega, kako jih bomo vzgojili, je odvisno, kako svetla bo naša prihodnost. V Škofji Loki imajo starši k sreči možnost izbire: javni ali privatni vrtec ozi-roma varstvo doma ob prejemu subvencije. Ne smemo pozabiti, da so se lansko jesen s privatno pobudo in investiranjem odprli novi oddelki privatnega vrtca v Stari Loki za več kot sto otrok, s čimer se je bistveno zmanjšal pritisk na javne vrtce. Na tem mestu se v imenu SLS iskre-no zahvaljujem vsem, ki so k temu pripomogli.

V naši svetniški skupini smo vedno podpirali skrb za naše naj-mlajše, za pomoč družinam, za

zdrav razvoj in napredek otrok. Vse naše podpore je bil deležen pravilnik o enkratnem denarnem prispevku ob rojstvu otroka, prav tako smo soglasno podprli izgra-dnjo novega vrtca Biba v Podlub-niku in načrtovano izgradnjo vrtca na območju nekdanje vojašnice. Nov dosežek naših prizadevanj je sprejem navedenega pravilnika o subvencioniranju varstva za vse otroke, ki niso vključeni v vrtce. V primeru, da bi priznali subven-cijo samo tistim otrokom, ki so bili zavrnjeni v vrtcih, pa bi prišlo do množičnega vpisovanja vseh otrok, tudi tistih, ki varstva v vrtcih ne potrebujejo oz. ne želijo, samo da bi izpolnili pogoj za subvencijo. S tem bi vnesli zmedo, saj bi lahko odklonili otroke, ki varstvo resnič-no potrebujejo.

Jožica Žnidaršič,občinska svetnica

občine Škofja Loka

Jožica Žnidaršič

Krajnik ra~unalni{tvo d.o.o.

Kidri~eva cesta 66a, [kofja Loka

SERVIS IN PRODAJA, tel.: 04/50-20-300

E-mail: prodajakbs rcl-group.com, www.krajnik.si

DELOVNI ^AS: ponedeljek - petek 8.00 - 17.00

sobota 8.00 - 12.00

Krajnik raèunalništvo d.o.o.

Ju

h

u

!

[o

la

!

Ju

h

u

!

Ju

h

u

!

[o

la

!

[o

la

!

Ra~unalnik

Monitor

Tiskalnik

Fotoaparat Kodak

Ra~unalnik

Monitor

Tiskalnik

Fotoaparat Kodak

1. September je tu! Šolska vrata so se ponovno odprla, vaš

otrok pa še vedno nima ra~unalniške opreme, brez katere

danes ne gre. NE SKRBITE!

Za vas smo pripravili najugodnejši komplet ob katerem

prejmete še darilo - fotoaparat Kodak.

90

599 ,

EUR

procesor Dual Core E6660,

2 Gb rama, 500 gb disk,

DVD RW, grafi~na, mre`na in

zvo~na kartica integrirane,

tipkovnica in miška Logitech.

AOC 2036sa, 20'' LCD,

1600 x 900, 5ms, VGA,

zvo~niki, USB, ~rne barve

Epson Stylus SX115 tiskalnik,

~italnik in kopirc, lo~ena ~rnila

8.3 mio slikovnih pik,

3x opti~na pove~ava. GRATIS!

DARILO

Fotoaparat Kodak

September 2010

20 21

Pomen čebel je neprecenljivČebelarsko društvo Škofja Loka je za trud pri ohranjanju biotske pestrosti in zagotavljanju hrane ter siceršnji napre-dek čebelarjenja v Škofji Loki prejelo srebrni grb občine. »Čebela je izredno pomembna soustvarjalka človekovega življenja. Brez čebel ne bi bilo kmetijstva. Za splošno dobro dajejo 75 odstotkov z opraševanjem vsega rastlinstva,

ostalo pa s čebeljimi pridelki,« je povedal predsednik društva Marjan Novak.

Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje različnih rastlin. Zaradi tega čebe-larji verjamejo, da bi se v primeru izumrtja čebel v štirih letih isto zgodilo tudi s človeštvom.

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1905, ko je štelo 22 članov, takrat naprednih čebelarjev s šir-šega loškega območja. Trenutno je v društvo včlanjeno 129 članov. Ti čebelarijo z okoli 1950 panji, ki so nameščeni v 137 čebelnjakih, enakomerno postavljenih po celo-tnem območju občine. Čebelarji s svojimi delavnimi čebelami skrbijo za popolno pokrivanje terena, kar je razvidno po tem, da je biodi-verziteta na loškem koncu dokaj pestra.

Društvo je ob svoji stoti oble-tnici obstoja izdalo zbornik, ki je nadaljevanje pred dvajsetimi leti izdane knjige (ob osemdeseti obletnici) in obsega društvena dogajanja v zadnjih dvajsetih letih ter splošno čebelarsko proble-matiko. Naslednji dan po proslavi stote obletnice, natančneje 16.

septembra 2005, pa so pričeli z gradnjo doma čebelarjev v Bro-deh. Tega so svečano predali namenu junija letos. V domu se nahaja tehnično opremljena pre-davalnica, v kateri izvajajo različna strokovna predavanja za čebelarje celotne gorenjske regije, urejen je prostor za promocijo čebeljih pridelkov itd. V kletnih prostorih nameravajo postaviti še satnišnico in uvesti polnilnico medu. V bližini doma se nahaja nov čebelnjak z dvanajstimi panji, poleg tega pa bodo prestavili še enega starej-ših, tako da bomo lahko na enem mestu videli celoten postopek pridobivanja čebeljih izdelkov, čebelarsko tehnologijo, čebeljo družino, sprehod skozi zgodovino čebelarjenja – skratka, obiskovalci bodo lahko spoznali življenje in delo s čebelami.

Prav pri izgradnji doma se je pokazala medsebojna poveza-nost čebelarjev, saj so ob finančni pomoči občine v izgradnjo vložili mnogo ur prostovoljnega dela, ve-liko je bilo prispevkov v materialu,

še več pa prostovoljnih denarnih prispevkov.

O tem, kaj jim pomeni srebrni grb občine, je Marjan Novak dejal: »Priznanje nam veliko pomeni, saj kaže na to, da je bilo naše delo v obdobju 105 let opaženo in cenje-no. Nagrada je odsev razumevanja dela čebelarskega društva in pred-vsem pomena opraševanja, ki ga izvajajo čebele. Prav tako smo s

srebrnim grbom dobili podporo in zahvalo za izobraževanje, ki ga izvajamo med občani, predvsem med učenci osnovnih šol. Na po-dročju seznanjanja smo namreč v preteklem obdobju veliko storili, bo pa naša prioriteta tudi v pri-hodnje. Prav tako želimo v naše vrste pridobiti čim več mladih čebelarjev.«

Klavdija Škrbo Karabegović

Srebrni grb škofjeloške občine je v imenu Čebelarskega društva Škofja Loka prevzel njegov predsednik Marjan Novak.

Število prosilcev pomoči se povečujeNa škofjeloškem območnem združenju Rdečega križa opažajo, da se število prosilcev humanitarne pomoči

povečuje. Največ je povpraševanja po prehranskih paketih in prošenj za plačilo položnic. Številne otroke so osrečili z letovanjem, prav tako pa jim pomagajo s šolskimi potrebščinami.

»V začetku leta 2010 smo na ško-fjeloškem območju zabeležili 851 prejemnikov humanitarne pomoči v obliki hrane in oblačil, kar je enkrat več kot v začetku leta 2009. V prvi polovici leto-šnjega leta se je to število pove-čalo še za približno 50 prosilcev humanitarne pomoči. Vedno več prosilcev se na nas obrača tudi s prošnjo za plačilo položnic. Ker smo finančno omejeni, smo veseli vsake donacije oziroma prispevka. Avgusta in septembra pomagamo našim prejemnikom še s šolskimi potrebščinami,« je povedala predsednica škofje-loškega območnega združenja Rdečega križa Milena Miklavčič.

Julija so organizirali tudi letovanje na Debelem rtiču, ki je bilo name-njeno osnovnošolskim otrokom z zdravstveno in socialno indikacijo. »Tako smo poskusili otrokom omo-gočiti počitnice na morju otrokom, ki jih mogoče brez naše pomoči ne bi bili deležni. Letovanja se je udeležilo 24 otrok. Ravno tako smo julija organizirali taborjenje za osnovnošolske otroke v Savu-driji, bilo jih je kar 40. V avgustu smo preko akcije Peljimo jih na morje omogočili enotedensko brezplačno letovanje na Debelem rtiču osmim otrokom iz social-no ogroženih družin na škofje-loškem območju. Tudi podjetje Tuš je omogočilo enotedensko

brezplačno letovanje, ki se ga je s škofjeloškega območja udeležilo devet otrok iz socialno ogroženih

družin,« je še povedala Miklavči-čeva. K. Š. K.

Fotografski utrinki s tabora Rdečega križa v Savudriji – večerni sprehod

September 2010

22 23

Malo delo – mokre sanje menedžerjevZakon o malem delu je bil sredi junija sprejet na vladi. Brez nobene strokovne razprave in doseženega kompromisa s študenti in delavci. Vlada ga je sedaj predložila v obravnavo parlamentu in predvideno je, da bo jeseni sprejet po rednem postopku. Javnost je do tega brezbrižna oziroma na podlagi informacij medijev, ki bolj ko ne povzemajo pogled vlade na dotično problematiko, zakon podpira. Ostro nasprotovanje sindikatov temu zakonu daje grenak priokus 'plemenitemu' namenu vlade, da izboljša socialni položaj študentov in brezposelnih in da enkrat za vselej

odpravi študentsko funkcionarsko zalego. Stališča študentskih predstavnikov o malem delu pa tako ali tako skoraj nihče ne vidi, saj stoji vmes zid, ki so ga mediji zgradili iz granitnih kock.

Vprašanje je, zakaj glede malega dela vladi nasprotujejo socialni partnerji, katerih primarni cilj naj bi bil zavzemanje za pravice svo-jih socialnih skupin, če pa naj bi zakon o malem delu prinašal prav to izboljšanje položaja študentov in potencialnih delavcev. Če je me-dijem uspelo vsakršno kritiko štu-dentskih predstavnikov prikazati kot boj za lastne položaje in denar, tu še zmeraj ostajajo sindikati, katerih nestrinjanje z zakonom ni tako preprosto odpraviti. Kaj se torej skriva za tem poskusom izboljšanja položaja študentov, brezposelnih in upokojencev, da mu predstavniki malega človeka tako ostro nasprotujejo?

Najprej poglejmo, kaj malo delo prinaša študentom. V medijih se pojavlja kot glavna sprememba, ki jo zakon prinaša, letna omejitev 720 ur dela, kar je v povprečju 14 ur na teden. Statistični podatki kažejo, da le zelo majhen odstotek študentov opravi več kot 720 ur na leto, poleg tega pa je razumljivo, da na večini fakultet ob rednem opravljanju študijskih obveznosti ni možno doseči te kvote ur. Tako je ta novost po mojem mnenju še najmanjši problem malega dela.

Za študente se mi zdi veliko

bolj problematično določilo, da nam bodo pri malem delu kon-kurirali brezposelni, upokojenci in tujci. Ni potrebno biti ravno doktor ekonomije, da predvidiš, da bodo delodajalci veliko bolj povpraševali po skupinah, kot so brezposelni in upokojenci, ki imajo na razpolago več časa in izkušenj kot študentje. Neomejena armada tujcev pa bo poskrbela, da se bo delalo po najnižjih urnih postav-kah. Torej novi zakon ne prinaša le omejitve študentskega dela, temveč nam pravico do dela po-sredno tudi jemlje –in glede na to, da marsikateremu študentu delo omogoča študij, zakon dobršne-mu delu študentov jemlje pravico do študija. Vlada sicer obljublja štipendije za socialno ogrožene študente, a ne pristaja na to, da bi najprej podelila dovolj visoke štipendije (s čimer bi sicer odpra-vila dobršen del povpraševanja po študentskem delu, saj študentje verjetno ne delajo iz užitka), tem-več vztraja pri hkratnem sprejetju malega dela. Kar študentom preo-stane je, da se zanesejo na obljube vlade, to pa se ponavadi ne izkaže kot najboljša taktika.

Druga večja sporna spre-memba, ki jo študentom prinaša

malo delo, je najmanj šestkratno zmanjšanje financiranje študent-skih predstavniških organizacij, ki predstavljajo eno najmočnejših avtonomnih civilnih združenj v Sloveniji. Vladi in medijem je uspelo študente obrniti proti svojim predstavnikom, tako da študentske organizacije niti med svojimi člani ne uživajo več mno-žične podpore. Čeprav študentski predstavniki niso opravljali svojih funkcij brez napak in četudi so se na teh položajih kdaj pojavili ljudje, ki so imeli za primarnega svoj, ne skupni interes, se mora-mo zavedati, da imamo moč in da naša beseda nekaj šteje le, če smo združeni. Sedaj je naša reprezen-tativna organizacija (ŠOS) – tudi zaradi lastnih napak –postala žrtev medijev, ki so jo povsem diskreditirali. A če na položaj slo-venskega študenta pogledamo z malo distance, ugotovimo da ima v