občinsko GLASILO...vega vaškega doma. Doslej je projekt občino stal dobrih 25.000 € – do se-daj so urejeni temelji in komunalne priključki. Zemljišče je bilo podarjeno s

OBČINA HRPELJE - KOZINA

številka 9

letnik XVIII - 2015

občinskoGLASILO

NOVEMBER 2015

2 | AKTUALNO | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NOVEMBER 2015

IZ VSEBINENOVICE IZ OBČINE 2

NOVI ZAKON O AGRARNIH SKUPNOSTIH 3

GEOPARK ZA ENOTEN MATIČNI KRAS 3

DAVČNE BLAGAJNE 4

ENERGETSKA UČINKOVITOST V GOSPODINJSTVU 5

POMOČ DRUŽINI NA DOMU, BARKOVLJANKA 6

RAZSTAVA LIKOVNIH USTVARJALCEV 6

KOMEMORACIJA 7

ZAKLJUČEK AKCIJE MOJA OBČINA - LEPA IN UREJENA 7

FESTIVAL BRKINSKE SADNE CESTE … 9

4. PRAZNIK BRKINSKEGA JABOLKA NA TATRAH 10

V RODIKU DIŠALO PO KOSTANJIH 11

X-TEK DIMNICE 2015 14

NOČ ČAROVNIC V KLANCU 15

BALINANJE Z BUČAMI V SLIVJU 15

DRUŠTVO KMETIC NA STROKOVNI EKSKURZIJI 16

KMETIJSKI SEJEM V GORNJI RADGONI 16

OCENJEVANJE ŽGANJ 2015 17

EKOLOŠKI SADOVNJAK JABOLK 18

NOVIČKE IZ KNJIŽNICE KOZINA – OKTOBER 2015 18

JESENSKI KONCERT KVINTETA UTRIP 20

TUMA O SPRAVI, GLEDALIŠKA PREDSTAVA 21

»SVAKINJA, DA TE KAP« , SVETOPISEMSKI MARATON 21

PREDAVANJE BOLEZNI ČREVESJA, DROBTINICA 22

VAŠE ROKE LAHKO REŠUJEJO ŽIVLJENJA 23

KRAŠKA UNIVERZA 24

DOBRE PRAKSE SO ZGLED ... 25

BALINARSKA EKIPA 26

NOGOMETNI KLUB JADRAN HRPELJE - KOZINA 26

MLADARIJE 27-33

ŽLAHTNA LETA 34

SKRITI PREDMET 35

ZGODBARNICA 36

LOVČEV DNEVNIK, KNJIŽNICA NOVEMBER 2015 38

OSMRTNICI 42

OGLASI, VABILA 40

NASVETI ZA VARNO VOŽNJO, KULINARIČNI KOTIČEK 43

INTERVENCIJE 44

NOVICE IZ OBČINEPlOČNIk V MatErIjIV času nastajanja članka je bila prva faza izgradnje pločnika v Materiji pri koncu. Izvajalec del je Cestno podjetje Koper. Investicija, ki jo financira Obči-na Hrpelje - Kozina skupaj z državo je vredna okoli 150.000€. V tej fazi je bilo postavljenih približno 300 metrov pločnika, ki bo dvignil pro-metno varnost občanov, saj je gibanje ob tolikšni frekvenci prometa izje-mno oteženo in nevarno. Prav tako bosta k temu pripomogla tudi prehod za pešce in javna razsvetljava. Kot nam je pojasnil predsednik KS Materija Mitja Škerjanc, so vaščani z izgradnjo prve faze zadovoljni, še bolj pa bodo, ko bo zaključena tudi druga faza gradnje, v kateri se trenutno pridobivajo dovoljenja in soglasja. Dokončanje del je predvideno v letih 2016–2017.

PlOČNIk V tuBljahZačela se je tudi izgradnja pločnika, avtobusne postaje, prehoda za pešce in javne razsvetljave v Tubljah. Dela, ki so v investiciji Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, izvaja podjetje Asfalti Ptuj. Trajala bodo okvirno dva meseca.

rEkONStrukCIjaVOdOVOda V MIhElahV začetku oktobra se je začela rekon-strukcija celotne razdelilne mreže vodo-voda v Mihelah. Izvajalec del je podjetje Resinovič - Kozina d.o.o. Projekt je inve-sticija Občine Hrpelje – Kozina, njegova okvirna vrednost je 40.000 €. Dela naj bi se zaključila v sredini novembra.

VaškI dOM tudI V krVaVEM POtOkuObčina je na podlagi želja in prošenj občanov iz KS Krvavi Potok namera-vala urediti prostore krajevne skupnosti. V prvi fazi smo si prizadevali za brezplačni prenos lastništva stražarnice v Krvavem Potoku z Ministrstva za obrambo RS na Občino Hrpelje - Kozina. Zaradi sodnega spora med MORSOM in denacionalizacijskimi upravičenci za objekt stražarnice pa ta prenos ni bil mogoč. Tako je padla odločitev za investicijo v izgradnjo no-vega vaškega doma. Doslej je projekt občino stal dobrih 25.000 € – do se-daj so urejeni temelji in komunalne priključki. Zemljišče je bilo podarjeno s strani agrarne skupnosti Draga. Izgradnja vaškega doma v višini okrog 111.000 € (brez DDV) se bo začela v novembru, končala pa predvidoma poleti naslednje leto.

PrVO krOžIšČE V OBČINIPrvo krožišče v naši občini bo na Kozini, na glavni cesti pri Admiralu. Dela se bodo začela v novembru, izvajalo pa jih bo Cestno podjetje Koper. Investitorja krožišča sta DRI in Občina Hrpelje - Kozina. V načrtu je tudi izgradnja krožišča pri vhodu oz. izhodu iz avtoceste, ki je še v postopku pridobivanja ustreznih dovoljenj.Kristina Furlan, občinska uprava

NOVEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 3

SPrEjEt jE NOVI ZakON O aGrarNIh SkuPNOStIhZakon o agrarnih skupnostih (ZA-grS) je Državni zbor Republike Slove-nije sprejel na seji dne 23. septembra 2015. Predsednik republike je 1. okto-bra 2015 zakon razglasil, 17. oktobra 2015 pa je zakon stopil v veljavo. Za-kon je na voljo na naslednji poveza-vi http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-287.S tem se zaključuje več kot dvaj-setletno opozarjanje agrarnih sku-pnosti, da je Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vr-nitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS; http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO311) nepri-meren pravni okvir za delovanje agrar-nih skupnosti. Hkrati pa se postavlja novo vprašanje, kako delovati po novi zakonodaji.Združenje predstavnikov agrarnih sku-pnosti, ustanovljeno leta 2012 prav iz potrebe po zakonskih spremembah, se je aktivno vključevalo v sprejemanje novega zakona. Pri tem je organizira-lo ali soorganiziralo številna srečanja

agrarnih skupnosti, kjer so podajala mnenja o zakonskih rešitvah ter pou-darjala težave, ki nastopajo pri upra-vljanju s skupnim premoženjem. Nabor problemov in podani predlogi niso v celoti rešeni. Tako ostaja nerešen npr. problem obdavčitve v agrarnih sku-pnostih, zakon ne odpira možnosti odprtja roka za nevrnjeno premoženje, tudi vprašanje občine ni ustrezno reše-no. V zvezi z občinami je amandma, na osnovi katerega je izostala možnost, da lahko občine kot nenaravni člani AS to premoženje brezplačno prenesejo na ostale člane, dodatno poslabšal predvi-dene zakonske rešitve. Je pa združenje s pozivom poslanskim skupinam verje-tno pripomoglo, da nekateri amandma-ji, ki bi zakonske rešitve še poslabšali, niso bili sprejeti. Žal pa niso bili upo-števani nekateri amandmaji združenja, ki v parlamentu in na ministrstvu niso dobili podpore.Ocenjujemo, da smo kot združenje v okviru politične stvarnosti pri spreje-manju novega zakona dosegli največ,

kar je bilo v danem trenutku mogoče doseči, smo pa zadovoljni, ker je bila v novem zakonu upoštevana marsikatera naša rešitev, ki je v predlogu zakona, poslanega v javno obravnavo, ni bilo.ZPASS bo pozorno spremljal izvajanje novega zakona v praksi ter se, v kolikor se bo za to pokazala potreba oziroma priložnost, vključil v postopek. Ravno tako bomo poskusili doseči ustrezne spremembe splošne davčne zakonoda-je v delu, kjer so rešitve, ki se nanašajo na AS, neživljenjske. Zato upravičeno predvidevamo, da nam dela tudi v bo-doče nikakor ne bo zmanjkalo.Združenje se bo sestalo skupaj s KGZS in MKGP ter podrobneje ocenilo za-konske rešitve. Zelo verjetno bodo je-seni in pozimi organizirana regionalna srečanja, na katerih bo zakon podrobno predstavljen agrarnim skupnostim.Vir: internetna stran agrarne.siPovzel: Silvester Sikošek, predsednik NO ZPASS

GEOPark Za ENOtEN MatIČNI kraSNa 3. seji koordinacije županov kraških občin, ki se je v četrtek, 1. oktobra, od-vijala na Občini Komen, so župani ob-čin Miren - Kostanjevica (nadomeščal ga je podžupan), Komen in Sežana ter županji občin Divača in Hrpelje - Ko-zina podpisali Sporazum o vzpostavitvi geoparka na območju Matičnega Krasa.

S skupnim ciljem, ki stremi k trajno-stnemu razvoju Krasa na regionalni ravni, se tako vzpostavlja Geopark Kras, katerega glavni namen je zagota-vljanje koordinacije sistema celovitega in usklajenega upravljanja, ohranjanja identitete, vzdrževanja dediščine ter promocije in trženja kraškega prostora.

Sporazum o vzpostavitvi geoparka na območju Matičnega Krasa predstavlja podlago za formiranje skupnega ko-ordinacijskega telesa in medobčinskih tematskih delovnih skupin, v katere se bodo vključevali tudi zainteresirani lo-kalni deležniki. Skupine bodo delovale

predvidoma na naslednjih področjih: lokalni razvoj, naravna in kulturna de-diščina, izobraževanje in ozaveščanje ter turizem.

Čezmejni projekt »Vzpostavitev Geoparka Kras-Carso«Interes za vzpostavitev geoparka se iz-kazuje tudi na delu Matičnega Krasa,

ki se nahaja v Italiji, zato je sporazum tudi podlaga, da nosilec (trenutno je to Občina Sežana) sklene Sporazum o vzpostavitvi čezmejnega geoparka z ita-lijansko stranjo. Čezmejni geopark bo tako predstavljal funkcionalno in geo-grafsko zaokroženo območje na celotni planoti Kras – Matični Kras med Trža-škim zalivom, Vipavsko dolino, Soško


ravnino oz. Goriško ravnjo in ponorom Reke.Cilj projekta je izvedba aktivnosti za vzpostavitev oz. delovanje geoparka do izpolnjevanja kriterijev za vpis v Evrop-sko oz. Svetovno mrežo geoparkov, ki pod okriljem UNESCA predstavlja za Kras dodano vrednost ter dodatno pro-mocijo območja.

KAJ ŠE PRINAŠA GEOPARK• povezanost in enotnost območja, ki

pomeni primerjalno prednost tudi glede sodelovanja z drugimi destina-cijami, saj se v kakršnikoli drugi obli-ki sodelovanja ali vključevanja prio-ritete in identiteta Matičnega Krasa lahko »utopijo«,

• preplet varstva narave (brez dodatnih varstvenih ukrepov), trajnostnega ra-

zvoja in lokalnih interesov,• zavedanje o izjemni geološki dedi-

ščini, ki jo ohranjamo, da jo lahko koristimo za prispevanje h gospodar-skemu razvoju (npr. novi oz. dodatni turistični produkti, spodbujanje na-stajanja inovativnih lokalnih podjetij in domačih obrti in s tem novih de-lovnih mest),

• zavedanje, da gre za znamenitost sve-tovnega pomena, saj je v prostoru mogoče videti posamezne stopnje ra-zvoja treh sistemov: geologije (tekto-nika in kamninska sestava), geomor-fologije in speleologije,

• upoštevanje celotnega vključenega območja (ne le območja geološkega pomena) z neločljivim povezova-njem vsebin z ekološkega, arheolo-škega, zgodovinskega in kulturnega

vidika,• kljub temu, da gre za območje Matič-

nega Krasa, se administrativna meja geoparka lahko navezuje na občinske meje, zato bodo posredne koristi tudi za Brkine v občinah Divača in Hrpe-lje - Kozina ter del Vipavske doline in Goriške ravni v Občini Miren - Ko-stanjevica,

• kot povezano organizacijsko telo imamo več možnosti za uspešno pri-dobivanje nacionalnih in evropskih sredstev (na javnih razpisih),

• zaradi skupnih aktivnosti prispeva k prihranku časa in denarja za aktivno-sti, ki jih trenutno vsaka občina pod-pisnica izvaja samo za svoje območje.

Katja Fedrigo

SE žE PrIPraVljatE Na daVČNE BlaGajNE?Po pravici povem, da komaj čakam 2. januar 2016. Vendar ne zato, ker bi mi bila ta nova pogruntavščina z name-nom preprečevanja dela in zaposlova-nja na črno všeč, temveč zato, ker sem najmanj desetkrat na dan (prav vsak dan) preko najrazličnejših medijev do-besedno bombardirana z oglasi o davč-nih blagajnah. Računovodje pa smo še bolj na udaru, saj si od nas obetajo zaslužek tudi različni ponudniki izo-braževanj. Še dobro, da »gmail« nudi veliko prostora, drugače bi moj poštni predal eksplodiral. Želim vam sporočiti, da ni nujno hiteti z nakupom blagajn, računalnikov, naj-novejših pametnih telefonov ali tablic, sklepati raznih naročniških razmerij … Bistvo davčnih blagajn ni v opremi, temveč v postopku potrjevanja in iz-dajanja računov. Torej v načinu, kako boste davčnemu organu omogočili vpogled in nadzor nad poslovanjem z gotovino. Na voljo imate tri možnosti:nabava ali nadgradnja registrske bla-gajne, ki bo preko spleta povezana s centralnim informacijskim sistemom Finančne uprave RS (FURS), kjer bodo računi potrjeni in podatki o računih pri gotovinskem poslovanju shranjeni isto-časno z njihovo izdajo,uporaba vezane knjige računov (VKR) ali uporaba aplikacij na spletu.

Tistim, ki registrske blagajne že upora-bljate, verjetno drugega ne preostane, kot da sprejmete nadgradnjo s strani dobavitelja vaše programske opreme. Če imate malo računov, plačanih z go-tovino (enega ali več), lahko ohranite vašo VKR ali uporabite t. i. malo blagaj-no. Gre za aplikacijo za izdajo računov preko spletne strani FURS, ki v bistvu nadomešča VKR. Po 01. 01. 2018 vam bo VKR služila le še v primeru izpada električne energije, onemogočenega dostopa do interneta, okvare opreme ipd. Račune iz VKR bo treba v desetih dneh od izdaje potrditi prek aplikacije na portalu eDavki. O ostalih aplikacijah izveste več pri raz-ličnih ponudnikih programskih rešitev potrjevanja računov.Da ne bi bilo preveč enostavno, je po-trebno vedeti še nekaj stvari, ki jih morate postoriti pred začetkom potrje-vanja računov (pred izdajo prvega ra-čuna): urediti internetno povezavo, da boste lahko na FURS pošiljali račune v potrditev, pridobiti posebno namensko digitalno potrdilo (preko e-davkov), izdano izključno za namen potrjevanja računov, popisati in prijaviti poslovne prostore, svojo odločitev glede izbire postopka, način označevanja poslovnih prostorov in način številčenja izdanih računov zapisati v interni akt in

namestiti obvestila kupcem.Pogovorno imenovani "zakon o davč-nih blagajnah" pa ne določa le obve-znosti izdaje računa za izdajatelja, am-pak tudi obveznost sprejema računa za kupca. Tako mora kupec blaga oziroma prejemnik storitve prevzeti račun in ga zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora ter ga na zahtevo predložiti pooblaščeni osebi davčnega organa ali Tržnega inšpektorata Repu-blike Slovenije. V nasprotnem primeru bo lahko sankcioniran z globo v višini 40 evrov.Kupec bo lahko za vse izdane račune preveril, ali so bili ustrezno prijavljeni FURS. To bo lahko storil prek poseb-ne mobilne aplikacije ali spletne strani FURS. Sistem bo tako omogočal dvojno kontrolo izdanih računov prek FURS in prek kupca. Da bi zmanjšali tveganje za neizdajanje računov, bo FURS posebno pozornost namenila spodbujanju kupcev k jema-nju računov. Zato je vzporedno z uved-bo davčnih blagajn celo predvidena posebna nagradna igra (sprašujem se, ali je namen tega s kupci to, da bo sosed »zašpecal« soseda, da mu slučajno ne bi šlo preveč dobro).

NOVEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | AKTUALNO | 5

Tak način potrjevanja ra-čunov onemogoča kasnejše prilagajanje in »izgube« po-datkov ter omogoča nadzo-rovanje poslovanja zavezan-cev na daljavo, ne prepreči pa možnosti, da davčni za-vezanci del prometa opravi-jo brez izdaje računa. Kdo bo moral potrjevati ra-čune, komu jih ne bo treba potrjevati, kaj ne šteje za go-tovinsko plačilo, kdaj mora potrjevati račune društvo in ostala vprašanja lahko po-sredujete po e-pošti na [email protected] ali pokličete na tel. št. 041 345 934. Z veseljem vam bom odgovorila. SREČNO! Katjuša Stanonik

ENErGEtSka uČINkOVItOSt V GOSPOdINjStVu – VOdaZ vodo odteka tudi energija – tako tista, ki je bila potrebna za transport in pripra-vo vode do uporabnika, kot tista, ki jo potrebujemo za segrevanje vode na želeno temperaturo. Zato varčujmo z vodo!Organizacijski ukrepi:•Pri prhanju porabimo 3 do 4-krat manj vode (energije) kot pri kopanju v kadi. •Med umivanjem naj teče voda le takrat, ko jo dejansko potrebujemo, ne pa ves čas

umivanja.•Vzdržujmo tesnila na armaturah (10 kapljic vode na minuto pomeni 170 litrov na

mesec).•Vgradimo grelnik vode v bližini porabnikov.•Nastavljena temperatura ogrevane vode v grelniku naj ne bo višja od 60 °C.•Izolirajmo vse cevi s toplo vodo.

Investicijski ukrepi: •Zamenjajmo električni grelnik vode s sprejemniki sončne energije ali toplotno

črpalko.Vgradimo nastavke za pipe (perlatorji) za zmanjšanje porabe vode; prihranek: 25–50 % porabe vode.Članek z nasveti na poti k energetski učinkovitosti je podprt v okviru strateškega pro-jekta Alterenergy, ki se izvaja znotraj Jadranskega programa čezmejnega sodelovanja IPA.GOLEA - Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!

Obveščamo vas, da bosta na spletni strani občine Hrplej-Kozina objavljena razpisa s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja.

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov društev s področja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hrpelje-Kozina za leto 2015

JAVNI RAZPIS za ohranjanje in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja v Občini Hrpelje- Kozina za programsko obdobje 2015-2020, za leto 2015


POMOČ družINI Na dOMu V OBČINI hrPEljE - kOZINaUPRAVIČENCI DO STORITVEPomoč je namenjena starejšim od 65 let, kronično bolnim in invalidom, ki niso vključeni v institucionalno var-stvo, z namenom, da ljudje čim dalj časa ostanejo v svojem domačem okolju.

OBLIKE POMOČIPomoč na domu vključuje pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (oblače-nju, umivanju, kopanju, hranjenju …), gospodinjsko pomoč (prinos ali pripra-va toplega obroka, prinos iz trgovine, vzdrževanje čistoče stanovanjskih pro-storov, odnašanje smeti, menjava po-steljnine …) in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (spremljanje k zdrav-

niku, ohranjanje stika s sorodstvom, družabništvo …). Pomoč se prilagodi vsakemu uporabniku posebej, glede na njegove trenutne potrebe in želje.Neposredno izvajanje storitve opravlja socialna oskrbovalka, ki glede na do-govorjene želje in potrebe uporabnika prihaja na dom, da razbremeni svojce in olajša tegobe, ki so se nakopičile za-radi let ali okoliščin.

CENOVNA DOSTOPNOST Storitev je subvencionirana s strani Občine Hrpelje - Kozina in je tako za uporabnika cenovno dostopna. Cena socialne oskrbe za uporabnika je 4,06 EUR na uro.

Občina Hrpelje - Kozina je podelila koncesijo za izvajanje storitve pomoč družini na domu Zavodu Pristan, ki to storitev izvaja v desetih občinah po Sloveniji in ima ustrezno dovoljenje za delo Ministrstva za delo, družino, soci-alne zadeve in enake možnosti.

KONTAKT IN DODATNE INFORMACIJE:Zavod Pristan, Goriška cesta 27, 5271 Vipava031 764 645 ali (05) 36 87 753 (vsak delavnik med 7.00 in 16.00)

BarkOVljaNkaEna največjih prireditev v Trstu je priložnost tudi za promocijo Slovenije. Skupaj s kraškimi občinami smo bili prisotni ves te-den, ko se je odvijal ta zdaj že svetovno znani jadralni dogodek. Vedno se radi vračamo v Trst s ponudniki, saj jih, naše sosede, še vedno učimo, kje so Brkini, naše lepote neokrnjene narave in kje imamo kakovostne kmetijske produkte. Nekaj ponudnikov se je tudi odločilo za osebni pristop in so se pridružili nam, informa-torjem, ki smo se dnevno izmenjevali po občinah. Bilo je napor-no, saj vreme ni ravno prizanašalo, bili smo postavljeni ob bok drugim slovenskim stojnicam, in prisotni smo bili cele dneve, vendar se je izplačalo. V naše kraje smo povabili kar nekaj ljudi in marsikdo je posegel po medu in sadju naših pridelovalcev. Ester Mihalič

MOtIV – raZStaVa kraškO BrkINSkIh lIkOVNIh uStVarjalCEV Motiv je naslov likovne razstave, ki smo jo otvorili 20. oktobra v Kulturnem domu v Hrpeljah.Razstava je plod celodnevnega likov-nega izobraževanja, ki je potekalo prvo soboto v oktobru v Štanjelu v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine in Fabianijevega leta v organizaciji JSKD OI Sežana, Občine Komen in Društva likovnih pedagogov Primorja. Poleg predavanja arhitektke Eve Razboršek o secesiji v arhitekturi Maksa Fabianija ter poleg ogleda dveh razstav in poho-da po krožni Fabianijevi poti v družbi arhitektke Nataše Kolenc so si domači

likovni ustvarjalci izbrali svoj motiv za območno likovno razstavo.Lahko so izbrali poljubno tehniko, po-ljuben format, poljuben motiv, kar pa ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled. Enostavna tema in števil-ne poljubne možnosti silijo ustvarjalce k izbiri pravega dela, ki je odraz njiho-vega ustvarjalnega duha, njihove domi-šljije in lastne predstavitve. Večina del je likovnih, ena avtorica je razstavila dve fotografiji.Vsi, ki so se otvoritve razstave udeležili, so lahko v spremljevalnem kulturnem programu prisluhnili edinstveni lite-

rarni parodiji Deseti brat tržaškega sa-tirika Ivana Roba. Med drugo svetovno vojno ubiti literat je bil poleg uspešnega satirika, pesnika in pisatelja tudi nad-vse inteligenten in zaveden rodoljub. V svoji literarni dediščini je Slovencem zapustil neponovljivo pesnitev, ki bi jo moral vsaj enkrat v življenju slišati vsak Slovenec. Desetega brata nam je pred-stavil upokojeni dramski igralec Anatol Štern, ki nas bo kmalu razveselil s prav tako edinstveno epsko pesnitvijo – s Prešernovim Krstom pri Savici. Morda že za naš edinstveni kulturni praznik.Vladislava Navotnik, JSKD OI Sežana

ZAVOD ZA SOCIALNO OSKRBO PRISTAN za vas in vaš jutri.

NOVEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MED LJUDMI | 7

kOMEMOraCIja

Kot vsako leto smo tudi letos spomin na umrle ob 1. novembru počastili pri spomeniku na Kozini. Letos smo to naredili v sredo, 28. oktobra. Županja Saša Likavec Svetelšek je v govoru pou-darila, da: »se vsako leto na istem kraju spomnimo naših padlih, ki jim je bilo v različnih zgodovinskih obdobjih mar za

domovino, dom in jezik. Brkinski človek, ki mu je usoda izbrala, da živi ravno tu na tem strateškem križišču, je bil v dvajsetem stoletju še posebej preizkušan, prva svetovna vojna, nato dobri dve de-setletji fašističnega terorja, kasneje pa še druga svetovna vojna, ob koncu stoletja pa še boj za lastno državo. Vendar je kljuboval in vzdržal!«V kulturnem programu so se nam pri-družili: duo Matic Štavar in Tine Ba-buder s priložnostno pripravljenim re-pertoarjem, Matjaž Kos, ki je s trobento pospremil polaganje vencev, ter recita-torja Vid in Ema. V lanskem letu smo prvič obiskali vsa spominska obeležja širom občine, letos pa s tradicijo nadaljevali. Delegacije, sestavljene iz predstavnikov občinske uprave in veteranskih organizacij, so

sveče in cvetje položili ob sleherno obe-ležje v občini.Za razliko od lanskega leta je bil letos pogled na večino spomenikov veliko lepši, temu je botrovala odločitev obči-ne, da obeležja očisti in uredi, vključno z osrednjim spomenikom na Kozini. Vasja Valenčič

ZakljuČEk akCIjE »MOja OBČINa – lEPa IN urEjENa«

Akcijo »Moja občina – lepa in ureje-na« pri nas peljemo petič v osmih le-tih, kajti zadnja štiri leta imamo akcijo vsaki dve leti. Letos smo nadaljevali po ustaljeni metodi: v junijski številki Občinskega glasila smo objavili razpis za akcijo, kategorije in merila. Poleti so bili ogledi, upoštevali smo tudi foto-

grafije udeležencev, slikane v vmesnem času, saj je težko ujeti prijavljeni objekt v najlepšem razcvetenem času ali ro-dnosti. Jeseni, konec septembra pa smo akcijo zaključili, pregledali fotografski material in ocenjevalne liste ter podelili nagrade. Akcijo ves čas vodi tričlanska komisija, ki jo je aprila imenovala žu-panja. Sestavljena je iz treh članov: dva iz uprave, poleg mene še kolega Vasja Valenčič ter dolgoletna sodelavka pri akciji in strokovnjakinja Breda Bavdaž Čopi, predsednica društva ljubiteljev vrtnic in poznavalka na agronomskem področju z dolgoletno kilometrino. Le-tos se je komisija odločila za kategori-

je: okrasni vrt, kmečki vrt, balkon ter okolica poslovne stavbe. Značilnost letošnje udeležbe je predvsem v tem, da smo dobili veliko namigov, kar ne-kaj udeležencev smo sami opazili in jih ocenili, pa tudi to, da smo nekatere oglede opravili brez prisotnosti lastni-kov. Lastne prijave so bile samo tri. Veseli smo, da so udeleženci iz vseh koncev občine: Ocizla, Gradišče pri Materiji, Slope, Artviže, Kozina, Hrpe-lje, Golac, Rodik, Tublje pri Hrpeljah in Orehek pri Materiji.Komisija ocenjuje po kriterijih: hor-tikulturna urejenost cvetja, izvirnost, avtohtonost rastlin, bogatost, celoten

OBElEžItEV SPOMINa Na VSE žrtVE V trStuOb dnevu spomina na mrtve so potekale številne žalne slovesnosti. Občinska de-legacija je najprej položila venec in svečo pri spomeniku NOB na Kozini. S svečo in poklonom se je spomnila tudi vseh padlih domoljubov na spominskih mestih. Predstavniki južnoprimorskih občin, upravnih enot in veteranskih organizacij so se udeležili tudi komemoracije na bazoviški gmajni, pokopališču in krematoriju Rižarna v Trstu. Občino sta predstavljala podžupanja Irena Stropnik in Robert Kastelic. Kot predstavniki veteranskih organizacij so se žalnih slovesnosti udeleži-li tudi Marjan Pelko, Vili Sluga in Milan Rudež.Občinska uprava

8 | MED LJUDMI | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NOVEMBER 2015

vtis, usklajenost z objektom in večletno prizadevanje. Letos je komisija izločila kriterija: avtohtonost, predvsem zaradi tega, ker imamo vsako leto problem pri določanju avtohtonosti rastlin, zlasti pri balkonskih zasaditvah, ter uskla-jenost z objektom. Vsako merilo ima razpon od 1 do 10 točk, skupni sešte-vek pa je končni rezultat. Priznanje je letos prineslo nagrado: bon v vrednosti 50 EUR v trgovini Vinakras. Ostalim udeležencem pa praktično nagrado v obliki čebulčkov, ki vabijo k nadaljnji zasaditvi. Posebnost pri podelitvi priznanj letos je bila tudi ta, da se je komisija po ogledu odločila in podelila v isti kategoriji več enakovrednih priznanj. Razlog je pred-vsem v tem, da objekti med seboj niso bili primerljivi.

Rezultati: Dve priznanji za okrasni vrt: • za najlepši okrasni vrt – Nadka Cer-

kvenik iz Kozine• za najlepšo okolico hiše in okrasni vrt

– Danila Stojnič iz HrpeljTri enakovredne nagrade za kmečki vrt: • za najlepši kmečki vrt ob hiši – Vlad-

ka Vovk iz Gradišča• kmečki vrt – Stanko in Majda Miha-

lič iz Ocizle• zelenjavni vrt – Jože Žižek iz Hrpelj Balkon:• Anica Prelc iz Rodika• Almira Bernetič iz Rodika• Vitomir in Miranda Počkaj iz Rodika• Posebna pohvala za urejenost okolice

hiše: kmečki vrt v sožitju s cvetočim okrasnim delom in z elementi ohra-njanja kulturne dediščine – Bojana Urbančič z Golca.

Županja Saša Likavec Svetelšek je pri-sotnim nagrajencem podelila nagrade, obenem pa se s priznanjem in simbo-ličnim darilom zahvalila tudi petim po-slovnim objektom za urejenost njihove okolice: Gostilni Križman iz Tubelj pri Hrpeljah, podjetju Godina d.o.o. iz Hrpelj, podjetju CPK d.d. iz Hr-pelj, Burja d.o.o. iz Kozine in Elektro Primorski, nadzorništvo Kozina, kjer so okolico domiselno zasadili s sadnim drevjem.

Na zaključku akcije smo najprej pri-sluhnili kratki predstavitvi »Vrtnice v Sloveniji« naše dolgoletne sodelavke

pri tej akciji, predsednice Društva lju-biteljev vrtnic Slovenije Brede Bavdaž Čopi. Sledila je predstavitev vseh ude-leženih objektov in podelitev priznanja županje ter pogovor o vrtnariji, zasadi-tvah in še marsičem. Hvala vsem udeležencem za sodelova-nje! Prihodnje leto akcije ni, ponovno bomo iskali vaše bisere čez dve leti.Ester Mihalič

Anica Prelc iz Rodika

Almira Bernetič iz Rodika

Vitomir in Miranda Počkaj iz Rodika

Danila Stojnič iz Hrpelj

Nadka Cerkvenik iz Kozine

Vladka Vovk iz Gradišča

Majda Mihalič iz Ocizle Bojana Urbančič z Golca

Jože Žižek iz Hrpelj


FEStIVal BrkINSkE SadNE CEStE … … je izzvenel z zadnjim dogodkom, ki smo ga vključili v ta skupni projekt: Kostanjevim praznikom. Veliko smo o tem velikem projektu že pisali v prejšnji številki, v tokratni pa se bomo spreho-dili še po ostalih dogodkih, ki so se v tem času odvijali.

Strokovno predavanje Giovannija Castellanija

V okviru Festivala je Območna obr-tno-podjetniška zbornica Sežana v ponedeljek, 28. 9., v Gostilni Mahorčič v Rodiku organizirala marketinško de-lavnico »Tehnike trženja v gastronomiji s kreativnimi pristopi Chefa Emanuela Scarella«. Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili Giovanniju Castellani, ki jih je popeljal v svet marketinga. Predstavil je uporabo veščin za povečanje prodaje ter prikazal način povečanja svoje pre-poznavnost v primerjavi s konkurenco glede na hitre tržne spremembe, kate-rim mora vsak uspešen gostinec slediti. Delavnica je bila obogatena s konkre-tnimi primeri izpod rok Chefa Emanu-ella Scarella, ki je z uporabo lokalnih sestavin in kreativnih tehnik kuhanja prikazal nove dimenzije v kulinariki. Zahvaljujemo se gostiteljema Kseniji in Martinu Mahorčiču za gostoljubje in Igorju Peressonu za pomoč pri izvedbi delavnice. Delavnico so sofinancirale občine Sežana, Hrpelje - Kozina, Diva-ča in Komen iz sredstev za pospeševa-nje malega gospodarstva.

Delavnica za otroke s kuharji Vrtca Sežana V navezi osnovna šola in vrtec so se zgodile tri delavnice z učenci iz četrte-ga in petega razreda. Kuharja Bernard Bolčič in Bojana Furlan sta se odločila za pripravo več različnih jedi. Na prvi

delavnici so tako delali njoke s slivovo marmelado, ker se češp ni več dobilo, pokazala pa sta jim še, kako se naredi-jo ocvrtki in njoki z omako. Na drugi delavnici so delali omamno sladico: dušena jabolka z vaniljevo kremo in praženim lešnikovim drobljencem. Na tretji delavnici so izbrali otrokom naj-ljubše palačinke. Namesto nutelle so jih namazali s češpovo marmelado, ki so jo sami skuhali. Tako mentorja kot mladi udeleženci so bili nad delavnicami nav-dušeni.

Otroci nabirali kuharske izkušnje s ku-harsko mojstrico v gostilni MahorčičKostanjev praznik vsako leto temelji predvsem na odlični kulinarični po-nudbi. Jedi kuhajo več ali manj ama-terski ljubitelji kuhanja. Letos smo se odločili, da v okviru praznika nekaj dni prej organiziramo otroško kuharsko delavnico s Ksenijo K. Mahorčič v Go-stilni Mahorčič. Sama je podobno delavnico že imela v septembru, v okviru Festivala Brkin-sko sadne ceste. Festival se je zaključil prav s Kostanjevim praznikom. Domi-šljija naše kuharske mojstrice ne pozna meja. Delček svoje kuharske genialno-sti je prenesla na naše otroke. Otroci so najprej spoznali teritorialna živila na-šega okolja in tradicionalne jedi in jih z otroško domišljijo preoblekli v nova oblačila. Spekli so vsak svoj jabolčni

štrudelj in se lotili priprave češpovih njokov. Krožnike so povsem počistili, štrudelj pa odnesli domov. Ksenija je otroke tako navdušila, da so se dogo-vorili že za naslednjo spomladansko delavnico, ko bodo pripravljali pašto s kopriv.Z njeno pomočjo in pomočjo vseh nas staršev, da navdušimo svoje otroke za pripravo raznovrstnih jedi, bo kosta-njev praznik v Rodiku še dolgo živel.Za TD Rodik, Valerija Pučko

Ksenija je glas o brkinskem sadju, po-menu uživanja sadja ter o pomembno-sti domače pridelanih živilih in nakupu hrane pri domačih kmetovalcih pone-sla tudi med osnovnošolce v Divači ter med varovance Varstveno delov-nega centra v Divači. Pripravila jim je delavnico, na kateri so kuhali češpove njoke, jabolčni štrudelj ter pripravljali brezalkoholne koktejle iz pridelkov iz-ključno domačih pridelovalcev. Za vse je bila to neprecenljiva izkušnja in so bili zelo veseli domačih jedi.


Delavnica za sladokusce

Ksenija Mahorčič je znana mojstrica priprave sladic. Za seboj ima že kar nekaj izkušenj, izobraževanj in uspo-sabljanj pri različnih mojstrih po sve-

tu, zato smo se zelo razveselili, ko se je odločila, da v okviru festivala pripravi tudi delavnico izdelave torte. Pripravili smo brkinsko sadno torto, vsak udele-ženec je naredil svojo. Torta je imela za podlago biskvit kompaktne strukture s temno čokolado in brkinsko češpo. Sledila je hrustljava podlaga iz mlečne čokolade, praline kreme in hrustljavih drobljencev, ki smo jo namazali na tan-ko na biskvit. Nanjo smo nanesli žele brkinskih jabolk. Nato smo iz mleka, smetane, mlečne karamelne čokolade in želatine naredili lahki mousse. Za dekoracijo in dodatek smo uporabili še ganache temne čokolade in čokoladno glazuro. To je bilo res nekaj posebne-ga, okus pa fantastično prelivanje vseh sestavin. Če rad delaš torte in sladice, potem pri pripravi take torte resnično uživaš. Zahteva pa potrpljenje, različne postopke priprave in poznati moraš kar nekaj skrivnosti, ki jih Ksenija sicer ni skrivala in nam je tudi večkrat pripo-ročila, kako se tega lotiš v svoji kuhinji

doma. Predlagam, da se udeležite kate-re od njenih delavnic ali pa preprosto degustirate sladice v njihovi gostilni Mahorčič v Rodiku.

Za lastno pobudo, samostojnost pri iz-vedbi in dobro voljo pri izvedbi delav-nic v okviru novega projekta Festivala Brkinske sadne ceste se zahvaljujemo Gostilni Mahorčič, Obrtni zbornici Se-žana, Vrtcu Sežana – Enota Hrpelje, OŠ DBB Hrpelje, Sadjarski kmetiji Pečar, TD in KS Slivje in vsem, ki ste kakorko-li pomagali pri izvedbi.

Spomladi se bomo ponovno usedli z vsemi akterji, tokrat bodo sodelovali tudi iz ostalih brkinskih občin, da Fe-stival Brkinske sadne ceste nadaljujemo in nadgradimo.Ester MihaličFoto: Primorske novice, Mirjam Tram-puž, Mateja Šturm, Ester Mihalič, TD Rodik, OŠ DBB Hrpelje in OOZ Sežana

4. PraZNIk BrkINSkEGa jaBOlka Na tatrahLetošnja jesen je Brkine bogato nagra-dila s slastnimi jabolki, saj tako obilne in kvalitetne letine ne pomnijo niti sta-rejši. Tega smo se dodatno razveselili tudi v Kulturno turističnem društvu Škant s Tater, ki je pobudnik in orga-nizator Praznika brkinskega jabolka. Ta prireditev se vsako drugo leto od-vija na Tatrah, njen glavni namen pa je promocija in boljša prepoznavnost tega kakovostnega sadeža ter naših kra-jev in ljudi. V tem času, ko nam je pri roki zelo široka paleta različnega sadja iz različnih kontinentov, je še posebej pomembno, da znamo prepoznati in ceniti lokalno pridelano jabolko. To je namreč tisto jabolko, ki je najbolj zdra-vo, je najmanj ali nič tretirano in je tisto jabolko, ki ohranja še kakšno delovno mesto na brkinskih kmetijah.Letošnji 4. praznik jabolk so otvorili balinarji, ki so se na »balin placu« sre-di vasi zagrizeno borili za vsako točko tudi ob prvih deževnih kapljah. Rezul-tati balinarskega turnirja:1. mesto: ekipa Špric 2. mesto: ekipa Gradišče3. mesto: ekipa Obrov4. mesto: ekipa MisličeNajboljši posameznik v bližanju v kro-

gu je bil Joško Škerjanc, najboljši v zbi-janju balina pa Damjan Ljubič. Balinarski turnir je sodil Dejan Bor-šič – zahvaljujemo se mu za požrtvo-valnost in pozitivno energijo. Iskrena hvala tudi balinarskemu klubu Gra-dna iz Obrova, ki nam je omogočilo izpeljati zaključek turnirja na njihovem pokritem balinišču v Obrovu, saj nam je v popoldanskih urah ponagajal dež!Marjan Drožina iz Gradišice je poho-dnike popeljal na 3-urni pohod ob ja-blanah in bili so dovolj hitri, da jih ni premočil dež, upamo pa, da niso bili prehitri in so utegnili videti tudi ka-kšno jablano ob poti. Letos smo si organizatorji želeli več dogajanja tudi v središču vasi, zato smo tam postavili stojnice z lokalnimi dobrotami. Pri škrli so se predstavili Harmonikarski orkester Nika Pole-sa, Folklorna skupina Brkini in pevke Folklorne skupine Mandrač iz Kopra. Žal je popoldanski dež pokvaril naše načrte in so si obiskovalci morali iskati streho nad glavo, namesto uživati v pe-tju in glasbi. Zbrane obiskovalce je pozdravila žu-panja občine Saša Likavec Svetelšek, ki je bila v družbi Ester Mihalič, pod-

župana občine Pivka in župana občine Lanišće Nevena Mikca izzvana tudi k tekmovanju za botra praznika. Naloga se je zdela enostavna in vsakdanja – po-trebno je bilo olupiti jabolko, vendar z eno potezo. Najbolj uspešen je bil Piv-ški podžupan Boris Rebec, ki je dosegel dolžino olupka 107 cm. Tako je postal boter praznika, za nagrado pa je moral prodati 1.200 porcij štrudlja. Za smeh med otroki je s svojo čarov-niško predstavo poskrbel čarodej Jole--Cole, ob nekaterih trikih pa smo se debelo pogledali tudi malo večji otro-ci. Glasbe v nedeljskem popoldnevu ni manjkalo: za ubrane tone sta poskrbe-la narodno-zabavna ansambla Naveza in Nemir, posebna poslastica pa je bil duet Poseben gušt, ki uprizarja glasbo Iztoka Mlakarja. Če bi zaprli oči in ne videli na oder, bi z lahkoto trdili, da je tam prepeval originalni Iztok Mlakar in ne njegova imitatorja. Sašo Stare in Gašper Bergant sta pri-vabljala smeh na usta s svojim stand-up nastopom, medtem ko smo vsi z nestr-pnostjo čakali na rezultate. V tekmova-nju za Naj brkinski štrudelj je komisija pod vodstvom Petra Boršiča oceni-la vzorce štrudlja, vrstni red pa je bil


naslednji:1. mesto: Milena Filipčič2. mesto: Katja in Tina Korošec3. mesto: Bernard BolčičObiskovalci prireditve so lahko po-skusili različne dobrote iz jabolk, med katerimi je izstopal štrudelj, manjka-lo pa ni tudi ostalih domačih dobrot, med katerimi je prednjačil krompir na zjevn'ci s klobaso. Hvala domačim sad-jarjem, ki so darovali jabolka, ter ekipi, ki je osvojila lupljenje jabolk do zadnje podrobnosti! V vaškem domu je Folklorna skupina Brkini predvajala svoj celovečerni film 'Bo ben taku, da bo prou', celo popol-dne pa so možje trli in stiskali jabolka v

sok, zraven pa skuhali tudi 'ta pravo' kapljico v kotlu na kapo. Hvala vsem prizadevnim vaščanom in prijateljem, ki ste nam priskočili na pomoč pri raz-ličnih opravilih in tako pripomogli k še boljšemu prazniku!Obiskovalci so si lahko ogledali in po-bliže spoznali tudi delovanje kotlov za ogrevanje podjetja KWB, ki je na eko-loški kmetiji Mahne pripravilo tudi dan odprtih vrat kotlovnice za ogrevanje na biomaso. Sami tako obsežne prireditve ne bi mogli izpeljati, zato se iskreno za-hvaljujemo Občini Hrpelje - Kozina za vso podporo in pomoč pri izvedbi prireditve!!!

Prireditev so finančno podprli: OBALNE LEKARNE KOPER, DELA-VSKA HRANILNICA SEŽANA, VI-NAKRAS SEŽANA, POČKAJ IZTOK s.p., MEDIS-M d.o.o. Maribor, GODI-NA Maks s.p. in Paul Hartmann Adri-atic d.o.o.

Veseli nas, da ste si vzeli čas in kljub slabemu vremenu tako številno obiskali naš praznik! Upamo, da ste uživali in se na Tatre še vrnete! Medtem pa ne poza-bite da jabolko na dan prežene zdrav-nika stran! Za Kulturno turistično društvo Škant, Roman Mahne

V rOdIku žE šEStNajStO lEtO ZaPOrEd dIšalO PO kOStaNjIhKostanjev praznik je eno veliko delo, ki je obiskovalcem mogoče skrito. Tako na kupu, zbrano vse mogoče – je prijetno predvsem pa zelo domače in sproščeno.Alenka L. SegulinTe besede je Alenka, ki smo jo povabili v Rodik kot povezovalko kostanjevega praznika, namenila Rodičanom in vsem obiskovalcem. Res je priprava takšne-ga praznika eno veliko delo, ampak ko Rodičani gledamo zadovoljne obraze obiskovalcev, je v trenutku ves trud po-plačan. Sproščeno se je lotilo kuhanja dvanajst kuharskih ekip, ki so v kotlih mešale različne jedi na žlico. Praznik je vsekakor namenjen kulinariki, vendar da hrana še bolj tekne, je treba obisko-

valce tudi športno animirati. V center vasi se je zgrinjala množica pohodni-kov, ki so se zbirali okrog vodje pohoda Marjana Drožine iz PD Brkini. Kakšnih 50 se jih je podalo na pot na Ajdovščino. Malo večjo gnečo s kolesi je napravilo dvajset kolesarjev, ki so se zbrali okrog članov Adriaction športni turizem, ki so vodili kolesarsko turo vse proti Trstu in nazaj. Za naše najmlajše je bilo poskrbljeno na ustvarjalni delavnici, ki jo je skrbno tudi letos pripravila Tadeja Cizelj. Vemo, da imajo otroci veliko energije, v Rodiku pa veliko mitoloških pravljic, zato smo se odločili, da zanje pripravimo prav poseben pohod z lovom na zaklad. Bre-

da Geržina je prebrala in združila več pripovedk v eno in ta je narekovala pot. Za sodelovanje in strokovno vodenje smo prosili PD Slavnik, Vojka Dobrilo, ki je v šoli z lanskim letom spet obudil planinski krožek in se trudi izpred ra-čunalnikov na pohode pritegniti čim več otrok. Ker se je pravljica končala v Mejamah, ki se nahaja v sosednji obči-ni, smo sodelovanje združili s predse-dnikom turističnega društva Mejame Jožetom Valečičem. Postavil je zašči-tno ograjo na vhodu v spodmol, kjer v »pravci hudič na šebmilji« za vedno iz-gine v podzemlje. Tam je otroke in star-še pričakal skriti zaklad ter Joško, ki je še dodal konec krasni zgodbi.

Če vse prešteli bi korake,bi lahko zmanjkalo števil.In kaj vse zmorejo marljive roke,da se kostanj tu "slavi".

Velik poklon gre naravi,ker nam kostanj podari,Rodičanom pa gre zasluga,saj 16 let praznik že "živi".

Ali pečen ali surov in še v pecivu "za odnest" domov.Mojstri kotlov so veseli, ko po dobrotah zadiši.Dobro je, to vemo, zato vsega zmanjka en' dva tri.

Domačini so veseli,ker se vračate nazaj.Pridite še kdaj,v ta pravi kostanjev raj!


Pohodnike smo nazaj v Rodik pripeljali z avtobusom, ki so nam ga brez velikih prošenj posodili iz Društva za zdravje srca in ožilja, podružnica za Severno Primorsko. Člani omenjenega društva so na ta dan imeli svoj pohod okrog Škocjanskih jam in so se nam v Rodi-ku pridružili na kosilu ob kotlih. Hvala Tjaši Mišček, ki je prisluhnila naši pro-šnji.Ob 11. uri smo imeli na štartu 34 teka-čev, ki so se preizkusili na 5 in 10 km. Nekateri so tek vzeli kot predpripravo na Ljubljanski maraton, drugi kot uži-tek in druženje. Žal smo imeli takoj po nekaj metrih resno poškodbo, za katero smo krivi organizatorji, a kljub temu ni bilo slabe volje med tekači.Čez pol ure sta v cilj pritekli prvi teka-čici, ki sta tekli na 5 km, in sicer Tatjana Mlekuž in Bojana Štrukelj. Nekaj minut za njima še Irena Kajfež in Maja Fra-novič, s psičko Megi, ki jih je čuvala na poti skozi gozd.Komentar prvega tekača na 10 km v ci-lju: “Proga je zelo lepa in razgibana, ne-kaj asfalta, večino makadama in gozdnih poti, všeč mi ni bil edino prihod v cilj, ker so zadnji metri v klanec, za drugo pa ni-

mam pripomb ...” Kljub temu, da je 10 km pretekel v manj kot 45 minutah. Drugouvrščeni je bil Rodičan Stefano Ellero, za njim pa je v cilj pritekla Slavka Drobnič. Tretje uvrščeni med moškimi je bil Veselko Stanič. Vse zmagovalce smo obdarili z nagradami, ki nam jih je sponzoriralo podjetje BCTV d.o.o. iz Lucije. Tekmovalci so bili nagrad veseli, sponzorju pa se iskreno zahvaljujemo za podarjeno.Medtem ko je iz kotlov že pošteno di-šalo, so domače gospodinje razstavljale sladke dobrote iz kostanja in ga komaj ubranile pred sladkimi napadalci. Do-mače sladice vsako leto fascinirajo obi-skovalce, pri tem pa pomembno vlogo odigra domišljija domačih gospodinj. Letos smo skuhali 450 l različnih jedi in spekli 40 kg krompirčka.Na odru je medtem že igral ansambel Marineros, vreme nas je obdarilo z ne-kaj kapljicami dežja, vendar so ljudje vseeno kar prihajali in prihajali. Hrane iz kotlov je zmanjkalo v trenutku. Po nagovoru županje Saše Likavec Sve-telšek, ki je Rodičanom namenila veliko spodbudnih besed, je sledil razrez torte velikanke. Županji je pri tem pomagal župan občine Krško, g. Miran Stanko. Z nami pa je bila tudi cela skupina kam-perjev, organiziranih v društvo Caravan Slovenije, ki so tisti vikend obiskovali naše kraje in so prišli tudi na naš pra-znik. Ko so se vsi pohodniki, kolesarji in te-kači že vrnili, so se igralci iger na škrabe komaj dobro ogreli, kajti bolj je šlo proti koncu, bolj tekmovalni so postali. Pre-hodni pokal je ostal v Rodiku, namreč zmagovalca sta bila domačina Zlatko Erman in Oskar Race. Drugouvrščena sta bila Pregarca Mitja Bubnič in An-ton Kastelic, pokal za tretje mesto pa je pristal v rokah Aleša Bernetiča in Elvisa Zadnika.Vendar se s tem tekmovanje še ni kon-čalo. Okronati smo morali še novo kra-ljico in kralja kostanjevega praznika. Za lento so se potegovali trije moški in tri

ženske, naloge zanje pa sta pripravila kar lanskoletna kralj in kraljica, ki sta se nazivu stežka odpovedala. Nova kraljica in kralj kostanjevega pra-znika sta postala Vlasta Vatovec in Dar-ko Ražman. Uradni program se je s tem končal, Ma-rinerosi na odru so se ogreli, plesalci pod odrom pa tudi. Po pečenih kosta-njih je dišalo, vse dokler nas ni pregnal dež, ki nam je resnično prizanesel do večera. Čez cel dan smo prodali okrog 800 porcij pečenega kostanja ter 320 kg surovega.Rodičani smo znova dokazali, da smo delovni, povezani med seboj, nič nam ni težko, pa če nam že kdaj je, stisnemo svoje zadnje moči, se žrtvujemo in se vmes kdaj vprašamo, če nam je to sploh potrebno. 'Vesela sem, da vsi, ki soustvarjamo ta praznik, čutimo povezanost, odgovornost in pripadnost med seboj ter tako cenimo delo drug drugega. V imenu glavnih ko-ordinatorjev hvala vsem skupaj in vsake-mu posebej za izkazano delo v 'presež-kih', ker nas prav to dela edinstvene in edinstven je tudi naš praznik'', so besede predsednice turističnega društva Irene Cek Babič.Praznik je zares edinstven in naj takšen tudi ostane. Edinstven je tudi zaradi vas, obiskovalcev, zato vas vabim na sedem-najsti kostanjev praznik prihodnji okto-ber 2016.Za TD, Valerija Pučko

Skupinska slika kolesarjev pred štartom

Na desni kraljica in kralj kostanjevega praznika 2015, na levi kralj in kraljica v odhodu.


ZAHVALARadi bi se zahvalili najprej vsem ku-harskim ekipam, ki se vsako leto znova vračajo vihtet kuhalnice, in tistim, ki so jih letos vihteli prvič in po njihovih be-sedah ne zadnjič.Domačim gospodinjam za vrhunske sladice, ki jih ni nikoli dovolj, pekarni Postojna za 60 kilogramsko torto, ki je prava paša za oči.Adriaticon športnemu turizmu, Pla-ninskima društvoma Brkini in Slavnik, dolgoletnemu sodniku iger na škrabe Francu Čeparju, skupini Marineros za ubrane takte in seveda Občini Hrpelje - Kozina ter naši županji Saši Likavec Svetelšek, brez katere bi se sami težko upali vsako leto organizirati takšen pra-znik.Vsem stojničarjem, ki popestrijo in obogatijo ponudbo praznika, lanskole-tni kraljici in kralju, ki sta s ponosom nosila naziv in predala klobuka in lenti, ter seveda Alenki L. Segulin, ki je tiste-ga dne svoje delo opravila z odliko. Ves

dan je povezovala program, obiskoval-cem dajala koristne informacije ter predstavila vse stojničarje in kuharske ekipe … Skratka en velik hvala vsem.

Posebno mesto za zahvalo imajo tudi tisti, ki so nam poleg Občine Hrpelje - Kozina priskočili na pomoč s finanč-nimi sredstvi, in sicer Iztok Počkaj ter podjetji Art Glas Rodik in Trade Trans Adria Koper.

Materialno so nam pomagala podjetja Istrabenz Plini iz Sermina, BCTV d.o.o. iz Portoroža, Zavarovalnica Maribor, podružnica Kozina, Žito d.d. iz Ljublja-ne, Ivančič Suzi s.p. iz Hrpelj, Lovska družina Videž ter domačin Marko Se-gulin.

Posebna zahvala gre tudi Gasilskemu društvu Materija, ki je v Rodik poslalo svoje člane, ki so skrbeli za urejen pro-metni režim.

Ker nam uredništvo glasila ne more na-meniti toliko prostora za vse zahvale, ki bi jih morali še podeliti, bi želeli, da se v tej zahvali najdejo vsi, ki so kakorko-li darovali, se žrtvovali, odstopili svoj prostor v vasi in nesebično ponudili svojo pomoč. Hvala vsem in vsakemu posebej!

"Iskrene čestitke vsem organizatorjem in izvajalcem prireditve. Se vidimo naslednje leto še v večjem številu, saj je veliko mojih kolegov obljubilo prisotnost."Bogdan Martinčič, inž. el., Ljubljana

"Nisem vedela, da je tako blizu nas tako lepo. Ideja o takšnem pohodu, obogatenim z mitološko pripovedko, se lahko rodi samo v glavah pridnih ljudi – in to Rodičani zagotovo ste. Še bomo prišli!" Kaja Uljan Šinkec, Vanganel

Kostanjeva torta

"Res ste dobri in pridni. Bomo še prišli!" pravijo tekači z Obale.

Zmagovalci tretjega kostanjevega teka


X-tEk dIMNICE 2015Druga izvedba teka skozi kraško jamo Dimnice je bila še množičnejša kot prva.V Slivju so 18. oktobra 2015, v sodelo-vanju s Krajevno skupnostjo in Agrarno skupnostjo Slivje, pod pokroviteljstvom Občine Hrpelje - Kozina ter ob pomo-či sponzorjev, organizatorji, Jamarsko društvo Dimnice Koper, Športno dru-štvo Kraški tekači Sežana, Turistično društvo Dimnice Slivje, Športna zve-za Občine Hrpelje - Kozina in spletni portal Ljudstvo tekačev, izpeljali drugi X-tek, štirikilometrsko tekaško preiz-kušnjo po podzemlju kraške jame Di-mnice in njeni okolici. Na cilju so na-šteli 127 tekačev, ob njih pa še številne spremljevalce.Po premieri pred letom dni, ki je poka-zala, da ima ta tek lepe možnosti, da se uveljavi tudi med izbirčnejšimi tekači, se je takšno razmišljanje organizatorjev v drugi izvedbi povsem potrdilo. Tekov je dandanes v Sloveniji že toliko, da med njimi vlada kar huda konkuren-ca. Kljub nenehni rasti števila tekačev morajo novinci na tekaškem »trgu« do-kazovati svojo izvirnost in primerjalne prednosti pred drugimi. Uspevajo tako imenovani teki z zgodbo – in X-tek skozi hudičevo prekajevalnico premo-re še kako zanimivo zgodbo. Takšnih v Sloveniji ni, edini podoben v tem koncu Evrope je tek skozi Briško jamo (Grotta Gigante pri Briščikih), po kate-rem so se organizatorji teka skozi Di-mnice tudi zgledovali. Z medsebojno povezavo obeh v mednarodno Jamsko kombinacijo je letos nastala edinstvena tekaška prireditev, namenjena tako tek-movalcem kot rekreativcem, za katere izid niti ni tako pomemben. Za točke kombinacije bo ob Dimnicah štela tudi Briška jama, najboljše tekače pa bodo razglasili 29. novembra v Briščikih, ob koncu italijanske tekme. Po pet naju-spešnejših moških in žensk bo prejelo pokale oziroma medalje, vseh deset pa tudi posebna darila z brkinskimi pri-delki, ki so jih s spretnimi rokami zapa-kirali Slivarci.Razumljivo je, da ob pripravi prvega teka številni domačini niso bili ravno prepričani o umestnosti takšne priredi-tve, vendar pa s sodelovanjem pri orga-nizaciji že takrat ni bilo težav. Najbolj se je izkazal Franko Šiškovič s svojimi

kolegi iz vasi, opravili so pomembno delo pri pripravi teka in njegovi izved-bi, medtem ko so v jami seveda vse delo opravili člani Jamarskega društva Dimnice Koper. Tehnična izvedba teka je bila v rokah članov ŠD Kraški tekači in njihovih sodelavcev, delo pa je uskla-jeval spletni portal Ljudstvo tekačev. Ena najbolj razveseljivih ugotovitev o poteku drugega teka je bilo bistveno bolj zavzeto sodelovanje predstavnikov Slivja, tako krajevne skupnosti kot turi-stičnega društva in agrarne skupnosti. In ne samo teh, pravo darilo X-teku so pripravile žene in dekleta iz Slivja, ki so s svojo odlično joto in domačimi sla-ščicami očarale udeležence prireditve. Skuhale so toliko jote, da bi zadoščala za 250 jedcev, pa je je bilo za 130 te-kačev in 40 prostovoljcev še premalo. Tako dobra je bila, da so številni prišli ponjo še enkrat ali dvakrat.Tako dobro izpeljanega (kot priznava-jo tako rekoč vsi tekači, ki so bili tisto nedeljo v Slivju) teka, s tako radodar-nimi organizatorji, seveda ni mogoče pripraviti zgolj s startninami, nujno je bilo sofinanciranje glavnega podporni-ka, Občine Hrpelje-Kozina, in drugih sponzorjev, med katerimi je izstopala Zavarovalnica AdriaticSlovenica. Ob tem je nujno poudariti, da je bilo vse delo opravljeno prostovoljno, brez evra takšnih ali drugačnih nagrad, tudi brez nadomestil potnih stroškov.Tek je v slovenskem in tržaškem pro-storu (iz Trsta oziroma iz Italije je po zaslugi promocije Giulie Della Zonca, sicer prebivalke Golca, prišla skoraj po-lovica tekačev) zdaj že dobro znan. Lan-skih 72 tekačev je letos naraslo na 127, zelo verjetno pa je, da se bo to število še povečalo in kmalu trčilo ob zgornjo mejo še sprejemljivega. Logistika prire-ditve namreč ne dovoljuje bistvenega povečanja teh številk, začenši z jamo, v kateri se hkrati ne sme zadrževati ve-čje število ljudi, kljub kronometrskemu načinu tekmovanja, ki tekače enako-merno razporedi skozi čas, predviden za tekmo.Organizatorji ugotavljajo, da so teme-lji, na katerih sloni prireditev, dobro izbrani. Tek je namenjen Brkinom in Brkincem, njihovi promociji in rekrea-ciji, obenem pa varovanju podzemnega kraškega sveta, tako dvigovanju zavesti

o odgovornem ekološkem ravnanju kot zbiranju denarja za njegovo čiščenje. Vsak tekač je namreč en evro od dese-tih prispeval v sklad za čiščenje kraških jam.Zmagovalca X-teka Dimnice 2015 – teka skozi hudičevo prekajevalnico sta bila med moškimi Alessandro Moras-si (čas 14:16) in med ženskami Nicol Guidolin (17:47), oba z novima rekor-doma. Alessandro Morassi iz Paluzze sodi v krog najboljših turnih smučarjev in gorskih tekačev na SV Italije. Nicol Guidolin pa je v vrhu gorskih kolesark tega dela Italije in se zadnje leto ukvar-ja tudi z gorskim tekom. Zmagala je na zadnjih dveh tekmah pokala Primorski gorski teki. Povedala je, da ji je X-tek

zelo všeč, kljub temu da je dolg samo štiri kilometre, pa je kar naporen. Oba sta se organizatorjem zahvalila za odlič-no izpeljano prireditev in gostoljubje.Proga v jami je bila po zaslugi jamar-jev letos še bolje urejena, z dodatnimi preprogami proti drsenju in številnimi lučkami, ki so vodile tekače. Kljub ne-varnostim jamskega teka (drsenje, oži-ne, nizek strop …) tudi tokrat ni bilo resnejših poškodb.Število tekačev domačinov še zaosta-ja za pričakovanji, kar je med drugim tudi posledica pomanjkanja organizi-rane vadbe, kot jo poznajo v nekaterih


sosednjih krajih. Organizatorji si želijo, da bi tek spodbudil tudi tekaško vadbo Brkincev, za kar imajo na voljo čudovi-te naravne danosti. Prav tako pa lahko utira pot gospodarskemu razvoju teh krajev kot zeleno zaledje bližnjih urba-nih središč.X-tek ima vsekakor dovolj argumentov, da se uvrsti med načrtovane projekte Občine Hrpelje - Kozina in postane tradicionalen.Venčeslav Japelj, spletni portal Ljudstvo tekačev

NOČ ČarOVNIC V klaNCuNestrpno pričakovanje, veselje, otroški smeh in radost so zaznamovali sobotni dogodek v Klancu.Kako doseči, da se združi dobro s ko-ristnim ter zabavno z ustvarjalnim? Enostavno. Na sceno stopi Čarovni-ški odbor Klanec, ki je z veliko mero zagnanosti in dobre volje organiziral otroški »Halloween« in ponudil pester program za najmlajše.Vse skupaj se je začelo nekaj dni prej, ko smo praznovanju primerno okrasili glavno dvorano vaškega doma. Tako so s stropa viseli duhci, v kotičkih oken pa so svoj prostor zasedli pajki in netopir-ji. Osrednji del je seveda krasila čarov-nica Izolda, ki je v svojem kotlu pripra-vljala pisano jed iz žabje dlake, mačjega kremplja in ostalih čarovniških sestavin ... Da je scena zablestela v vsem svojem sijaju, je poskrbel soj sveč, ki je prosto-ru dal poseben čar in zgodba se je za-čela …V soboto popoldne se je pisana drušči-na najmlajših, napravljena v čarovniške kostume, udeležila ustvarjalne delavni-ce. Tako so v pravljičnem ambientu in

ob čira-čara glasbi rezljali buče, plesali čarovniški ples, družbo pa so jim delali svetlobni duhci. Posladkali so se s ča-rovniškimi kolački in ostalimi dobro-tami, domov pa so jih pospremili »sve-tleči kozarčki«, ki so s svojo svetlobo

poskrbeli, da se otroci na poti domov ne bi izgubili v temi.Večer se je poslavljal, prav tako naj-mlajši, ki so vsak s svojo bučo in razpo-sajenim kozarčkom krenili proti domu ter zaspali polni vtisov in z nasmeškom na obrazu. Otroci so naši najstrožji kri-

tiki in njihovo iskreno veselje ob takih dogodkih pomeni največjo zahvalo in potrditev, da vztrajamo in spodbujamo podobne aktivnosti v vaških domovih.Radi bi se zahvalili vsem, ki so pomaga-li izpeljati sobotno delavnico.Čarovniški odbor Klanec

Oktobrske noči so resda hladne, a to nas ne odvrne od izpeljave nočnega pohoda. Ponovno smo se podali na pot v nezna-no, ki je bila letos zaradi dežja krajša, a zato nič manj posebna. Pred startom, pa tudi kasneje, sta nas z glasbo ogrela Bo-ris in Jonatan Kreslin. Po pohodu smo se okrepčali in družili še pozno v noč. Mojca Grk

NOČNI POtEP PO OCIZlI

BalINaNjE Z BuČaMI V SlIVjuStrašljiva noč pred prvim novembrom je zbrala najmlajše in tudi kakšnega starša v Slivju v Za-družnem domu, kjer so z Andrejo, Alenko in Leo ustvarjali zanimive obraze iz buč, izdelovali duhce, balinali z bučami in še marsikaj. Veliko otrok je prišlo in razpoloženje je bilo razigrano, tako da si želijo kmalu ponovnih ustvarjalnic in nagajalnic. Ester Mihalič


društVO kMEtIC SEžaNSkE rEGIjE Na StrOkOVNI EkSkurZIjI PO ZaSaVjuKot že vrsto let smo se kmečke žene iz Društva kmetic sežanske regije tudi letos odpravile na strokovno ek-skurzijo. V sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica – Kmetijsko svetovalno službo Sežana in turistično agencijo Idejaturizem smo se odpeljale v Zasavje.Prvi postanek smo imeli na Trojanah, kjer sta nas pričakala predsednica Turi-stičnega društva Ruardi, ga. Stanislava, in vodič Bojan.Pot smo nadaljevali do biodinamič-ne kmetije Sešlar v Podlipovici, kjer se ukvarjajo z rejo krav in predelavo mleka v sir, skuto in sirotko. Kmetija je usmerjena v ekološko pridelavo od leta 1999, leta 2006 pa so uvedli postopke kontrole in certificiranja za blagovno znamko Demeter. Na kmetiji obdeluje-jo 18,5 ha kmetijskih zemljišč in redijo 13 krav molznic. Za malico so nam pri-pravili sir, različne skutine namaze in domač kruh.Od tu smo se mimo Izlak in Kisovca, kjer je bilo prvo rudarsko naselje, odpe-ljali do Hrastnika. Tam sta nas pričakali Terezija in Katarina Kovačič iz Eko ze-liščnega vrta Cvetka iz Čeč. Predstavili sta nam njihovo delo in različna zelišča ter izdelke iz njih. Njihova ponudba ob-sega različne vrste čajev, zeliščnih soli za kuho, zeliščnih kapljic in različne ekološke kozmetike. Pogostili sta nas z domačim sokom in pecivom.

Naslednji postanek smo imeli v steklar-ni Hrastnik, kjer so nam predstavili ra-zvoj tovarne, steklene izdelke, proizvo-dnjo in trgovino.Pot smo nadaljevali do kmetije Kupšek p.d. Požlep, kjer se ukvarjajo z živino-rejo in pridelavo orehov. Registrirano imajo tudi dopolnilno dejavnost – peko kruha, potic in peciva. Po predstavitvi kmetije smo si ogledali nasad orehov, nato pa poskusili njihove dobrote: ore-hovo in metino potico, pekmandeljčke, orehovec in orehovo olje. Po prijetnem druženju na kmetiji nas je pot vodila v Trbovlje, kjer smo si ogle-dali Zasavski muzej in izvedeli, kako so

živeli knapi. Ogledali smo si tudi rudar-ska stanovanja na Njivi.Po celodnevnem potepanju se nam je prilegla še večerja v vaški gostilni Za-loka v Jesenovem, kjer nas je pozdravil še podpredsednik društva Ruardi, g. Janez, nato smo imeli še postanek na Trojanah in nadaljevali pot proti domu. Polni lepih vtisov in v upanju, da se drugo leto zopet kam odpeljemo, smo se v Sežani poslovili. Da smo preživeli dan malo drugače, se moramo zahvaliti tudi g. Bojanu in Stanislavi, ki sta ves dan skrbela za nasKSS Sežana, Milena Štolfa

kMEtIjSkI SEjEM V GOrNjI radGONI1.785 razstavljavcev iz 30-ih sodelu-jočih držav, na 69.500 razstavnih po-vršin in 129.000 obiskovalcev – to so karateristike letošnjega sejma. Posebne poudarke je letos sejem namenil Med-narodnemu letu prsti, metuljnicam kot osnovi rodovitnih tal, industrijski ko-noplji kot rastlini tisočerih priložnosti, ekološkemu kmetijstvu in prehrani, prehranski samooskrbi, gozdu in lesu kot nacionalnemu bogastvu ter ka-kovosti kmetijske tehnike za varno in okolju prijazno kmetovanje.

Tudi iz naših krajev je sejem obiskalo veliko naših kmetov. Med njimi Franc Jelušič, ki je imel v okviru Društev kra-škega brinjevca in brkinskega slivovca razstavni prostor, na katerem je obe-nem promoviral naše kraje in Brkin-sko sadno cesto. Med drugim je gostil tudi našega velikega čebelarja, Zvonka Sedmaka, ki je na AGRI sodeloval v ocenjevanju medov. S svojimi medovi je dosegel odlične rezultate: ZLATO MEDALJO in naziv PRVAK (med z najvišjim številom doseženih točk v po-

samezni vrsti (najmanj 7 vzorcev v vr-sti)) za cvetlični sivkin med ter ZLATA MEDALJA za akacijev med. Čestitamo!Ester Mihalič


OCENjEVaNjE žGaNj 2015Postala je že tradicija, da v okviru prireditve Kmetijska tržnica v Ilirski Bistrici pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Kmetijski sve-tovalni službi Ilirska Bistrica v sode-lovanju z Društvom brkinskih sadjar-jev ter Društvom za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom organi-ziramo ocenjevanje žganj.Strokovna komisija iz Kmetijsko goz-darskega zavoda Nova Gorica je pod vodstvom predsednice Milene Štolfa in dveh članov Aleksa Dariža in Danijele Volk ocenila 43 žganj v štirih katego-rijah – sadna žganja, slivova, posebna in brinjevci. Pridelovalci oz. ljubitelji žganj, ki so dali vzorce na oceno so bili iz občin Ilirska Bistrica, Komen, Seža-na, Divača, Hrpelje - Kozina, Pivka in Postojna. Kot prejšnje leto so bila tudi letos oce-njena žganja visoke kakovosti, napak skoraj ni bilo.Na prireditvi v Ilirski Bistrici je bilo 26. septembra podeljenih 41 priznanj, od tega 28 zlatih, 6 srebrnih in 7 bronastih.Med posameznimi kategorijami pa je komisija izbrala žganja z najvišjo oceno in pridelovalcem le-teh podelila poleg zlatih priznanj še posebno plaketo.Med sadnimi žganji je najvišjo oceno

dosegla viljamovka Sadjarske kmetije Morelj iz Buj, med slivovimi žganji je bilo najboljše slivovo žganje Angela Se-gulina iz Slop, najboljši brinjevec je pri-delal David Gvardjančič iz Račic, med

posebnimi žganji pa je bil najvišje oce-njen sadjevec, zorjen v hrastovem sodu, Igorja Šiškoviča iz Slivja.Iz Občine Hrpelje - Kozina so priznanja prejeli: Igor Šiškovič poleg plakete za sadjevec še zlato priznanje za brinjevec; Angel Segulin poleg plakete za slivovo žganje še zlato priznanje za jabolčno žganje; Franc Jelušič iz Slop zlato pri-

znanje za rožičevo žganje in brinjevec ter srebrno za Brkinski slivovec; kme-tija Renko iz Slivja zlato priznanje za slivovo žganje in Evgen Bubnič iz Mar-kovščine zlato priznanje za brinjevec.

Rezultati ocenjenih žganj kažejo, da so žganjekuharji na pravi poti, saj je kako-vost žganj vsako leto višja.Po podelitvi priznanj so obiskovalci lahko najboljša žganja na stojnici Dru-štva proizvajalcev Brkinskega slivovca tudi poskusili.Milena Štolfa, KSS Sežana

Jesen spet pred nami lepote odgrinja, ponuja nam svoje obilje darov, ko listju jesenskemu barve spreminjain trosi v naročje nam zrelih plodov.

Slavko Gerželj je v svoj fotoapa-rat ujel živahne prizore obiranja jablan v sadovnjaku Angela Segu-lina v Slopah. To je bil letos eden najpogostejših prizorov v Brkinih v oktobru, saj so jabolka bogato ob-rodila. Hvala za fotografije!


EkOlOškI SadOVNjak jaBOlk Sadjarja MIlaNa rENkaMilan Renko se s pridelavo sadja, predvsem jabolk, intenzivno ukvarja od leta 1991 v okviru svoje Sadjarske kmetije Renko iz Slivja. Že od nek-daj pa so njegovi predniki imeli stare nasade, tako da je zrasel in se učil od malega. Od integrirane pridelave ima danes 2ha in pol sadovnjakov. Pred dvema letoma pa se je odločil in zasa-dil še pol hektarja ekološkega sadov-njaka. Zdaj je v triletni prehodni fazi.

Zakaj si se odločil za ekološka jabolka? Predvsem zaradi povpraševanje kupcev in da malo popestrim svojo ponudbo. Vedno več ljudi namreč povprašuje po neškropljenih jabolkih. Tako je zrasla odločitev, da zasadim še 750 ekoloških sadik. So kakšne težave pri nabavi sadik? Ja, pri ekoloških so. Nekaj sem jih kupil v Sloveniji, nekaj pa uvozil od vsepovsod.

Katere vrste si zasadil? Prevladuje topaz, potem pa ecolete, opal, sirius, producta in še kakšna bi se našla. Vse so odporne sorte, da prenesejo eko-loško obdelavo. Nekatere sorte enostavno ne moreš pridelati ekološko. Večinoma so sorte za uživanje, seveda pa tista jabol-ka, ki niso tako lepa, odberemo in stisne-mo v ekološki sok.

Kako si se znašel s pristopom do eko-loške pridelave? V integrirani pridelavi sem že toliko let in imamo veliko izkušenj, ekološko je v bistvu samo eno stopnjo zahtevnejše. Imamo tudi strokovno podporo v obliki raznih seminarjev, pomoč pri kmetijskih svetovalcih in pa tudi od podjetij, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo.

Zakaj odločitev prav za jabolka? Ker se že toliko let ukvarjam s pridelavo jabolk, je ekološka predelava samo nad-graditev oziroma usmeritev v to, kar te sili trg. Kmetijski svetovalec za naše po-dročje me je seznanil, da smo edina kme-tija v občini, ki je usmerjena v ekološko pridelavo odpornih sort jabolk.

Kako si zadovoljen z odločitvijo?Vzeti moraš v zakup, da je ekološki pri-delek nižji, cena pa samo malenkost viš-ja od integrirane pridelave. Pri nas v Slo-veniji je še zmeraj to neurejeno, ekološko jabolko (in vsi drugi ekološki pridelki) bi morali dosegati višjo ceno.

Kontakt: Milan Renko,

na domu v Slivju, 041 687 110

NOVIČkE IZ kNjIžNICE kOZINa – OktOBEr 2015RAZSTAVA: Ilustracije in karikature akademske-ga slikarja Radka OketičaV Knjižnici Kozina je v oktobru raz-stavljal akademski slikar Radko Oke-tič iz Dan pri Sežani. »Radko Oketič je eden najvidnejših kraških likovnih ustvarjalcev, tenkočuten akvarelist, ilustrator ter svojevrsten mojster ris-be in karikature. Prepoznaven je tudi v mednarodnem prostoru, kar naka-zujejo ugledne nagrade in priznanja, mnogoštevilne razstave doma in na tujem. Večplastna izražanja in široko pripovedno področje nudi v likovnih delih veliko užitka, pa tudi razmislek in pogled v notranjost njegovih mnogote-rih spoznanj in raziskovanj, po katerih optimistično potuje skozi čas,« pravi v katalogu Toy o njem priznana likovna

kritičarka Polona Škodič. Humorno-sa-tirične ilustracije in risbe, ki jih je to-krat prvič razstavljal v prostorih kozin-ske knjižnice, smo posvetili otrokom, tednu otroka in seveda tudi odraslim, vinotočnim, listopadnim in takšnim, ki v humornih sporočilih še zaznajo lju-bezen do življenja, spomine, spremi-njanje v času, nihanja in utrip življenja, pozabljene povesti, minevanja in po-sebne čare s pravljičnim in mističnim nadihom. Osnovno moč avtorju pred-stavljata svetloba hipnih učinkov, meh-kobna prelivanja in tenkočutni odtenki. Likovne izpovedi prežema s figural-no metaforiko, čustvenim nabojem in svetom, v katerem prehajata ostrina v mehkobo in liričnost v dramatiko. Si-cer pa avtor, v okviru znane medna-rodne poletne likovne šole Artestate v

Celliu v Italiji, od leta 2007 vodi tečaj akvarela (Comune di Cellio). Humor-na risba, ilustracija in karikatura imajo vsekakor večji prodor v mednarodnem kulturnem prostoru kot doma. Sekcija ilustratorjev ZDSLU omogoča svojim članom rezatavljanje in sodelovanje pri različnih tematskih knjižnih izdajah, kjer Oketič veliko sodeluje. Njegove satirične ilustracije so požele veliko pozitivnih kritik doma in na tujem. Gre za družbenokritično likovno misel, ki se dotika sledov človeškega dela in preteklosti, pravljičnosti, protivojnih in protinasilnih sporočil, preživetja v sodobnosti in tistega, kar prihaja. Leta 2004 je prejel 3. nagrado na Slovenskem trienalu satire in humorja Aritas v Lju-bljani na temo zdravje, v 2005 nagrado Daejeon International Cartoon Con-

ZLATO PRIZNANJE ZA JA-BOLČNO MARMELADOBrkinske gospodinje bogatijo žlahtne darove narave. Plemeni-to jabolko je tako Ester Renko iz sadjarske kmetije Renko skuhala v marmelado. Bolj za šalo kot zares se je odzvala vabilu Zavoda za traj-nostni razvoj Temeniške in Mirn-ske doline in vzorec marmelade poslala na 3. mednarodni festival Marmelada 2015, ki je potekal v Trebnjah konec avgusta letos. Marmelado lahko skuhaš na več načinov. Recept, ki ga ima Renko-va, se je izkazal za odlič-nega, saj je dosegel zlato priznanje. Čestitke!Ester Mihalič


test v Južni Koreji, na 2. mednarodni razstavi karikatur Oskarfest v Osorju je prejel 2009 prvo nagrado, sicer pa se udeležuje skupinskih razstav v Turčiji, Iranu, Grčiji, Italiji in drugod. Razstava je bila na ogled do 30. oktobra 2015. (Patricija Dodič, foto: internet).

PRIREDITVE:Jamarsko društvo Dimnice: Razi-skave za sifoni v jami Dimnice, Ja-marsko društvo Dimnice ob 50-letni-ci obstojaNedavno tega je Jamarsko društvo Dimnice (http://dimnice.si/) prejelo občinsko priznanje Občine Hrpelje - Kozina za marljivo 50-letno delo. Da se jim malce oddolžimo za vse njiho-ve aktivnosti, smo v Knjižnici Ko-zina pripravili srečanje z jamarji, na katerem so predavali in nam pokazali nekaj izredno zanimivih potopisno--jamarskih vidoposnetkov predsednik društva Janko Brajnik, zelo aktivni jamar Rok Stopar, domačin Kristjan Mezgec in Matjaž Žetko. O sebi pra-vijo takole: »Večino svoje raziskovalne dejavnosti smo opravili na Krasu in v Slovenski Istri, kjer je bil odkrit Kozin-ski rov v Lipiški jami, preplavani sifoni v Škocjanskih jamah, jami Dimnice, Slivarskih in Hotičenskih ponikvah in Osapski jami. Dokumentirali smo več jam v flišu Slovenske Istre, od katerih je Poljanska buža dolga skoraj en kilome-ter. V sodelovanju s člani Jamarskega odseka Slovenskega planinskega dru-štva iz Trsta je bil odkrit najgloblji del Kačne jame, ki se nahaja na dnu Južne dvorane, in 404 m globoka jama pred Kotlom na pobočju Slavnika. Odzvali smo se vabilu GS C. Bebeljak iz Trsta in sodelovali pri odkrivanju sklepnega dela Abisso C. Skilan pri Bazovici. Od raziskav drugod po Sloveniji naj omeni-mo Skalarjevo brezno in Vrtiglavico, ki je s 643 m globine najgloblja vertikala na svetu, na Kaninu in sodelovanje pri raziskavah Brezna pri gamsovi glavici, Brezna pri Leški planini, Snežne jame na Raduhi in Golerjevega pekla. Ima-mo urejen jamski kataster. Organizirali ali sodelovali smo na odpravah na Hr-vaško (Istra, Brač), Bosno (Hrustova-ča), Črno goro (Durmitor, okolica Ce-tinja in Virpazara), Kolumbijo, Papuo Novo Gvinejo, Kitajsko in Oman ter pri ponovitvah nekaterih najglobljih jam v Španiji, Franciji, Italiji, Avstriji

in Poljski, kot so Gouffre Berger, Antro del Corchia, Lamprechtsofen in Jaski-na Sniezna.” Rok Stopar, sicer zdravnik v izolski bolnišnici, nam je pokazal posnetek jamarske odprave v Abhazijo na zaho-dnem delu Kavkaza – v rusko deželo, kjer prebiva okrog dvesto tisoč ljudi, in ki ima najgloblje jame na svetu. Ne-katere ogledane posnetke je ustvaril Peter Gedei, priznani fotograf, speci-aliziran za fotografiranje jam (http://www.petergedei.com/). Jamarji so nam nekaj več povedali o jami Dimni-ce, “hudičevi prekajevalnici mesa”, med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina–Rijeka, in o njenih značilnostih. Morda kot zanimivost tistim, ki se na jamarstvo ne spozna-te: jamarji se zavzemajo za varovanje čezmejnih podzemnih vod, za zagota-vljanje zadostnih količin kakovostne pitne vode, organizirajo interaktivne delavnice za ciljne skupine, izvajajo hidrogeološke, hidrokemiske in izo-topske analize ter druge metodologije za določanje vodovarstvenih območih in ukrepov varovanja podzemnih vod. Največja izjemnost jame Dimnice z okolico je ‘šolska zbirka’ pojavov na stiku kraškega z normalnim reliefom in podzemlja s površjem ter procesov, ki oblikujejo kraške votline in kapniške tvorbe. Obisk jame Dimnice se prične s spustom po udobni turistični poti do plesne dvorane na dnu 39 m globokega vhodnega brezna. Po povratku iz jame se velja ustaviti v slivarski cerkvi s fre-skami, ki upodabljajo negativne like iz biblijskih zgodb. Jamo Dimnice lah-ko obiščete ob nedeljah po predhodni najavi jamarskemu društvu. (Patricija Dodič, foto: Patricija Dodič)

Prvo srečanje ŠK Zogdbarnica v letu 2015/2016Prvo neuradno srečanje zgodbarničar-jev, vsaj nekaterih, je sicer bilo že sep-tembra, ko so se podali po poteh reke

Glinščice ali, kakor ji domačini pravi-jo, Klinščice, in nam potem na prvem uradnem srečanju v »novem knjižni-čarskem« letu 2015/2016 v Knjižnici Kozina prikazali preko powerpoint predstavitve, kaj so videli/spoznali/se naučili/si ogledali z vodjem zgod-barničarskega pohoda, neumornim Vladimirjem Grželjem. Power point predstavitev, ki nam je uvodoma polep-šala naše, že tako čudovito dobrovoljno

srečanje, sta predstavila Ladko Kusov in Igor Race (ki je predstavitev pri-pravil), nakar smo spet napeli ušesa in prisluhnili nekaj novim zgodbam sta-rih in novih članov ŠK Zgodbarnica. Naslednje srečanje zgodbarničarjev bo 18. novembra 2015 ob 18.00. (Patricija Dodič, foto: Rafael Vončina)

Prva pravljično-ustvarjalna urica v letu 2015/2016Stavim, da vas cestni roparji še niso okradli. Stavim, ej. Ampak, ne boste verjeli, mi smo pa imeli enega takega v Knjižnici Kozina na prvi pravljično--ustvarjalni urici. Ne verjamete? O ja, pa je bil. Bila! Podganica. Ena taka na konju. Res. Da še niste videli podga-ne na konju?!? Ma dajte, nooo. Seve-da obstajajo. In se jih je treba bati. O ja! Ta, ki smo ga spoznali, je zahteval od zajčice piškot in puding in čokola-dni kolač. In potem je hotel deteljo. In hotel je kruhke in kekse od veveričke. In hotel je lešnike. In mravljičin zeleni


list. Ampak cestni ropar podgana niko-li ni rekel prosim ali hvala. Ser vam to zdi prav??? In je kradel in jemal v ne-dogled. In medtem ko se je sam basal z nakradenimi stvarmi in se debelil, so ostali prebivalci pravljice postajali su-hceni in revni. (Uganka za starše: na koga ali kaj vas vse to spomni?) Nato pa podgana sreča račko. In račka uže-ne podgano. Kako, vam že ne povemo. Če želite slišati še kaj tako lepega in zanimivega in ustvarjati z nami, boste pa že morali priti do nas. Na ustvarjal-nem delu pravljično-ustvarjalne urice z Alenko Lukač Segulin so otroci ustva-rili iz CD-ploščkov neizmerno število malih mišk, ki seveda niso izropale knjižnice, ampak so se lepo postavlja-le pred fotoaparatom in potem odšle domov vesele in dobrovoljne. Vabimo vas k naslednji pravljično-ustvarjalno--glasbeni urici s Tino Bržan Pleše v to-rek, 10. novembra 2015, ob 18.00. Pri-srčno vabljeni. (Patricija Dodič, foto: Patricija Dodič)

Obisk tretješolcev v Knjižnici KozinaNaj vam ponudim v branje le nekaj prebliskov, ki so nastali med obiskom

letošnjega tretjega razreda OŠ DBB Hrpelje v Knjižnici Kozina (imen ne bom navajala, so pa izjave neizmerno simpatične J). Poskusite tekste jema-ti kot simpatičnosti, ne obregajte se ob napakice, ker niso še pomembne, jemljite jih kot iskrenost otrok – še ve-dno jo premorejo in to je tisto, kar šteje (teksti namenoma niso lektorirani).Najraje v življenju jem korenje. Zaradi njega prdim po celi bajti. (na vprašanje, kaj najraje počneš/imaš rad v življenju) JSmo šli v knjižnico in smo prebrali

knjigo Babarjevo potovanje. Knjižni-čarka je nam pokazala kako so razdelj-na knjige. Napisati smo morali kdaj se najboljše počutimo. Zdaj pišem to. Rad pišem zdaj. JPoslušali smo pravljico o Babarju. Knjižničarka Patricija nam je pokazala knjižnico. V knjižnici je bilo zelo lepo. JV petek smo odšli v kraljevno knjižni-co, posljušali smo zelo zanimivo. Zelo zanimivo je, zelo smo bili, veseli. JDanes smo šli v krajevno knjižnico. Prestavili smo se. Povedala nam je kje je kakšen prostor. Nato nam je Daša prebrala zgodbo. Nato so nam dali na-loge. JZelo sem se zabavali. Delali zanimive reči v skupini. Nikoli se nisem tako za-bavala. JPoslušali smo pravljico o Badurju. Knižničarka je nam raskazala knižnico. V knižnici je bilo zelo dobro. Naročeni smo bili v 10 uri. V krajevno knižnico. Si smo ogledali knižnico. J Tretješolci, zakon ste! In hvala vsem tretjim razredom, ki me (še) obiščete. Patricija Dodič,foto: Patricija Dodič

jESENSkI kONCErt kVINtEta utrIPV jesenske barve odet koncert Utri-povcev je bil prav zares jesensko pisan. Različne zasedbe, številni slogi, glasbe-ne spremljave ter nenazadnje odlična publika – vse to je zaznamovalo petko-vo dogajanje v hrpeljskem kulturnem domu. Poleg nas gostiteljev so na pri-reditvi nastopile še brhke pupe vokalne skupine Karina, s katerimi Utripovci odlično sodelujemo, v nadaljevanju se nam je predstavila nekoliko številčnejša zasedba mladih fantov iz Postojne, vo-kalna skupina Goldinar, največji aplavz pa so požele tri deklice: Zvezdice Astrid, Ajda in Zala, ki so v dvorano prinesle mladost, vedrino in upanje. Mnogim so se ob tem orosile oči, prav vsi pa smo si bili edini, da se po slišanem za nadalje-vanje pevske tradicije zagotovo ni treba bati. Prireditev je odlično povezovala Petra Ražem, cvetličarka Tjaša je čudo-vito okrasila pevski oder, Alen Hrvatin je poskrbel za zvok in svetlobo, za kon-kreten kulinarični zaključek pa je po-skrbel kuhar Bernard Bolčič. Posebna zahvala gre tudi našemu prijatelju, kita-

ristu Andreju Fistru, ki nam je pomagal pri glasbeni spremljavi. Vsem, našim družinam, sodelujočim ter predvsem enkratni publiki iskrena hvala!Sebastijan Mavrič


ČEšNjE, BElE IN rdEČE – rOMaN taNjE tuMa O SPraVI

»Češnje, bele in rdeče« je roman o spra-vi izpod peresa Tanje Tuma, ki je pred mesecem izšel pri založbi Karantanija. Na več kot 300 straneh z ovitkom, ki ga je oblikovala Petra Preželj, prinaša za-nimivo branje, ki v romanizirani obli-ki obravnava bolečo temo Slovencev - spravo. Roman, ki se dogaja med 2. sv. vojno tudi v partizanskih Brkinih, do koder segajo avtoričine korenine, so 8. ok-tobra z zanimanjem predstavili tudi v sežanski Kosovelovi knjižnici, kjer se je z avtorico, profesorico francoščine in angleščine Tanjo Tuma, pogovarjala di-rektorica domače knjižnice Magdalena Svetina Terčon. Na predstavitvi večpla-stnega romana, ki bi ga lahko označili kot ljubezenski, vojni, zgodovinski kot tudi ženski roman in roman o spravi, so

bili prisotni tudi avtoričini sorodniki iz Brkinov.Pisateljica Tanja Tuma (1964) je po gi-mnaziji Ivana Cankarja diplomirala iz francoščine in angleščine, dodatno pa iz nemščine in je bila zelo zgodaj zapi-sana knjigam, saj je bila najprej uredni-ca Cankarjeve založbe, nato pa vodja oddelka za uvoz in trženje izobraže-valnih, znanstvenih knjig in leposlovja v tujem jeziku v Oxford Centru, leta 1997 pa je ustanovila lastno Založbo Tuma. Roman »Češnje, bele in rdeče«, ki ga predstavlja po slovenskih krajih, je še posebej aktualen za Primorce, saj se dogaja v Brkinih, pokrajini, ki je bila dolgo časa pozabljena, danes pa je spet zanimiva s turističnega vidika. Olga Knez

MINI SVEtOPISEMSkI MaratON …… se je odvil na soboto, 17. oktobra, v župnišču v Hrpeljah. Med 16.00 in 21.00 smo se zvrstili bralci in poslušalci božje besede, zapisane v Svetem pismu. Posegli smo po različnih besedilih, ki te vsak na svoj način nagovorijo. Bra-nje iz Svetega pisma skoraj vedno po-teka v tišini, zase, zato je branje na glas, pred občinstvom (če odmislimo branje pri sveti maši) poseben občutek. Spre-mljaš tekst zase in hkrati nagovarjaš poslušalce. Zapisana beseda dobi novo dimenzijo sprejemanja in razumevanja. A pri svetopisemskem maratonu ne gre za debatiranje in razglabljanje o zapisa-nem, temveč preprosto: za skupno bra-nje iz Svetega pisma ob skupnem ognji-šču. Ognjišča seveda ni bilo, a smo si ga domiselno pričarali s čudovitim ambi-entom, okoli katerega smo bili zbrani. Hvala vsem odgovornim za organizaci-jo dogodka.Ester Mihalič

GlEdalIška PrEdStaVa »SVakINja, da tE kaP« PrI GaSIlCIhV soboto, 17. oktobra, je dramska sku-pina Razvojnega združenja Repenta-bor in Kulturnega društva Kraški dom Repen v prostorih gasilskega doma v Materiji odigrala komedijo z naslo-vom »Svakinja, da te kap«. V polni dvo-rani so nastopajoči obiskovalcem po-stregli s polno uro smeha in zabave, zato smo bili na koncu soglasni, da nas odlične igralke in igralci še obiščejo.Igro je režirala Anja Škabar, igrali pa so: Nuša Živec, Gianni Soban, Petra Ška-bar, Jan Škabar, Nataša Škrk, Ana Ška-bar, Jana Može Kariž in Tanja Pangerc Žnidaršič.PGD Materija


StrOkOVNO PrEdaVaNjE »BOlEZNIČrEVESja IN rak Na dEBElEM ČrEVESu«PGD Materija je v sredo, 7. oktobra, v gasilskem domu organiziralo stro-kovno predavanje na temo »Bolezni črevesja in rak na debelem črevesu«. Predavanje je bilo sestavljeno iz dveh delov, in sicer so najprej predstavnice Programa Svit predstavile program ter model debelega črevesa, zatem pa je v dvorani gasilskega doma priznan ab-dominalni kirurg dr. Stanislav Mahne predaval o boleznih črevesja in raku na debelem črevesu. Poučnemu predava-nju je prisluhnilo skoraj 50 poslušalcev, ki so z navdušenjem spremljali nazorno predstavitev vzrokov za nastanek bole-zni, simptomov in poteka zdravljenja.

Dr. Stanislavu Mahnetu, predstavnicam Programa Svit in zdravnici Vlasti Poč-kaj, ki je pomagala pri organizaciji stro-

kovnega predavanja, se PGD Materija iskreno zahvaljuje.PGD Materija

drOBtINICa Rdeči križ Slovenije skladno s svojim mandatom ščiti človeško dostojan-stvo in s svojimi humanitarnimi pro-grami blaži stiske ljudi. Že petnajst let na Svetovni dan hrane (16. oktober) z enodnevno kampanjo Drobtinica do-polnjujemo programe socialne pomo-či otrokom iz socialno šibkih okolij in slovensko javnost ozaveščamo o neza-dostni in/ali nepravilni prehrani naših najmlajših - osnovnošolcev ter obenem vzpodbujamo čut solidarnosti z vsemi, ki so se znašli v stiski. Na našem območju smo se tudi letos v akcijo Drobtinica vključili na Kozini in v Sežani. Naše marljive prostovoljke iz krajevnih organizacij Rdečega križa z območja Občine Hrpelje - Kozina so že enajsto leto zapored pred trgovino Tuš na Kozini uredile stojnice in jih napolnile z raznovrstnimi domačimi dobrotami. Obiskovalci so v zameno za prispevek najraje sprejeli domače pecivo, ki so ga pripravile naše prosto-voljke. Napekle so kar 180 škatlic po 300 g različnega drobnega peciva. Za pripravo le-tega so tudi same prispeva-le sestavine. S svojimi pekovskimi moj-strovinami in sokom so se prostovolj-kam priključili še učenci osnovne šole iz Hrpelj. Nekaj izmed njih je sobotno dopoldne pridno vabilo ljudi k sodelo-vanju. Seveda, na stojnicah kot vedno ni manjkalo kruha, s katerim so nas oskrbeli naši zvesti donatorji in jabolk

domačih brkinskih sadjarjev.Tudi enajsta Drobtinica je uspela. V štirih urah sobotnega dopoldneva se je nabralo za 1.165 evrov prispev-kov. Zbran denar bo v celoti nakazan Osnovni šoli Dragomirja Benčiča - Br-kina v Hrpeljah za pomoč otrokom iz socialno šibkih družin pri plačilu šolske prehrane in šole v naravi.Hvala vsem dobrosrčnim ljudem, ki so prispevali material ali denarni prispevek.Posebej se zahvaljujemo vsem dona-torjem in izvajalcem, ki ste Drobtinico omogočili:REGEND d.o.o., pekarna KozinaFAMA d.o.o. Vipava, Market HrpeljePEKARNA SINANBEGOVIĆ MID-HO iz Hrpelj

SPAR SLOVENIJA d.o.o.SADJARSKA KMETIJA PEČAR B. iz PrešniceSADJARJI:PALISKA s KozineFILIPČIČ – KOROŠEC s TaterSEGULIN ANGEL iz SlopDAMJAN MARSIČ iz SlopIGOR ŠIŠKOVIČ iz SlivjaDUŠAN GRK iz SlivjaRADO BOLČIČ iz Klanca pri KoziniPROSTOVOLJKAM RDEČEGA KRIŽAUČENCEM OŠ DRAGOMIRJA BENČIČA - BRKINAOBČINI HRPELJE - KOZINADora SedmakFoto: Dora Sedmak


VašE rOkE lahkO rEšujEjO žIVljENjaEKIPA RDEČEGA KRIŽA OBČINE HRPELJE - KOZINA OBELEŽILA EVROPSKI DAN OŽIVLJANJA

Sestava: Danči Franetič, Jasmina Bub-nič, Nevenka Boštjančič, Petra Gec, Kristina Gustinčič, Iris Birsa, Peter Ka-stelic in Tomaž NovakEvropa vsako leto 16. oktobra obele-žuje evropski dan oživljanja, ki poteka pod sloganom 'Vaše roke lahko rešijo več življenj'. Ob tej priložnosti je do 26. oktobra po vsej Sloveniji potekalo več kot 90 brezplačnih tečajev temeljnih postopkov oživljanja, partnerji projekta Evropski dan oživljanja 2015 (Slovenski reanimacijski svet, Rdeči križ Slovenije in Val 202) pa so tudi na druge načine ozaveščali ljudi, da lahko s preprostimi postopki sočloveku rešijo življenje. V Sloveniji približno 1600 ljudi letno do-živi nenaden srčni zastoj, stotine pa jih umre, ker jim očividci ne znajo pomaga-ti, čeprav bi jih z zelo preprostimi, a pra-vočasno izvedenimi postopki oživljanja lahko rešili. Takojšen začetek oživljanja namreč celo do štirikrat poveča število preživelih po srčnem zastoju.

V soboto, 17. oktobra, smo pred trgo-vino Tuš na Kozini člani naše ekipe demonstrirali temeljne postopke oži-vljanja in uporabo AED (avtomatski eksterni defibrilator – to je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku). S po-močjo električnega sunka lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje.Zanimanje ljudi je bilo veliko, odzivi pa različni. Še vedno namreč obstaja mi-šljenje, da se raje ne dotakneš nezave-stnega z izgovorom: »Tožili me bodo, če bom naredil kaj narobe!«, kar pa seve-da ni res. Vsaka pomoč je bolje kot nič. Zavedati se moramo, da se srčni zastoj lahko zgodi vsakemu izmed nas. Prijetno smo bili presenečeni, ko se je kar nekaj ljudi opogumilo in pod našim strokovnim nadzorom odločilo izvesti oživljanje v praksi in uporabiti AED.Naj ob tej priliki povem, da je AED, ki je last OZRK Sežana, na Osnovni šoli Hrpelje, v večnamenskem prostoru in je namenjen uporabi tistim, ki ga po-trebujejo.Iris Birsa

EkIPa PrVE POMOČI OBČINE hrPEljE - kOZINa POMaGala BEGuNCEM V BrEžICah, dOBOVI IN VrhNIkI»Obveščam vas, da je generalni direk-tor URSZR Darko But ob 11.30 uri obvestil generalno sekretarko RKS Re-nato Brunskole, da se za zagotavljanje pomoči beguncem AKTIVIRAJO ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenije. Vsa RKS-OZ, ki imate ekipe prve po-moči, pozivam, da se povežete z RKS--OZ na področjih, kjer so begunci, in zagotovite prisotnost vaših ekip tam, kjer so potrebne …«Takšna je bila vsebina e-pošte, ki smo jo prejeli člani ekipe: Tomaž Novak, Peter Kastelic, Kristina Gustinčič, Ne-venka Boštjančič, Iris Birsa in Jasmina Bubnič. Sledil je razpored dežurstva in čakanje… Zgodilo se je, kar smo se najbolj bali – pa ne, da ne bi hoteli po-magati, temveč da se reka beguncev ne bo ustavila. Naše prvo dežurstvo je bilo v Dobovi, v

nekdanji tovarni Beti. Družine so spa-le na tleh, dojenčki jokali, ženske pre-strašene. Nudili smo jim prvo pomoč in psihološko podporo. Noč je skrila

veliko strahot, ki so se pokazale zjutraj, ko so nas preselili v Brežice. »Ograde«, polne nemočnih družin, prenapetih moških, kričanje, prepiri … Vsak je ne-


kaj potreboval, mi pa smo bili nemoč-ni, ker vsem enostavno nismo mogli naenkrat pomagati. Ko vidiš avtobuse in kako begunci odhajajo, si oddahneš. A le za kratek čas, že se vije nova tisoč in več glava množica in zopet se vse ponovi. Po 16 urah dela smo bili izmu-čeni.Zamenjala nas je druga ekipa. Zapusti-li smo center, še zadnjič smo pogledali vse te ljudi. Slike v naših glavah se kar ponavljajo in vprašaš se: »Zakaj je vse to potrebno?« Odgovora preprosto ni. Beguncev je vedno več in potreba po prostovoljcih nujna. Zopet smo se od-zvali na poziv in odšli v nov zbirni cen-ter v Dobovo. Poleg nudenja prve pomoči je bilo nuj-

no razdeliti hrano novim in novim be-guncem. Pogledi so se nam ustavljali na njihovih trpečih obrazih. Sredi noči so tiho stopali mimo nas, otroci prezebli, a njihove oči so se zaiskrile, ko smo jim dali kakšno malenkost. Ženske noseče, z dojenčki, na robu svojih moči … in tako skupina za skupino, 1200, 1300, 1400 … Ker je bilo premalo prostora, so spali tudi zunaj, brez vsake zaščite.Zjutraj so potrebovali odeje, obleke, obutev … Naslednje dežurstvo je bilo v vojašnici na Vrhniki, kjer smo za prvo pomoč skrbeli sami. Zdravniške de-žurne službe ni bilo. Na razpolago smo imeli začasno urejeno »ambulanto« s tremi posteljami, defibrilatorjem in sa-nitetnim materialom. Vsako dežurstvo

je trajalo od 12 do 16 ur. Ko vse to dogajanje gledaš iz fotelja, si preprosto ne moreš predstavljati, kaj vse prebežniki pretrpijo na svoji poti. Čeprav moraš čustva odriniti na stran, te nikakor ne pusti ravnodušnega. Tudi ko center zapustiš, vsega, kar si doživel, ne moreš izklopiti.Mi pa se sprašujemo: »Do kdaj bomo ta dežurstva še lahko izvajali?« Člani eki-pe so zaposleni in v nedogled ne bodo mogli biti odsotni z dela. Država bo morala v zvezi s tem nekaj ukreniti, in to kar hitro. Ta izkušnja je v nas pustila nekaj, kar ne bomo nikoli pozabili …Ne glede na vse pa nam je pri srcu to-plo, ker smo prispevali kapljico dobre-ga v vsej tej reki.

kraška uNIVErZaStOPa V šEStO študIjSkO lEtO Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras, ki je bila ustanovljena leta 2010 in jo od vsega začetka vodi prizadevna in marljiva bibliotekarka Nadja Mislej Božič iz Gorjanskega, kjer je tudi uradni sedež društva, sto-pa v šesto študijsko leto. Medtem ko sta prvo leto delovala le dva študijska krožka, je peto leto delovanja v več kot dvajsetih krožkih zaključilo univerzo več kot sto slušateljev. Letos so za sezono 2015/16 pripravili zanimiv in pester program, ki obsega 23 študijskih smeri in ga predstavlja-jo po raznih krajih Krasa in Brkinov. Tako v svoje vrste vabijo zainteresirane. Društvo je namenjeno predvsem upo-kojencem, pridružijo pa se jim lahko tudi dijaki, študentje in zaposleni, saj je društvo odprtega tipa. Ena takih pred-stavitev je bila tudi v sežanski Kosove-lovi knjižnici, kjer je predsednica Nadja Mislej Božič ob pomoči mentorjev ne-katerih krožkov predstavila pestre ak-tivnosti društva, številne zbrane pa je z igranjem na kitaro in petjem razveselil Marko Segulin. Mislejeva je poudarila, da se bodo nekaterim že utečenim štu-dijskim krožkom, ki bodo nadaljevali s svojim delom, pridružili tudi novi. Tako bodo med drugim nadaljevali z izvaja-njem jezikovnih tečajev (angleščina, ita-lijanščina, japonski jezik in kultura), te-čajem digitalne fotografije, igranja kitare ter spoznavanjem velikega arhitekta Av-stro-ogrske monarhije, Kraševca Maksa

Fabianija, pod vodstvom arhitektke Na-taše Kolenc, ki bo vodila tudi program Sozvočje tradicionalnega in sodobnega v kraški arhitekturi.Od vsega začetka poteka predmet Slo-vensko ljudsko izročilo, ki ga vodi kul-turna antropologinja in etnologinja Marjeta Malešič. V letošnjem šolskem letu namerava s slušatelji izdelati cve-tlični kraški koledar, nadaljevati zbi-ranje gradiva in izdati drugi zvezek Po sledeh služkinj in aleksandrink s Krasa, Brkinov in Vipavske doline ter popi-sovati in zbirati etnološke predmete. S Tino Ban bodo že četrto leto nadaljevali z Umetnostno zgodovino, zanimivi so tudi predmeti Suhi zid, Vezenje z Ma-rico Otilijo Pahor, zeliščarski sprehodi z mag. Stipetom Hećimovićem, Tržaško književnost pa vodi dr. Marija Pirjevec Paternu.

Med novostmi velja zlasti omeniti špan-ski jezik in kulturo z Laro Sila. Arhi-tektka Eva Razboršek pa je pripravila triletni študij Krasilne umetnosti nekoč in danes, kulturo bivanja in oblikovanja prostora ter unikatno oblikovanje in izvirno ustvarjanje. Novost bodo tudi domoznanski sprehodi z Vesno Mržek Pirjevec, ki bo z mentorji drugih krož-kov ob koncu študijskega leta (pa tudi med njim) poskrbela za najrazličnej-ša spoznavanja Slovenije in sveta. Pod vodstvom Juliane Florjančič Kristan bo mogoče raziskovati ples kot ogledalo duše in se plesno izraziti v delavnicah egostrukturalnega plesa. Enkrat meseč-no pa bodo potekala tudi srečanja za iz-delavo pripravkov iz zdravilnih rastlin v krožku Z vsemi žavbami namazan, ki ga bo vodila Mislejeva. Ta bo nadaljevala tudi s krožkom Berem in se pogovarjam.

Iris Birsa


Novost je tudi krožek Bodite sami svoj terapevt pod vodstvom Jasne Vodeb.V okviru Univerze so v zaledju Gor-janskega v delavnico obnove vključene tri suhozidne hiške pod vodstvom treh izkušenih graditeljev pastirskih hišk: Borisa Čoka, Ivana Pavlina in Vojka Ražma. Delavnica je sodila v okvir pro-grama Dnevi evropske kulturne dedi-ščine. Na osnovni šoli v Dutovljah pa

bo 14. oktobra ob 17.30 uri zanimivo predavanje waldorfskega učitelja Mo-horja Demšarja z naslovom Za otroke vse najboljše: o igračah, ki nas spre-mljajo od rojstva do pozne starosti. Pripravljena bo tudi razstava o igračah, ki pomagajo pri razvoju otroka. Knjigo »Svet v prgišču« izpod peresa Nadje Mislej Božič o častnem sežanskem ob-čanu in starosti slovenske speleologije,

93-letnem Viktorju Saksidi, pa bodo predstavili 12. novembra v sežanski knjižnici.Prijave za vpis na Univerzo sprejema predsednica društva Nadja Mislej Bo-žič, ki je za več informacij dosegljiva na tel. št.: 031 716 210 ali po e-pošti: [email protected]. Olga Knez

dOBrE PrakSE SO ZGlEd, SlaBE PrakSE Pa uČItEljICE Kampanja na Kickstarterju se ne začne z objavo, ampak vsaj pol leta prej. Tako bi v enem stavku lahko strnili sporoči-lo srečanja KonektOn Sodelovalnega podjetništva z naslovom »Kako se izo-gniti polomu na Kickstarterju?« Privr-ženost in navdušenje ekipe nad lastnim projektom imajo odlične motivacijske učinke, a moramo jih znati usmeriti v analizo kupca, trga in pripravo učinko-vite strategije.Grega Logar je z ekipo podjetja Penta-sens junija letos na Kickstarterju iskal dodatna sredstva za projekt Coopy – majhen, pameten in na mnogo načinov uporaben obesek. »Za Kickstarter smo se odločili zato, da pridobimo dodatna sredstva in da preverimo trg, se pro-moviramo, preverimo finančni model; preko množičnega financiranja dobiš odgovore na prav vse naštete izzive in s tem tudi na vprašanja investitorjev, ki jih podrobno zanimajo tako trg kot finančni model, cenovna politika, uspe-šna promocija.« Čeprav projekt Coopy ni uspel doseči zastavljenega cilja 50 ti-soč evrov, je dobil novo vlogo: postal je predmet študije primera, ki je pokazala močne in šibke točke kampanje. Celotno srečanje je slonelo na dobrih praksah predvsem slovenskih kam-panj in napakah, ki jih je storila ekipa Coopy. Že pred vstopom na platformo množičnega financiranja je treba pri-dobiti kupca, zgraditi skupnost in pri-dobiti pozornost medijev, zato je vpra-šanje, kdaj začeti s kampanjo, ključnega pomena. Izkušnje kažejo, da se kampa-nja začne vsaj pol leta pred startom na platformi množičnega financiranja. V samem začetku si moramo odgovoriti na najpomembnejše vprašanje: Kdo je naš kupec? Ko to vprašanje dobi po-globljen odgovor, sledi testiranje tržnih

kanalov, saj je vsak od 19, kolikor jih je mogoče izkoristiti, zgodba zase in jih je potrebno predhodno preveriti. Med najbolj učinkovitimi so zagotovo blogi in mediji. Kako doseči njihovo pozor-nost, navezati prijateljski odnos z novi-narji in jih prepričati v objavo članka, je proces, ki traja in se ga je potrebno loti-ti premišljeno in počasi. Pomemben del je tudi izvedba kvalitetnega predstavi-tvenega videa in predstavitvene strani. V primeru množičnega financiranja sta to orodji, ki komunicirata s kupci, zato moramo biti pozorni tako na vsebino kot kakovost.Jasno oblikovani cilji kampanje na platformah množičnega financiranja narekujejo ne le poslovni model, stra-tegije in izvedbene načrte, pač pa tudi vsebino, ki jo komuniciramo, način komunikacije s podporniki ter tudi čas za odhod s platforme množične-ga financiranja in končno analizo. Ob tem je direktorica podjetniškega cen-tra KonektOn, dr. Karmen Rodman, komentirala: »Množično financiranje je aktualna tematika, ki pogosto med podjetniki vzbuja visoka pričakovanja, pa tudi precej strahov. Zato je treba k takšnim izzivom iskanja virov pristo-piti premišljeno in načrtno, predvsem pa pravočasno. Na tokratni delavnici je bila obdelana večina kritičnih področij v pripravah in delovanju med ter po kampanji na platformah množičnega financiranja. Grega je odkrito sprego-voril o svojem in drugih primerih do-bre in slabe prakse. To je bil izjemen prispevek, saj smo na primere pogledali iz različnih zornih kotov, kar mediji in podjetniki najpogosteje zamolčijo.«Delavnica je tako med sodelovalnimi podjetniki kot tokratnimi gosti sreča-nja požela veliko odobravanja. Podje-

tnik Matej Zrimšek je s koristnimi in praktičnimi srečanji vedno zadovoljen. In dodaja: »Grega je odlično predstavil svojo zgodbo s Kickstarterja in podal ključne informacije, korake, ki jih mora poznati vsak, ki se želi podati na pot množičnega financiranja in uspeti. Vse je potekalo v sproščenem vzdušju ob odprti debati z veliko primerov iz pra-kse. Pohvalno!« Polna predavalnica je vedno dober mo-tivator, ocenjuje Grega Logar: »Z ve-seljem delim svojo izkušnjo in pogled na množično financiranje z ljudmi, ki imajo voljo in pogum, da se poprimejo z novim izzivom. Čeprav je videti zelo enostavno, je množično financiranja velik izziv, ki se ga je treba lotiti pre-mišljeno in v primernem trenutku. Iz napak se moramo učiti, a če izkušnje delimo in se iz njih lahko nauči še kdo, potem lahko tudi ob napakah ustvarja-mo neko dodano vrednost!«Odobravanja in pozitivni odzivi so na delavnici zagotovo potrdili, da vzaje-mno in odgovorno delovanje, skupno učenje na izkušnjah in deljenje le-teh lahko podjetnikom ne le olajšajo priho-dnje korake, ampak prihranijo tudi ka-kšen padec. Prav to druži sodelovalne podjetnike. Podrobnosti najdete tudi na spletni strani www.konekton.net.Janja Novoselc, KonektOn

26 | ŠPORT | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NOVEMBER 2015

NOGOMEtNI kluB jadraN hrPEljE - kOZINaOBČNI ZBOr, 11. 10. 2015Natanko pred 40 leti, 11. 10. 1975, je bil sklican Občni zbor kluba, ki je po več-letnih angažiranjih tedanjih ljubiteljev in privržencev nogometa obljubil in re-aliziral ponovni zagon, novo nogome-tno igrišče in vključitev v nogometno ligo. Sledila so leta razvoja, uvrstitve v III. SNL in sedem let tudi II. SNL.Zadnji Občni zbor je bil 14. 10. 2000, ko je bil izvoljen predsednik Stanislav Mihalič, ki je na čelu kluba ostal vse do danes. V 15 letih delovanja je v klubu odigral pomembno vlogo podpredse-dnik Viljem Vidmar. Prav njemu gredo največje zasluge, da je konec leta 2014 spodbudil sokrajane in nogometne podpornike, da se klub okrepi, saj je bila pred vrati 90-letnica obstoja.Skupaj z največjim spremljevalcem nogometa v vseh teh letih, dr. Cirilom Kastelicem, in s podporo Dušana Žele-znika, sicer večletnega športnega sode-lavca iz Sežane, a močnih brkinskih ko-renin, se je formirala skupina delovnih in aktivnih članov, ki je celo leto poma-gala klubu, da se je natanko po 40 letih – 11. oktobra 2015 – zgodil slavnostni volilni Občni zbor.Zbralo se je 39 članov kluba in nekaj podpornikov, ki smo v nedeljo zvečer z aplavzom podali razrešnico sedanje-

mu vodstvu in podprli novo: predse-dniško funkcijo v naslednjih štirih letih je prevzel profesionalni nogometaš, ki je prve nogometne korake začel v NK Jadran: Davor Škerjanc, sedanji igralec NK Koper. Naš Davor je svojo nogo-metno pot začel tam, kjer bo vse pri-dobljeno znanje in izkušnje s pridom uporabil. Pri tem pa smo mu popolno podporo zaupali predstavniki organov kluba. Podpredsedniško mesto je zase-dla predsednica občinske športne zveze Nevenka Ražman. 5-člansko ekipo se-stavljajo še: Anže Dujmovič, Marko Fi-lipovič, Stanislav Vatovec, Viljem Vid-mar in Dušan Železnik. Za poslovnega sekretarja smo za naslednje mandatno obdobje potrdili Petra Boršiča.Davor Škerjanc vse svoje znanje usmerja v šport, saj na Danskem za-ključuje študij športnega menedžmen-ta. Vizijo razvoja kluba pa je usmeril v nadaljevanje začrtane poti: nogometno šolo vseh mlajših selekcij, sodelovanje z MNZ, sosednjimi klubi, predvsem pa z NK Železničar iz Divače. Vzporedno bo tekla skrb za člansko ekipo, kot jo je sam imenoval: paradni konj vsakega kluba, pri tem pa je opozoril na željo, ki je tudi največja želja vseh aktivnih v klubu: novo nogometno igrišče blizu

šole v Hrpeljah!Na koncu smo podali naziv častni član kluba še našemu dr. Cirilu Kastelicu, ki spremlja klub od ponovnega zago-na, najprej kot vratar, nato pa še kot funkcionar. Zaslužen je za pomoč pri pridobivanju sponzorskih sredstev, iz-gradnjo igrišča v Krvavem Potoku, ure-ditev reflektorjev in tribun, katerih po-polno prenovo je organiziral letos, pred slavnostnim 90. rojstnim dnem kluba.ISKRENE ČESTITKE VSEM, PRED-VSEM PA NOGOMETNEMU KLUBU JADRAN!Nevenka Ražman

BalINarSka EkIPa šrd VrhPOljE – aBSOlutNI ZMaGOValEC kraškE rEkrEaCIjSkE lIGE SEžaNa

Zmagovalna ekipa: Karlo Kastelic, Igor Maslič, Rado Kastelic, predsednik OBZ Sežana Damjan Rupnik, Sil-vo Kastelic, Pino Natural, Andrea Kramar. Na fotogra-fiji manjkata Maks Škabar in Tomo Pečar.

KONČNA LESTVICA

Po pravkar končanem tekmovanju je ekipa ŠRD Vrhpolje slavila zmago in že drugič zapored osvojila pokal najboljše ekipe v Kraški rekreacijski ligi. Letos je tekmovalo osem ekip s slovenskega in italijanske-ga Krasa. Ekipa Vrhpolj je odigrala 14 tekem in za-beležila vseh 14 zmag. Vse domače tekme smo odigrali v balinarski dvorani Zarja v Bazovici. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo našim prijateljem iz društva Zarja, ki so nam omo-gočili brezplačno uporabo dvorane.Smisel rekreacijske lige ni samo tekmovanje, ampak tudi druženje številnih ljubiteljev balinanja, tako tekmovalcev kot navijačev. Silvo Kastelic


Pripravili: Mojca Grk in Monika Zobec

Otroci nikoli ne marajo poslušati starejših, vendar jih vedno posnemajo. (James Baldwin)

Da jih bo v prvo razveselil fantek, so vedeli že pred rojstvom.

Mamici je bil pri porodu v veliko oporo tata, ki je njunemu prvorojencu tudi iz-bral ime. Pohvalita ga, da ponoči mirno spi, priden je tudi podnevi. Družinica se veseli lepih jesenskih dni, ko se bodo lahko sprehajali po Hrpeljah, kjer so doma.

Ime in priimek: LAN SAČIĆRojen: 27. 9. 2015 v PostojniDolžina in teža: 52 cm in 3290 gStarša: Sandra in Alen

Klara je radovedna, živahna punčka in prava mala dobrovoljčica. Malokdaj zajoka,

samo ko je lačna ali zaspana. Ponoči pridno spi, odkar je dobila zobke, pa se zbuja

le enkrat ali dvakrat. Čez dan se rada igra z mamico, z veseljem jo tudi opazuje pri

kuhi. Proti večeru pa se igra z očkom in bereta pravljice. Najbolj uživa v vodi, kjer

čofota in se smeje. Starša povesta, da nista hotela izvedeti za spol, pustila sta se

presenetiti. Pri porodu je mamico bodril tatko, ime sta izbrala skupaj. Družinica

se sprehaja po Kozini in Hrpeljah ter po Kopru ali na Golcu, ko so na obisku pri

nonotih. Klara ima nonote v Kopru, dva pranonota, eno pranono, teto Mojco in

nonote na Golcu in še teto Katarino.

Ime in priimek: KLARA MOZETIČ

Rojena: 10. 4. 2015 v Postojni

Dolžina in teža: 52 cm in 3330 g

Starša: Izabela in Mitja

Ime in priimek: TJAŠA VALENČIČ

Rojena: 22. 8. 2015 v Postojni

Dolžina in teža: 54 cm in 3690 g

Starša: Lea in Aleš

Tjaša je svoja starša presenetila teden pred

predvidenim rokom. Je zelo pridna deklica, ki se

rada carta v naročju, še posebej pri mami in tatkotu. Za spol niso vedeli do rojstva, za vse

je bila to skrivnost. Tata je bil prisoten pri porodu in mami v veliko oporo, svoji prvorojenki

pa je tudi izbral ime. Tjaša ponoči pridno spi. Ko je budna, rada spremlja dogajanje okrog

sebe, zelo rada je v družbi in se veliko smeje. Pozorno prisluhne mami, ko ji zapoje kakšno

otroško pesmico. Zelo rada se vozi v vozičku, zato izkoristijo vsako lepo vreme za sprehode

po Ritomečah. Uživa v kopanju, kar pokaže z glasnim smehom in brcanjem v vodi. Male

vnukinje so se zelo razveselili noni in nonota iz Slivja in Ritomeč, nanjo pa sta zelo ponosni

tudi pranoni Marija in Magda. Malo princesko zelo radi obiščeta teti Valentina in Lorena, ki

jo z veseljem popestujeta. Kot zanimivost lahko povemo, da je Tjaša prva vnukinja tako po

mamini kot tatotovi strani. Je pravi mali sonček, ki je s svojim prihodom na svet prinesla

med domače veliko veselja in sreče.

POZDRAVLJENI, NOVOROJENČKI!DOBRODOŠLI,TJAŠA, LAN IN

KLARA!

Projekt Rastem s knjigo in Pliskina pot»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Izvaja ga Javna agencija za knjigo RS (JAK). Pripra-ve na projekt, ki je vezan na šolsko leto, se pričnejo v spo-mladanskih mesecih z javnim razpisom, v okviru katerega pristojna strokovna komisija med prijavljenimi slovenskimi mladinskimi deli izbere dve – eno za sedmošolce in eno za dijake prvih letnikov. Uradni začetek projekta je vsako leto 8. septembra ob mednarodnem dnevu pismenosti. Takrat so izbrane knjige dostavljene v vse splošne knjižnice v Sloveniji. Vsi sedmošolci prejmejo vsak svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organiziranem obisku najbližje splo-šne knjižnice, ki je vključen v letni delovni načrt slovenskih osnovnih šol. Obisk knjižnice, poleg prejema knjige, vklju-čuje še spoznavanje knjižničnega informacijskega znanja, seznanjanje z najnovejšim mladinskim leposlovjem ter pred-stavitev izbrane knjige in njenega avtorja. Ob tej priložnosti smo obiskali Knjižnico Srečka Kosovela v Sežani. Za nas je bila izbrana knjiga pisatelja Damijana Šini-goja Iskanje Eve, ki je prejela nominacijo za večernico 2015, nagrado za najboljše izvirno otroško ali mladinsko delo pre-teklega leta. Bilo nam je zelo lepo, saj smo vsi zavzeto poslu-šali prijazno knjižničarko, ki nam je povedala vse o projektu. Zvedeli smo, da so kakovostne knjige za mladino označene

z nalepko zlata hruška, zelena hruška pa označuje knjige po izboru mladih bralcev. Pot smo nadaljevali v kraško vasico Pliskovica. V Mladinskem hotelu nas je sprejela prijazna do-mačinka. Hodili smo po poteh ovčke Pliske, kar je bilo čudovito doži-vetje. Pliskovica je dobila ime po ptici beli pastirici, ki so ji v teh krajih pravili pliska, ker je z repom pliskala oziroma udar-jala ob tla. Pastirji, ki so pasli na okoliških kraških travnikih, so za »pliske« poimenovali tudi živahne mlade ovce, zato Pliskino pot označuje simbol ovce. Če je obrnjena v desno, moramo zaviti desno in obratno. Če nas gleda, pa pomeni, da malo postojimo, si odpočijemo in se nekaj novega naučimo. Na šest kilometrov dolgi učni poti smo spoznali življenje Kraševcev in posebnosti kraške narave, ki sta jo izoblikova-la veter in voda. Posvetili smo se učnim tablam z razlagami o kraških pojavih, pastirskih hiškah, smolarjenju, pticah na Krasu, pastirskih igrah in drugih posebnostih. Dan je bil po-učno zabavno igriv.Neja Baša in Sara Mezgec ter učiteljica slo-venskega jezika Vlasta Race Boljunčič

28 | MLADARIJE | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NOVEMBER 2015

ORIENTACIJSKI TEK PO HRPELJAH

V ponedeljek, 5. 10. 2015, smo imeli učenci od 6. razreda naprej malo drugačne zadnje tri ure pouka, saj smo imeli na sporedu orientacijski tek. Že med glavnim odmorom smo si lahko ogledali seznam skupin, torej s kom smo v skupini. Te so imele tudi imena, in sicer po gozdnih živalih.Po četrti uri smo se vsi skupaj zbrali pred šolo in se razdelili po skupinah. Vsaka je dobila kuverto z namigi (npr. nogo-metna žoga ─ umetna trava) in listom za reševanje gesla. Namigi so nas vodili do listkov, ki so bili razobešeni po Hrpeljah. Za dokaz smo se morali na teh točkah tudi slikati. Na voljo smo imeli uro in pol časa. Začeli smo vsi naenkrat in se razkropili po celotnem območju Hrpelj.Nekateri namigi so bili lažji kot drugi, zato smo tudi nekate-re našli prej kot druge. Vsi skupaj so pa tvorili geslo Teden otroka.

Medtem ko smo se učenci podili za listki, so nas učiteljice predmetne stopnje skrbno nadzorovale, da ne bi kdo golju-fal.Prva skupina je končala že čez eno uro, za njo pa so počasi pricapljale tudi druge. Vse skupine so namreč morale za-ključiti ob določeni uri, ne glede na to, ali imajo geslo ali ne. Vse skupine pa niso uspešno zaključile, saj je bila zaradi goljufanja posameznih članov ena skupina diskvalificirana.Razglasitev rezultatov je bila v torek, zadnjo šolsko uro. Zmagala pa je skupina Srna. Kljub temu pa smo bili vsi veseli, saj ─ kdo pa se ne veseli, ko mu odpade nekaj ur pouka?Deja Juriševič, 9. a

V četrtek, 10. septembra 2015, smo imeli učenci 9. razreda predstavitev prve pomoči. K nam je prišla medicinska sestra, ki nam je predstavila, kako ravnati ob nezgodah; predavala pa nam je tudi o nevarnostih, povezanih z alkoholom. Pokazala nam je tudi, kako oskrbeti lažje poškodbe. To smo nato poskusili še v praksi, saj smo morali v paru drug drugemu oskrbeti navidezne rane.V nadaljevanju dneva smo se spoznali osnove oživljanja, ki sta nam jih predsta-vila učiteljica Iris Birsa in učitelj športa Peter Kastelic. Novo znanje smo pozneje preizkusili na plastičnih lutkah. Pokazala sta nam tudi, kako ljudje reagirajo, ko pade človek v nezavest, in kako uporabljati defibrilator.Mislim, da bi morali vsi ljudje vedeti vsaj nekaj o prvi pomoči, saj bi tako lahko komu rešili življenje.Ana Butinar, 9. b

Na pomoč!

NOVEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | MLADARIJE | 29

Potep po Luki Koper in obisk CIPS-aV četrtek zjutraj (8. oktobra) smo se deveti razredi odpravili v Koper na ogled Luke Koper in na obisk Centra za informi-ranje in poklicno svetovanje (CIPS).Luka Koper je edino slovensko pristanišče, ki opravlja prista-niške in logistične storitve. Je podjetje za upravljanje obsežne mednarodne blagovne izmenjave. Ima naslednje terminale: kontejnerski, avtomobilski in RO-RO, terminal za sadje, les, generalne tovore, potniški terminal, terminal za živino in evropski energetski terminal.Ko smo prišli v Luko Koper, smo se zaradi varnosti odpra-vili na krožni ogled z avtobusom in luškim vodičem. Začeli smo na terminalu za RO-RO ladje, ki se nahaja tik ob kontej-nerskem terminalu. RO-RO ladje so namenjene prevažanju vozil. V pristanišču sta bili tisti dan zasidrani dve ladji take vrste. Ko smo si ogledali terminal za vozila, smo nadaljevali z ogledom terminala za tekoče tovore. Tam so bile zasidra-ne štiri tovorne ladje. V bližini je bila tudi slovenska vojaška ladja Triglav.Naslednja postaja je bil evropski energetski terminal, kamor

prihajajo ladje, ki so namenjene predvsem za prevažanje pre-moga. Tam ni bilo zasidrane nobene take ladje. Bežno smo si ogledali še nekaj drugih predelov pristanišča in s tem zaklju-čili naš zelo zanimiv ogled.Ko smo se vozili proti izhodu iz Luke, smo opazili ogromna parkirišča z avtomobili, ki čakajo, da jih bodo ladje prepeljale čez morje ali pa, da jih bodo tovornjaki in vlaki prepeljali do prodajaln. Luški vodič nam je razlagal zanimivosti o različ-nih ladjah, ki prihajajo v Luko, pa tudi o pristanišču samem. Tako smo zaključili ogled in se odpravili na CIPS.CIPS je karierno središče, kjer ponujajo vrsto brezplačnih storitev brezposelnim osebam, delodajalcem in drugim is-kalcem zaposlitve z namenom spodbujanja zaposlovanja brezposelnih oseb. Njihova predstavnica nam je predstavila programe, ki jih nudijo. Reševali smo tudi Hollandov test in-teresa, da bi ugotovili, kateri poklic bi nam najbolj ustrezal. Ko smo se o dobljenih rezultatih testa pogovorili in izmenjali mnenja s sošolci, smo se namenili nazaj proti šoli.Anton Svetlin, 9. b (foto: Anton Svetlin)

Dom Kavka

Sedmošolci smo Planinsko šolo v naravi pre-živeli v Centru šolskih in obšol-skih dejavnosti v Domu Kavka v Livških Ravnah nad Kobaridom. Vasica se nahaja nekje med Sočo in Benečijo v Ita-liji, med Tolmi-nom in mejnim hribom Matajur-jem na grebenu Kolovrata. Livške Ravne nosijo ime po nekoliko večji vasici Livek. To je področje predalpskega hribovja z nadmorsko višino 1045 m. So skraj-ni rob zahodne meje Slovenije z lepimi razgledi na Soško do-lino in Benečijo. Livške Ravne so odmaknjene od mestnega vrveža in vsega, kar prinaša naglica sedanjega časa. Odtisi zgodovine, čas Beneške republike, Tolminskega punta, prve svetovne vojne s soško fronto in druge svetovne vojne so vi-dni v bližnji in daljni okolici CŠOD Kavka. Naš teden je bil barvito jesensko obarvan, dežja nam ni manj-kalo, odmor si je vzel le v četrtek. Kljub slabemu vremenu je bilo naše razpoloženje zelo igrivo, športno, raziskovalno, učno, ustvarjalno, zabavno. Počutili smo se zelo žabje, a smo vsak dan poskočili iz svojih mlak. Učili smo se orientacije, sami smo si pripravili slastne kobariške štruklje, poslušali smo pe-

smi in pripovedke iz Posočja, pisali smo svoje

pravljice o zeleni reki Soči in ptici kavki, jih dramsko obli-kovali, izdelali lutke in zaigrali. Obiskali smo Kavkno jamo, se učili nordijske hoje, lokostrelstva, športnega plezanja na zunanji steni. Kolovratili smo po Kolovratu, hodili po Poti miru in si ogledali Muzej na prostem iz 1. sv. vojne ter tek-movali v športnih igrah. Čeprav so dnevi poskakovali po žabje, je teden prehitro odkvakal. Kot bi trenil, je bil čas za odhod. Poslovili smo se od vseh zaposlenih, podarili smo jim lično izdelano knjigo naših pravljic, in že nas ni bilo več. Na poti domov smo obiskali Muzej 1. sv. vojne v Kobaridu in va-sico Vrsno, rojstni kraj pesnika Simona Gregorčiča. In vsega lepega je bilo konec. Luka in Vid ter razredničarki Vesna in Vlasta


Teden otroka je projekt Zveze prijateljev mladi-ne Slovenije, ki se začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni. V Tednu otroka se organizirajo različni prostočasni in razvedril-ni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji. Letos je teden otroka potekal od 5. do 11. oktobra in je imel naslov »Nekaj ti moram povedati«.Kot vsako leto smo tudi letos na naši šoli obele-ževali ta teden z mnogimi dejavnostmi.Vsak oddelek je sodeloval v kakšni dejavnosti. Učenci predmetne stopnje so imeli orientacijske urice. Učiteljici Vesna Marion in Suzana Godina Jelušič sta pripravili namige in jih pustili na raz-ličnih točkah po Hrpeljah. Učenci so v mešanih skupinah odkrivali točke in tekmovali, kdo bo prej na cilju. Zmagala je skupina Srne, vsi sode-lujoči pa so prejeli sladko nagrado.Učenci razredne stopnje so ustvarjali na temo Nekaj ti moram povedati. Učenci prve triade so si organizirali naravoslovni dan »Od zrna do kru-ha« in obiskali kmetijo v Narinu. Tam so spozna-vali, kako pridobimo sestavine za peko kruha in vsak od učencev je spekel svoj hlebček.Za učence prve triade in štiri najstarejše skupine iz Vrtca Hrpelje so učenci divaške šole odigrali zelo zanimivo igrico Zverjasec. Ta ogromna po-šast, ki so se jo nekateri otroci ustrašili, je v resni-ci zelo plaha živalica in na koncu smo dejansko odkrili, da je miška tista najstrašnejša gozdna žival.Naši učenci dramske skupine in otroški pevski zbor so pod vodstvom učiteljic Ivjane Rožac in Andreje Tomažič Hrvatin »vrnili« igrico di-vaškim učencem. To je projekt Šola-šoli, ki ga pod okriljem Medobčinskega društva prijateljev mladine organiziramo šole ter si podarjamo igri-ce. Na tak način lahko dejansko predstavimo sami sebe, učenci imajo možnost nastopanja, ob tem si krepijo samoza-vest, se učijo obnašanja in kulture, pri čemer pa ne nastane veliko stro-škov. Naši otroci so od-igrali igrici Kje je Luna in Kakšno drevo zraste iz mačka.Kot zaključek članka naj velja priložena poslani-ca ob Tednu otroka, ki jo je napisal Andrej Rozman Roza.Maja Sulčič in Danijela Želko

TEDEN OTROKA – NEKAJ TI MORAM POVEDATI


EU-PODJETNIKI V SEŽANIV tednu od 21. do 26. 9. 2015 je Šolski center Srečka Ko-sovela Sežana gostil prvo transnacionalno srečanje projekta EU-preneurs, sofinanciranega s sredstvi programa Erasmus+ v okviru ukrepa Ka2 - strateška partnerstva. Cilj projekta je ustanoviti mednarodno dijaško podjetje in na podlagi izku-šenj oblikovati model, ki se bo lahko izvajal povsod po Evropi. Pri izvedbi programa na šoli so sodelovali dijaki in profesorji (Lucija Stanič Brezec, Renata Nikolić, Alojz Čotar, Patricija Kastelic Volf, Mojca Železnik Buda in Maja Prešeren), člani skupine za mednarodno dejavnost Srečko vsepovsod.Srečanje je bilo namenjeno koordinatorjem in sodelujočim učiteljem štirih partnerskih šol: Narva Keeltelütseum (Esto-nija), Vrij Technisch Instituut Zandhoven (Belgija), gimnazi-ja V. Pludona Kuldigas (Latvija) in Šolski center Srečka Ko-sovela Sežana (Slovenija).

Šolski center Srečka Kosovela Sežana je postal član strateške-ga partnerstva predvsem zaradi edinstvenega primera dobre prakse - učnega načrta Kreativno podjetništvo, ki je bil raz-vit na Šolskem centru Srečka Kosovela Sežana, v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani ter pod drobnogledom Zavoda RS za šolstvo. Avtorice učnega načrta, potrjenega na strokovnem svetu leta 2012, so dr. Jana Žnidaršič, Mojca Železnik Buda, Patricija Kastelic Volf in Maja Prešeren. Predmet Kreativ-no podjetništvo je od šolskega leta 2015/16 del kurikula vseh slovenskih gimnazij kot izbirni predmet. Mednarodna delegacija je v intenzivnem tednu razdeljevanja nalog in podrobnega dvoletnega načrtovanja projektnih ak-tivnosti v torek obiskala Inkubator d.o.o., kjer nas je direktor Stojan Gorup prijazno sprejel kot zadnjo delegacijo pred za-služeno upokojitvijo.V sredo je bilo na šoli organizirano srečanje s strokovnjaki. Na srečanju sta Mojca Železnik Buda in Patricija Kastelic Volf predstavili izvedbo predmeta Kreativno podjetništvo z metodami in aktivnostmi, ki spodbujajo dijake h kreativne-mu reševanju problemov. Mag. Marjeta Borstnar iz Zavoda RS za šolstvo je opisala metodologijo prenove gimnazij in pri-mer izvedbe prenove s predmetom Kreativno podjetništvo. Dr. Amalija Žakelj iz Zavoda RS za šolstvo je napovedala nov vseslovenski projekt uvajanja podjetništva v gimnazije.

Doc. dr. Jana Žnidaršič je mednarodnim gostom predstavila pregled razvoja podjetništva v Sloveniji v zadnjem desetletju in vlogo izobraževalnih institucij v izboljševanju okolja za razvoj podjetništva. Dijaki programa ekonomski tehnik so gostom v angleškem jeziku predstavili dve učni podjetji na mikro sejmu v avli šolskega centra.

V četrtek je skupina obiskala Območno obrtno zbornico Sežana, kjer nam je Doris Požar predstavila delovanje zbor-nice s poudarkom na mednarodnih projektih, ki jih zbornica izvaja v okviru svojega delovanja. Območna Obrtna zborni-ca Sežana kot prijaviteljica in Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Višja strokovna šola sodelujeta v strateškem partner-stvu Erasmus+ s projektom EARN (Italija, Hrvaška, Sloveni-ja), ki predvideva razvoj modela praktičnega usposabljanja za kamnoseke. Skupina je obiskala tudi Park Škocjanske jame. Sprejela nas je vodja službe za raziskovanje in razvoj mag. Vanja Debevec, s katero šolski center sodeluje v okviru tre-tjega strateškega projekta Erasmus+, odobrenega v tem letu. Projekt EDUKARST (Italija, Slovenija, Francija) predvideva raziskovanje Krasa s poudarkom na vodnih virih.V petek se je uradni del programa zaključil svečano in krea-tivno. Svečano so nas na Občini Sežana sprejeli mag. Rado Pirjevec, podžupan Občine Sežana, Branko Može in Mar-tina Kodrič iz Odbora za regionalno čezmejno sodelovanje, predsednica Odbora za kulturo, šolstvo in šport Ivica Pod-goršek ter Mateja Grzetič Žerjal iz Kabineta župana. Kreativno se je program zaključil z barvnimi odtisi dlani, ki so jih mednarodni gostje pustili na platnu. Dijaki programa aranžerski tehnik so pod mentorstvom Renate Nikolić pri-pravili zvezdniško kuliso za ta pomemben dogodek. Gostje so lahko izbrali platno in barvo, v katero so pomočili dlan in jo odtisnili na porisano podlago. Platna bodo krasila Steno Evropskega prijateljstva, ki bo nastala na hodniku šolskega centra. S tem dogodkom smo na Šolskem centru zaključili desetletje razvoja mednarodne dejavnosti in vstopili v novo obdobje – obdobje strateških povezav.Maja Prešeren, koordinatorica Erasmus+ in NFM


Barvni dnevi pri MetuljčkihTudi v skupini Metuljčki smo se obarvali v jesenske barve. V vrtec smo prišli oblečeni v rdečo, zele-no in rumeno. Prepoznavali smo barve na oblačilih in igračah in jih preko igre spoznavali in razvrščali. Za skupino Metuljčki, Zorica in Mateja

TEDEN OTROKA IN ŠE KAJ IZ MATERIJEV tednu otroka smo k nam povabili vrstnike iz Vrtca Hrpelje. Obiskali so nas otroci iz skupine »SONČKI«, ki so k nam prišli že zgodaj zjutraj. Skupaj smo pozajtrkovali, se igrali družabne igre, konstruirali s kockami in se veliko pogo-varjali. Najlepši del pa je sledil na vaškem igri-šču. Tam smo se igrali z žogami, se lovili, skratka v skupnem druženju smo res uživali. Zagotovo se še kdaj srečamo.Ker nam deževno vreme ni dopuščalo dejavno-sti na prostem, smo si gibalne izzive postavili v igralnici plezalnici. Tam so bili res vsi aktivni – veliki in mali.»JESEN« nam je na igrišče nasula obilo listja. Prišel je čas za naše najljubše dejavnosti. Listje grabimo, ga prevažamo s samokolnicami, z njim se obmetavamo, hodimo, skačemo po njem in poslušamo njegovo šelestenje. Skupaj ga razvr-ščamo po barvah, oblikah, ga preštevamo, ob burji opazujemo njegovo gibanje.Kaj ni lepo biti otrok? Lep jesenski pozdrav iz Vrtca Materija!Strokovne delavke Vrtca Materija


TEDEN OTROKAVsako leto prvi teden v okto-bru poteka teden otroka. V tem tednu poskrbimo, da otrokom obogatimo vsakdanje življenje v vrtcu. Letošnja tema ima na-slov »Nekaj ti moram povedati«. Komunikacija med otroki in ko-munikacija otrok z odraslimi je izrednega pomena za vsakega človeka. Strokovne delavke smo se odločile, da letos pripravimo »odprta vrata v vrtcu«. Otroci so po lastni želji in interesu preha-jali iz ene igralnice v drugo in se družili. Medsebojno so komu-nicirali in se dogovarjali, kaj in s kom se bodo igrali. Pokazalo se je, da je ta način zelo dober in smo odprta vrata podaljšali na cel teden. Tudi najmlajši v vrtcu smo se med seboj družili in igrali.Otroci skupine Sončki so obi-skali prijatelje iz vrtca v Materiji. Za zaključek smo strokovne de-lavke otrokom zaigrale lutkovno predstavo »Trije prašički«. Strokovne delavke Vrtca Hrpelje


Naša najstarejša občanka in občan sta letos praznova-

la 96 let. Najstarejša občanka je Emilija Vatovec - Milka, ki je

praznovala 27. oktobra, skoraj dva meseca prej, 1. septembra, pa je pra-

znoval naš najstarejši občan Franc Cergol. Oba smo pobliže spoznali in v glasilu predstavili ob okrogli obletnici 90 let. Franca, velikega borca in delavca, lah-ko še velikokrat srečate ob spominskih priložnostih v naših krajih. Milka pa je zrasla v miru svoje domače vasice in tudi danes ji je najbolj ljubo v svo-jih mislih. Mi lahko samo ob-čudujemo te žlahtne korenike naših Brkinov. Z velikim spo-štovanjem jima čestitamo ob rojstnem dnevu in jima iz srca želimo, da bi jima življenje pri-zanašalo v zdravju in osebnem miru.

Pietro Dudine …… ni naše gore list, pa svo-ja žlahtna leta preživlja v eni naših najbolj odročnih va-sic, v Poljanah pri Podgradu. Tu je svoj dom (zopet) našla njegova snaha, ki ima očeta doma iz Poljan in z možem, Pietrovim sinom, sta očeta na stara leta vzela k sebi. Pietro je 20. oktobra praznoval svoj 96. rojstni dan.

Njegovo življenje se je v pretežni meri odvijalo na morju, saj je delal pri stro-

jih. Bil je vsepovsod. Ko pa je na Kitajskem pred njego-vimi očmi eksplodirala lad-

ja, polna nevarnih snovi, se je naveličal, prizor je bil prehud in vrnil se je domov. Ima dva sina in hčer, en sin in žena pa sta že pokojna. Tudi med drugo svetovno vojno je bil na ladji, a se ni maral bojevati. Že nje-gov oče je plačal težki krvni davek, ko je kot bolničar v Rusiji izgubil nogo. Družina je v Poljanah našla svoj mir. Snaha pove, da je Pietro »dobar i prijazan, ali stalno rabi, da se ga čuva«. Želimo mu miru v spominih in toplo sonce na stara leta.

Ivana Škerjanc …… živi danes v Domu upokojencev

v Sežani in je še vedno živahna ženska, besed ji ne manjka. Čeprav pravi, da bi rada šla za svojima dvema sinovoma, ki sta jo prehitela in prerano odšla na

oni svet. Ivana je po rodu iz Slivja, ate je bil vdovec in je imel dve ženi. Poleg Stankota iz prvega zakona, še 11 iz drugega zakona. Ivana je bila med starejšimi in vajena delati od majhnega. Najprej pove, da je že kot »mičkena pasla krave«. Večkrat tudi pove, da je bil mož in oba sinova godec in da so šli radi okrog. Sama pa je bila neumorna in je veliko de-lala povsod, doma in v Trstu. Naj-bolj jo je zaznamovala Steklarna. Mož Pepi je bil iz Brezovice. Svoj dom sta si uredila v Hrpeljah, na Reški cesti. Ima štiri vnuke in vnu-kinje in ravno tako štiri pravnuke in pravnukinje. Deveto leto je v domu in ima prijetno sostanoval-

ko. 25. julija je zaokrožila devet dese-tletij. Želimo ji še veliko lepih trenut-

kov z bližnjimi in žilavo zdravje.

Zorka Lukač …… je 20. oktobra praznovala 92 let. Z županjo sva jo obiskali na njenem domu v Markovščini ravno v dneh

praznovanja. Zorka je bistra gospa z dobrim spominom, a žalostnim pogle-dom, saj je pred slabim letom, veliko prezgodaj, pokopala svojega sina Jadra-na. Z možem Antonom sta prišla leta 1972 iz Brezovega Brda, od koder sta oba doma, Mjetna in Jakopov. Rodili so se jima štirje otroci, dve hčerki in dva sina, danes pa ima sedem vnukov in tudi sedem pravnukov. Sama je imela še dve sestri in brata. Vse sestre so še žive in še vedno so povezane. »Vedno smo se imeli radi in smo šli skromno skozi življenje,« pripoveduje. Celo življenje je bila gospodinja in imeli so kmetijo. Ko sta kupila hišo v Markovščini, je bila ruševina. Počasi sta jo uredila v svoj dom. Mož je delal v Jezerini. Sedaj je vdova že 22 let. Vojna je bila huda. Sama je bila aktivist-ka na terenu, mož (poročila sta se mla-da, še pred vojno) pa je bil vpoklican kot italijanski vojak, zatem pa so ga kot takega zajeli Američani. Dve leti sploh nista imela stikov. Ko je prišel na vrata, ga skoraj ni spoznala. Zorka je polna zanimivih zgodb. Veliko nama je še po-vedala, tudi o tem, kako so iz kravjega mleka znali narediti vse sorte, dober puter in skuto in danes tako znameniti ghee – kuhano maslo. Pa o tem, kako rada se je zavrtela in plesala. Zorki želi-mo še trdnega zdravja, naj ji devetdese-ta leta življenja žlahtnijo lepi spomini, radostni bližnji in ne žalost.

Pietro Dudine

Zorka Lukač

Ivana Škerjanc


Karlo Ražem

Franci Ražem …… je 30. avgusta letos zaokrožil 90. rojstni dan. Kot Francija ga ne pozna skoraj nihče, saj ga že od majhnega kličejo Karlo. Rojen je bil v Velikih Ločah, v družini sedmih otrok. Doma so bili furmani. Danes je hiša prazna, še eno sestro ima v Kanadi. Dobro se še spominja none. Karlo je človek pri-dnih in delavnih rok. Doma so imeli dolgo časa kmetijo s piščanci, pa sa-dovnjak, kasneje, ko je bil večji, pa se je ukvarjal z gostinstvom. Ženo Julko, doma iz Obrova, je spoznal kmalu po vojni, na opasilu v Malih Ločah. Po-ročila sta se leta 1952 in rodili sta se jima dve hčerki. Imela sta gostilno v Hrpeljah, nasproti šole, pa v Slivju. Pove pa nam tudi, da sta bila nekaj let tudi v Franciji. Karlotu so zelo ljubi ze-mljevidi. Zelo rad jih proučuje. Tako je naštudiral celo pot od doma do Nice na francoski Azurni obali. Do Torina sta se peljala z vlakom, nato pa peš do meje in čez 1808 metrov visok hrib.

Vse se mu je izšlo, tako kot je predvidel pot. Tja sta zbežala skupaj s hčerkama in si našla dobro delo v nekem hotelu. Karlo je delal vse sorte, žena pa je bila sobarica. Naučili so se jezika in lepo so poskrbeli zanje, Karlo rad pove. Rad je tudi kuhal. Tudi v partizanih je bil med drugim za kuharja v Kočevskem rogu.

Najprej pa je bil v italijanski vojski pri Ogleju in nato pri francoski meji. Italijanov ni maral. Doživel je njiho-vo nesramno obnašanje še iz Trsta, zato jim ni izkazoval spoštovanja in marsikatero so jim ušpičili. Bili so na tekočem o vsem, saj so povsod, ka-darkoli so mogli, poslušali poročila in brali časopise. Ko se je leta 1943 vrnil domov, pa si je pri diverzantski akciji močno poškodoval ramo, ki je ni nikoli pozdravil. Veliko je pretrpel zaradi tega in posledice čuti še da-nes. Pred odhodom v Kočevski rog je bil v Istrskem odredu pod Karlom Maslom, ki pa ga ni maral in o njem nima dobrih besed.

Z ženo Julko sta si sčasoma ustvarila dom na Kozini. Karlo ima danes dva vnuka in dva pravnuka. Veliko zanimi-vega bi še lahko zapisali, saj je Karlova knjiga življenja bogata in veliko zna po-vedati. Želimo mu še veliko življenjske moči ter trden korak v jeseni življenja.

Za skriti stari predmet iz prejšnje številke glasila smo prejeli tri različne odgovore in v uredništvu smo prišli do dileme: kateri odgovor je pravilen? Nek predmet je lah-ko namreč narejen za neko opravilo, vendar pa si lahko človek s tem predmetom pomaga tudi pri nekem drugem opravilu. V luči te razlage je lahko torej odgovorov več in mislim, da tako velja tudi za ta predmet. Lastnik predme-ta na sliki mi ga je predstavil kot orodje za rezanje pese in repe, kot je v odgovor povedala tudi Nataša Lukač iz Veli-kih Loč. Vendar je dodala, da so ga sami uporabljali tudi za češpe. Prevrteli so jih, da so počile in jih nato uporabili

za žganjekuho. Milena Šiškovič iz Slivja je povedala, da se je strojček uporabljal za »ružit fermenton«. Desa iz Hrpelj pa, da je predmet na sliki mlin za rezanje sadja. Le kdo bi lahko oporekal tem rešitvam? Hvala za poslane odgovore. Za priročno nagrado pa smo izžrebali: Natašo Lukač iz Velikih Loč. Pred vami je tako nova uganka in spet spra-šujemo: ali kdo prepozna predmet na sliki?Odgovore sporočite v uredništvo na telefon: (05) 6800 150 oziroma po elektronski pošti: [email protected]štvo

Kdo prepozna predmet na sliki?

Pišem, kar vidim, čutim, zaznam … in tudi vse svoje prekorakane izkušnje. Žal so bile večinoma temačne. Ampak prav zaradi te teme zdaj lahko pripovedujem vse to, kar je že v nekaj delih napisano. To so moji dosežki, ki jih rada delim z vami, da vsaj nekoliko občutite življenje znotraj obleke. Veliko ljudi se je našlo v mojih zgodbah … vsak ima svojo zgodbo, ki jo izraža na svoj način. Večinoma se ljudje zaradi slabih izkušenj predajo temnim oblekam, ki vsakomur izmed nas zelo lepo padejo v oči, ko se počutimo nemočni. Zunanji dejavniki lahko zelo močno vpli-vajo na nas, že sama beseda lahko spremeni življenje. Ljudje se zgledujemo drug po drugem, namesto da bi se poglobili sami vase in se vprašali, kaj je naša vizija v tem življenju. Nihče ne more korakati tuje poti, ker enostavno ne ve, kaj je njen namen ... Žal imamo takih lastnikov veliko, ampak še nikomur ni uspelo priti do cilja. Svoj cilj vidim v sami sebi ... sama si lahko dam veliko odgovorov na vpraša-nja. Začnite poslušati svoje srce, pogovorite se sami s seboj, kajti samo tako boste prišli do vizije svojega življenja! Z ljubeznijo in toplim objemom, Karmen


SREČA PA TAKANando je bil že starejši moški, upokojenec in je živel skupaj s svojo materjo in ženo v skupnem gospodinjstvu. Žena Tilka, tudi upokojenka, je nekaj dni v tednu odhajala v Trst, kjer je opra-vljala priložnostna dela pri starejših ženskah, ki so se bližale koncu svoje življenjske poti, da je kaj zaslužila in obenem bila še naprej v stiku s svetom. To delo, to odhajanje v Trst, je njej in njenemu možu Nandotu – ki se je kot upokojenec poleg hišnih opravil ter dela v domačem vrtu in vinogradu, rad ukvarjal še s kulturnim delovanjem – pomenilo ohranjanje stika z življenjem in pobeg iz osamljenosti in nekoristnosti. In nenazadnje, še čas je hitreje puhtel. To njuno dodatno delo, ki sta ga opravljala, vendar ne zgolj iz koristoljubja, saj sta imela vsak svojo prisluženo pokojnino, ampak kot nekakšna borba s časom, ki te odloži na slepi tir nepomembnosti, nekoristnosti v konec. Mati Marija, ki je bila ena sama dobrota v visoki starosti s svojo kmečko pokojnino, obdelana z vsemogočimi izkušnjami življenja, je dodajala svoj delež. Živeli so dobro, vendar vse zasluženo. Nič podarjeno. Življenje je teklo po ustaljenih kolesnicah z občasnimi medgeneracijskimi tresljaji. O kaki sreči pa ne duha ne sluha, čeprav se je Nando v preteklosti kar nekaj let ubadal z igrami na srečo, vendar je samo enkrat dobil le toliko, da ga je premamilo in je zapravil priigrano in še več. Dobro, da je s tem še pravi čas prenehal. Dokaz, da ga sreča ni hotela, je tudi v tem, da ga žreb na rešene in poslane križan-ke v tridesetih letih naročenega Nedeljskega dnevnika in druge križanke, ni našel. Tudi žreb za poslane račune ali izlet zvestobe Nedeljcu ga ni še našel. Z odhodom v pokoj pa je Zveza upokojencev hitro ugotovila, da ima novega člana in mu kot vzorec na ogled poslala revijo Vzajemnost, ki je namenjena upokojencem, ter ga vljudno povabila k naročilu revije, kar je tudi storil. Po triletnem naročniškem stažu je v reviji zasledil objavljeno anketo za člane kluba upokojen-cev, ki naj z odgovori pokaže, kakšne so možnosti izrabe raznih popustov pri uslužni dejavno-sti po posameznih pokrajinah, ki se jih poslužujejo upokojenci po celi državi. Nando je anketo izpolnil in poslal na naslov revije – in prvič v življenju je bil izžreban. Žreb mu je celo dodelil prvo nagrado, za katero je bila predvidena knjiga Tramvaj pripoveduje. Izžrebana nagrada je prispela na njegov naslov nekega dne v januarju 2003, ko sta bila tudi v slovenski Istri sneg in led. Zmrzal je vztrajala približno teden dni in tega dne Tilka ni šla v Trst, je pa šla v vas k taščini sestri, ki je živela sama, le nekaj let mlajša od svoje sestre, ki je dopolnila devetdeset let. Nando si je našel delo v kurilnici in glede na to, da se mu po žilah pretaka kačja kri, se je zdela kurilnica najbolj primeren prostor. Vedel je, da je mama še v postelji, a je kljub temu bil večkrat z mislijo pri njej, vendar je še vedno sama vstala in se počasi uredila in si tudi sama pripravila zajtrk, zato si ni delal večjih skrbi. Dogodek, ki je sledil, je vse obrnil na glavo, saj je približno ob deseti uri dopoldan prišel poštar, ki je prinesel Nandotu knjižno nagrado, vendar je našel vhodna vrata še vedno zaprta, zato je hotel oditi, saj pošiljke ni mogel izročiti, če ni-kogar ni. Mama Marija je ravno tisti trenutek prišla iz sobe v kuhinjo in je opazila poštarja, ki je šel mimo okna, zato se je obrnila in pohitela k vratom, da jih odpre in pokliče poštarja. Ko je vrata odprla, je z levo nogo stopila na prag, ki je bil ves leden, zdrsnila in padla na tla. Ob padcu je nastala poškodba in jo prikovala k tlom. Zaradi bolečine je zastokala. Poštar je


ravno prišel do avtomobila, da bi odšel, ko je slišal nekakšen šum in takoj nato boleče stokanje. Od nje je bil oddaljen kakih deset metrov. Videč, kaj se je zgodilo, je hitro pohitel k njej in ji skušal pomagati, ampak sam ji ni mogel. Povedala mu je, kje naj poišče Nandota. Ko je prišel skozi zadnja vrata, ga je že pred kurilnico poklical. Nando je v poštarjevem glasu zaslutil ne-varnost. Strah ga je spreletel in, ko sta se srečala, mu je povedal, kaj se je zgodilo. Skupaj sta odhitela k njej, jo dvignila in odnesla v kuhinjo na stol, ki je nadomestil ležalnik. Ob prenosu je mama Marija občutila v predelu stegnenice močno bolečino, zato je glasno ječala. V njenih očeh je bila vidna bolečina, strah pred nadaljnjim potekom, nekakšna samokritika za storjeni korak in obenem prošnja za nevšečnost, ki jo je nehote povzročila s svojim dejanjem. Sedaj je poštar lahko opravil še svoje delo, izročil pošiljko in odšel naprej. Nekaj minut za tem se je vrnila domov Nandova žena Tilka in takoj opazila zadrego. Vprašala ga je, kaj se je zgodilo, ker ga je dobila, stoječ ob materi, ki je sedela na stolu. Že položaj matere in sina jo je prestrašil in občutila je nekakšno ogroženost. V sekundi se ji je vse podrlo. Prej slutnja je sedaj postala realnost, ko ji je Nando povedal, kaj se je zgodilo. Posledica trenutnega strahu, ki je izviral iz bodoče negotove življenjske situacije, je povzročil v Tilkinih prsih napetost, ki je izbruhnila pro-ti možu kot kriče izgovorjena kletvica. "Da bi strela udarila tebe in tvojo knjigo." Po kratkem zatišju so se skupaj odločili, da je treba poklicati zdravnika. Po dolgi uri nestrpnega čakanja in vprašujočih pogledov vsi trije le dočakajo zdravnika. Prenesejo jo v sobo na posteljo, da bi jo zdravnik lahko pregledal. Ob preobračanju na bok je spet glasno zaječala. Bila je prepričana, da je zdravnik že ugotovil poškodbo, vendar je nadaljeval s pregledom, da bi zameglil rezultat, zato mu je postavila vprašanje, ki je že vsebovalo odgovor. "Kolk je zlomljen ali ne?" Zdravnik si je še vedno dal opravka s kolkom in ni hitel z odgovorom, saj mu je pridobljena rutina dajala potrebno hladnost in besedni mir. Čez kakšno minuto, ko je tudi sam ugotovil, da nima smisla nategovati, je mirno odgovoril: "Ja, mamca, ja, je malo zlomljeno, vendar mi to vse zvijačimo in zašijemo. Brez strahu!" To je bilo vse, kar je želela vedeti. Z zlomom kolka je končala tudi njena sestra pred nekaj leti. Ker ni bilo druge rešitve, je privolila v nadaljnji postopek, čeprav je bila v sebi prepričana, da je sedaj prišel njen čas. Da je vse zaman. Nenazadnje je bila pred leti v bolnišnici zaradi porušene aritmije srca, nizkega srčnega utripa in splošne izčrpanosti telesa. Zopet je sledila ura čakanja na reševalca, ki jo je odpeljal v bolnišnico. V reševalcu je bila z njo tudi nevesta Tilka, ki je spotoma obvestila taščino hčer Ano o materini nezgodi. Kljub previdni vožnji reševalca je ob vsakem tresljaju zaječala. Očitala si je storjeni korak, bolj zaradi Nanda in Tilke kot zaradi nje same. Med vožnjo je Tilki zatrdila: "V bolnišnico me peljete z reševalcem, domov pa me boste z onim drugim." Bila je preveč razgledana in izkušena, da bi jo človek tolažil z lažjo. Tako početje v tem trenutku jima vest ni dovoljevala. Ker je bila vseskozi pri zavesti, je podpisala izjavo o privolitvi na operacijo kolka, še prej pa je doživela oživljanje, po katerem je govorila, da jo boli prsni koš. Zakaj je niso pustili umreti? Teden je preživela na intenzivnem oddelku pod kisikovo masko z umetno hrano, srčnim spodbujevalnikom in EKG aparatom, da si je toliko opomogla, da so lahko opravili operacijo kolka. Po operaciji je bilo dva dni dobro, nato se ji je začelo stanje slabšati. Odklopili so EKG in spodbujevalnik. Govoriti ni mogla več. Desno roko je še dvignila in z odprto dlanjo zasukala roko v znano kretnjo, s katero je povedala, da ne bo nič. Roke so otekle, oči so postale steklene. Počasi je odhajala. Po noči je bila nemirna in je hropela. Odpeljali so jo v sobo za umiranje. Jutra ni dočakala. Ivan Novak

38 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NOVEMBER 2015

Pravzaprav je bil že 31. julij, ko sem prijel za

svinčnik, da si zabeležim dogo-

dek dne 16. julija. Prišli so nam topli dne-

vi čez 30 stopinj in najbolj primerno je iti na prežo na Vrhe. Kar visoko na bo-rovcu, 18 klinov na lestvi. Okrog preže vrhovi hrastov, prijeten hlad. Ura je 8 zvečer proč. Visoka trava v ogradi je pokošena. Posušeno seno je v velikih okroglih balah. 16 bal. Tla so že zelena z novo otavo, kamor srnjad rada pride na pašo. Smo po 15. juliju in vročina je prava in je čas, ko se prične prsk pri srnjadi. Lepo mi je, si rečem. Kar bo, pač bo. Z očmi kontroliram rob ograde in na levi strani prej slišim kot vidim udarce po veji – in ga že uzrem pri vr-zeli, kako maha z rogovjem po ograji. Malo se ustavi, se ozre levo, pa zopet skrije glavo v grm in spet se mi pokaže. V srcu čutim impulz, ukaz, da je na-počil čas za akcijo. S puško sem bil na strelitvi zadovoljen in tudi prašiča sem lepo zadel. Tako sem pomirjen in križ v

daljnogledu nastavim nizko za plečko, ko se srnjak umiri, pritisnem petelina na puški. Strel mi ni bil preveč zanesljiv. Premalo trdno sem držal puško. No, kar je, je, dobro, da je preža napravljena, da se puška lepo uleže za strel. Ko je uho zaznalo strel, je tudi oko uzrlo zadetek v srnjaka in ploski padec na tla. Oddah-nil sem si, da ga nisem obstrelil. Je na tleh in že lepo umirjen. Umiril sem se, spočil. Ne mudi se mi do njega. Kakor da se bojim, da ga ne preženem. Grem po avto, da mine 15 minut. S spoštova-njem stopim k srnjaku. Opravim dolžni mu obred. Odganjam občutek krivde nad storjenim in zahvalim se Diani za lepi doživljaj. Opravljen pregled pri Mi-lanu je bil v redu, čeprav malo pozno. Po nasvetu Milana je očiščeno rogovje že na steni poleg najdenega jelena in čaka do januarja na pregled trofej.Sreda, 29. 7. 2015Grem še malo ven s puško, v naravo. Zaželim si v goro, v Senen dol. Ob vpisu v knjigo pa ugotovim, da sta šla v Senen dol že dva druga lovca. Odločim sem za Kotel. Ustavim se pri lovski koči, da vidim, kako je z obnovo koče. Kakor je

bilo rečeno na občnem zboru spomladi. Tokrat drži obljuba gospodarja Andre-ja in predsednika LD Videž Vilijema. Okrog koče je že grušt in nova fasada. Streha se lepo sveti, nova Bramac. Ni kaj, so pridni naši mladi lovci. Sedem v avto in se peljem do bivaka pri Lipi in lepo peš do Kotla na prežo. Iz dna Kotla gor kar lepo piha. Preža je lepo popra-vljena. Gozdna pot je lepo urejena sko-raj do preže. Že leta 1963 sem napravil na istih treh hrastih prežo. Prav milo mi je pri srcu ob tem spominu. Lepo se namestim in utihnem. Dol, čisto pri dnu v mali ogradi opazim rdečo liso. Srnjak bo, rečem potiho. In pogledam z daljnogledom na puški. Hok, jok, glej ga no, saj bo jelen. Premakne se na sre-do ograde in proti meni. Mislim, da je osmerek. Ni se dosti časa obotavljal na čistini. Skril se je v grmovje in se obrnil nazaj ter med brinjem počasi umaknil gor v gozd proti Semen dolu, kjer je zo-rana njiva z repo. Dovolj imam za da-nes, ne bom čakal teme, vrnem se proti lipi, proti avtuJože Barba

Iz lovčevega dnevnika …

KNJIŽNICAProgram november IN DECEMBER 2015, Knjižnica Kozina

Razstava november 2015: �� Iris Birsa- Orleški predniki v sliki in besedi, razstava na ogled od 3. novembra do 30. novembra 2015

Prireditve november 2015: ��17. november 2015, torek ob 18.00: pogovor z avtorico knjige Orlek in Orlečani, Iris Birsa. ��18. november 2015, sreda, ob 17.00: 2. srečanje ŠK Zgodbarnica ��21. november 2015, od 9.30 dalje: 2. medgeneracijska ustvarjalnica z Eldo Jercog: Makramejčkanje ali Kako narediti ogrlico sreče Omnia Ars? Zaželjen prostovoljni prispevek, ki gre izključno mentorici za material. S seboj prinesite veliko dobre volje in navdiha, predvsem pa se obvezno prijavite vsaj teden prej na [email protected] ali na 056803027 v času odprtosti lahko pa tudi na fb profil Pat Dod ali na menotričin profil.

Razstava DECEMBER 2015: ��Od 1. decembra do konca meseca razstavlja osnovnošolec Aljaž Kastelic, slikarska razstava

Prireditve DECEMBER 2015: ��08.12.2015, torek ob 18.00: Stojan Šturm: Kozina, predstavitev domoznanske knjige o Kozini��15.12.2015, torek ob 18.00, 3. praznično srečanje ŠK Zgodbarnica��22.12.2015, torek, od 18.00-20.00, praznična medgeneracijska ustvarjalnica z Jasno Vran: Manisfestacija obilja za leto 2016 z mandalami. Zaželjen prostovoljni prispevek, obvezne prijave teden prej na W05 68 03 027, Knjižnica Kozina.

Četrtek, 16. JULIJ 2015

Celoletni urnik knjižnice: pon 7–14, tor 12–18, sre 10–17, čet zaprto, pet 10–17, sob 8–13

NOVEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | ZA VSAKEGA NEKAJ | 39

ŠPORT IN ZDRAVJE HODITA "Z ROKO V ROKI""Tako kot le zdrav športnik lahko razvija športne potenciale in uspehe, tako s športom vsi ljudje pomembno izboljšamo in krepimo zdravje."

ZA VSE TO PA MORAMO ZAČETI PRI OTROCIH IN MLADINI!"Z ROKO V ROKI" moramo hoditi tudi vsi, ki živimo in delamo 'Z OTROKI in ZA NJIH'.

Za doseganje tega cilja smo na Športni zvezi Občine Hrpelje - Kozina razvili projektno sodelovanje in vključevanje zdravstva in vseh izvajalcev športnih programov z namenom:

VABIMO VAS NA 1. STROKOVNO SREČANJE z naslovom "ŠPORTNO SRCE", ki bo

v četrtek, 19. novembra 2015, ob 17. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina, Hrpelje

Program srečanja bo razdeljen na dva dela: Skupaj z Zdravstvenim domom Sežana bomo predstavili Analizo rezultatov preventivnih meritev otrok in mladostnikov - športnikov in športnic, ki smo jih izvedli s Tino Furlan, dipl. med. sr. Šolska zdravnica Jožica Mugoša, dr. med., nam bo predstavila spremljanje osnovnošolcev v šolskem dispanzerju in specifike razvoja otroka športnika. Gostili bomo tudi elitno strokovnjakinjo na področju zdravja športnika doc. dr. Petro Zupet, dr. med., prof. šp. vzg. z Inštituta za medicino in šport (IMŠ), ki nam bo predstavila Športno srce - kako ga odkrivamo, zdravimo in kako uspemo živeti z njim ter preventivne zdravstvene preglede mladih športnikov na IMŠ. Prvi del bomo zaključili s predstavitvijo Paketov Športnik, Mladi Športnik in Rekreativni športnik z vodjo projektov Adriatic Slovenica d. d.

Drugi del bo namenjen diskusiji, odgovorom na vprašanja in izpostavitvi pomembnih vprašanj in dilem. Ne bo manjkalo niti ugodnosti in presenečenj, ki smo jih uspeli pridobiti pri razvoju projekta in sodelovanju z našimi gosti. Na koncu pa se bomo ob manjši pogostitvi tudi družili in imeli priložnost za medsebojno izmenjavo mnenj, znanja in izkušenj.

Strokovno srečanje je namenjeno športnim delavcem, trenerjem, predvsem pa predstavnikom športnih društev, naših članic in izvajalcem športnih programov. Zaradi zelo aktualne vsebine ste vabljeni tudi vsi zainteresirani starši, rekreativci in športniki. Prvo srečanje sofinancira Občina Hrpelje - Kozina.Udeležba na srečanju je brezplačna. Zaradi lažje organizacije vas prosimo, da se prijavite do petka, 13. novembra 2015, na naslov: [email protected].

POMEMBNO OBVESTILO:Projekt Zdravstveno varstvo športnikov vključuje tri strokovna srečanja, ki jih bomo izvedli v jesensko/zimskem času 2015/16. Rdeča nit drugega srečanja bo prehrana športnika, tretjega pa preprečevanje najpogostejših poškodb pri športu.Info: [email protected] ali 041 716 346 - Nevenka

VAROVANJE IN KREPITVE ZDRAVJA ŠPORTNIKA

Vabljeni!

Vabljeni!

ŠPORT IN ZDRAVJE HODITA "Z ROKO V ROKI" ⋞ Tako kot le zdrav športnik lahko razvija športne potenciale in uspehe, tako s športom vsi ljudje pomembno izboljšamo in krepimo zdravje. ⋟

ZA VSE TO PA MORAMO ZAČETI PRI OTROCIH IN MLADINI!

"Z ROKO V ROKI" moramo hoditi tudi vsi, ki živimo in delamo 'Z OTROKI in ZA NJIH'. Za doseganje tega cilja smo na Športni zvezi Občine Hrpelje -‐‑ Kozina razvili projektno

sodelovanje in vključevanje zdravstva in vseh izvajalcev športnih programov z namenom:

VABIMO VAS NA 1. STROKOVNO SREČANJE z naslovom "ŠPORTNO SRCE", ki bo

v četrtek, 19. novembra 2015, ob 17. uri v večnamenskem prostoru Osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina, Hrpelje

Program srečanja bo razdeljen na dva dela: Skupaj z Zdravstvenim domom Sežana bomo predstavili Analizo rezultatov preventivnih meritev otrok in mladostnikov -‐‑ športnikov in športnic, ki smo jih izvedli s Tino Furlan, dipl. med. sr. Šolska zdravnica Jožica Mugoša, dr. med., nam bo predstavila spremljanje osnovnošolcev v šolskem dispanzerju in specifike razvoja otroka športnika. Gostili bomo tudi elitno strokovnjakinjo na področju zdravja športnika doc. dr. Petro Zupet, dr. med., prof. šp. vzg. z Inštituta za medicino in šport (IMŠ), ki nam bo predstavila Športno srce -‐‑ kako ga odkrivamo, zdravimo in kako uspemo živeti z njim ter preventivne zdravstvene preglede mladih športnikov na IMŠ. Prvi del bomo zaključili s predstavitvijo Paketov Športnik, Mladi Športnik in Rekreativni športnik z vodjo projektov Adriatic Slovenica d. d. Drugi del bo namenjen diskusiji, odgovorom na vprašanja in izpostavitvi pomembnih vprašanj in dilem. Ne bo manjkalo niti ugodnosti in presenečenj, ki smo jih uspeli pridobiti pri razvoju projekta in sodelovanju z našimi gosti. Na koncu pa se bomo ob manjši pogostitvi tudi družili in imeli priložnost za medsebojno izmenjavo mnenj, znanja in izkušenj.

40 | ZA VSAKEGA NEKAJ | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NOVEMBER 2015ŠE NIMATE KANALIZACIJE?želite nasvet

kakšno izbrati? kako vgraditi?

BREZPLAČNO SVETOVANJE NA DOMU

o izbiri in vgradnjiČISTILNE NAPRAVE

POKLIČITE ZDAJtel.: 02/52 52 152

SLOVENSKI PROIZVAJALEC

40 LET TRADICIJE -zanesljivost in zaupanje

HITRADOBAVA

VGRADNJANA KLJUČ

DOLGA ŽIVLJENSKA DOBA

24 URNI SERVIS

tel.: 02 – 52 52 152 | [email protected] | www.roto.si

PREDSTAVITEV KNJIGE »KOZINSKA ZGODBA«

Vabljeni na predstavitev knjige »Kozinska zgodba« avtorja Stojana Šturma. Priča bomo

predstavitvi knjige o Kozini, naselju na »stičišču treh svetov«. Vsebina je poljudna in se dotika

kronike naselja, prebivalcev, znamenitih osebnosti, zanimivosti, običajev, vmes pa za popestritev ne manjka hudomušnih zgodbic

in anekdot o »Kozincih«. Da branje ne bo »prezahtevno«, je poskrbljeno z bogatim

slikovnim gradivom, z več kot 250 fotografijami, slikami in ilustracijami.

Knjiga nas lahkotno popelje skozi pretekla obdobja, ko na »kozinskem svetu« ni bilo še ničesar, z izjemo pomembnih trgovskih cest.

Nato nam razkrije morebitne vzroke in prikaže obdobja prve naselitve, začetka nastajanja naselja. Naseljevanju na ta del povsem ne

obljudenega kraškega sveta, več kot 400 let nazaj (iz sosednjih “tisočletnih” vasi, npr. Rodika)

je najverjetneje botrovala strateška lega na križišču dveh pomembnih trgovskih cest (iz

pristanišča Trst proti Kvarnerju in iz Kopra proti notranjosti) ter nekdaj dveh pokrajin (Istre in Goriške). Križišče teh cest oz. meje nek danjih pokrajin (»na pilu«) potekajo prav po središču

starega dela naselja.Seveda je zanimivo, kdaj in kako sploh pride do formalnega nastanka naselja Kozina in kje tičijo

»spori« med Hrpeljci in Kozinci.

Vabljeni na predstavitev knjige»Kozinska zgodba«

Stojana Šturmav Knjižnico Kozina

8. decembra 2015 ob 18:00!

ŽIVIMO ZDRAVOOPRAVIČILOOpravičujemo se za napako v napovedi dogodka delavnice Živimo zdravo. Delavnici vodi Nevenka Ražman in ne Nacionalni inštitut za javno zdravje, kot smo napačno zapisali. Za napako se iskreno opravičujemo.Uredništvo

2015


2015

Copyright © 2014 Zumba Fitness, LLC. | Zumba® and the Zumba Fitness logos are trademarks of Zumba Fitness, LLC

zumba.com

For CLASS DETAILScontact your LIcEnSED zumba® InStructor:

SHRINK EVERYTHING BUT YOUR SMILELet the music free your body.the uLtimate dance-fitness partyWiLL groove you into shape.

PLACEYOUR

PICTUREHERE

"STEP UP"ZUMBA Z NIKO

HRPELJE, sreda 18.00-19.00

Z nami lahko plešete, se smejite in kurite kalorije v večnamenskem prostoru OŠ Hrpelje!VABLJENE NA VADBO, KJER SE PLEŠE OB LATINO GLASBI IN AKTUALNIH HITIH.ZA DODATNO KURJENE KALORIJ POSKRBIMO Z UPORABO MALIH UTEŽI INDRUGIH PRIPOMOČKOV. VADBA JE PRIMERNA ZA VSO POPULACIJO.

VEČ INFORMACIJ NA FB (Step UP Aerobika IN Zumba) TER NA 040 466 101

STEP AEROBIKA

AEROBIKA V HRPELJAH (v prostorih vaškega doma v Hrpeljah)

VSAK TOREK in ČETRTEK

OD 18.00 DO 19.00

UGODNA MESEČNA VADNINA!

PRVI OBISK BREZPLAČEN

Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki

040 466 101 ali na fb »Step UP Aerobika Zumba«


Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, planincem, pohodnikom Istre in Krasa za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče

in darove za cerkev.Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku Vidu Premrlu, pevcem, govornicam in pogrebni službi

Komunala Sežana za opravljen obred.Še enkrat zahvala vsem, ki ste ga imeli radiin ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Dragica in hči Ticijana z družino ter sestra Miranda z družino

Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in nonota se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,

prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter prispevek v korist Dializnega oddel-ka Bolnišnice Sežana. Hvala gospodu župniku, pev-

cem in pogrebnemu podjetju Klun za opravljen obred. Iskrena hvala vsem, ki ste mu nesebično pomagali

skozi vsa leta njegove bolezni.Večno boš v naših srcih.

Žalujoči: vsi njegovi Hrpelje, oktober 2015

PETER OBLAK(9. 2. 1942 – 15. 10. 2015)

IVAN - IVKO METLIKA(9. 2. 1935 – 9. 10. 2015)

15. oktobra 2015 je za vedno odšel od nas naš dragi mož,

oče in nono

V 81. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat in nono

ZAHVALAZAHVALA

Je čas, ki da,je čas, ki vzame,pravijo, je čas,

ki celi rane,in je čas, ki nikdar ne mine,ko zasanjaš se v spomine.

(S. Makarovič)

Prazen dom in dvorišče,naše oko zaman te išče,ni več tvojega smehljaja,

utihnil je tvoj glas,bolečina in samota sta pri nas.

Zato pot nas vodi tja,kjer sredi tišine spiš,

a v naših srcih še živiš.

Včasih se moraš tu ustaviti, da dojameš, kako je kdo, s hrbtom obrnjen proti tebi, sredi življenja odšel, po cesti, ki ga je izvrgla.

Tretja nedelja v mesecu je s strani WHO imenovana za Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Zavod Varna pot je v sodelovanju z Evropskim združenjem žrtev prometnih nesreč podal pobudo za obeležitev

tega dne. Predlaga aktivnosti s prižiganjem svečk v soboto, 14. novembra. Tudi naša občina se pridružuje pobudo s prižigom svečk pri osrednjem spomeniku na Kozini.

Smrt ali poškodba v prometni nesreči je nenaden, silovit in travmatičen dogodek, ki ima dolgotrajen ter v številnih primerih celo trajen vpliv na življenje celotne družine. Vsako leto se številu poškodovanih in trpečih zaradi izgube

ljubljene osebe po vsem svetu prišteje več milijonov novih trpečih, zaradi posledic prometnih nesreč.Občutek žalosti in nemoči te ogromne skupine je še toliko večji, ker je veliko število žrtev mladih in ker bi veliko

število prometnih nesreč lahko in morali preprečiti.Tudi odnos javnosti do smrti, poškodb in žrtev prometnih nesreč povečuje občutek nemoči, saj je le-ta

velikokrat nezadosten, neprimeren, neprijazen in celo krut do izgube življenja ali izgube kvalitete življenja.

Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč je tako odgovor na potrebo žrtev prometnih nesreč po javnemu priznanju njihovega trpljenja in izgube.

PRIDRUŽITE SE NAM S SVOJO SVEČKO,PRI OSREDNJEM SPOMENIKU NA KOZINI, V SOBOTO, 14.11., OB 18.00 URI.

Občina Hrpelje - Kozina

Dan spomina na žrtve prometnih nesreč


Približuje se zima, zato bi vas radi opozorili, da je pred nami obdobje, v katerem burja, mraz, sneg, zameti in poledenele ceste povzročijo veliko skrbi vsem voznikom in drugim udeležencem v cestnem prometu. Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, moramo udeleženci v cestnem prometu, predvsem vozniki, računati na možne hitre spremembe voznih razmer. Zaradi navedenega vam namenjamo nekaj priporočil za vožnjo v zimskih razmerah:• hitrost vozila zmanjšati in jo prilagoditi razmeram ter stanju

vozišča,• povečati varnostno razdaljo med vozili,• ne sunkovito spreminjati smeri vožnje, saj vsako tako

ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila,• izbrati pravilno prestavno razmerje, • voziti čim bolj enakomerno brez prekomernih pospeševanj

in zaviranj,• med vožnjo bodimo zbrani in strpni.Ker morajo biti vozila v tem obdobju opremljena z obvezno zimsko opremo, vam posredujemo nekaj podatkov o tem, kaj potrebuje vaše vozilo za varno vožnjo v cestnem prometu v zimskih razmerah.

Vozila morajo biti pozimi (od 15. novembra do 15. marca) in v zimskih razmerah (te so takrat, ko se sneg oprijema vozišča, vozišče je poledenelo ali zasneženo ipd.) opremljena z obvezno zimsko opremo.

Za obvezno zimsko opremo vozila se po naši zakonodaji štejejo:• pri dvoslednih motornih vozilih z največjo dovoljeno maso,

ki ne presega 3500 kg, in njihovih priklopnikih (osebna vozila, kombinirana vozila ipd.) so to: 1. zimske pnevmatike na vseh kolesih ali 2. poletne pnevmatike in v priboru, za pogonska kolesa,

ustrezne snežne verige ali drugi enakovredni pripomočki. Vozila s stalnim štirikolesnim pogonom morajo imeti verige vsaj za zadnjo os, vozila s priklopljivim pogonom pa vsaj na pogonski osi;

• pri dvoslednih motornih vozilih z največjo dovoljeno maso,

ki presega 3500 kg in njihovih priklopnikih so to:1. lopata,2. zimske pnevmatike najmanj na pogonskih oseh ali3. poletne pnevmatike in v priboru, za pogonska kolesa,

ustrezne snežne verige ali drugi enakovredni pripomočki. Vozila s stalnim štirikolesnim pogonom morajo imeti verige vsaj za zadnjo os, vozila s priklopljivim pogonom pa vsaj za stalno vklopljeno os.

Pri pnevmatikah, ki jih štejemo v zimsko opremo, so tako zimske gume (označene z oznako M+S na boku), kanali profila pnevmatik pa morajo biti globoki najmanj 3 mm.

Poleg obvezne opreme vozila imajo lahko vozila tudi priporočljivo opremo, kot so strgalo za sneg in led, topla odeja, manjša lopata, manjša vreča s peskom, zagozde pri tovornih vozilih in avtobusih. Priporočljiv je tudi napolnjen rezervoar z gorivom, predvsem če se odpravljamo na daljše potovanje. Pred uporabo vozila moramo z njega odstraniti sneg, led ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali ki bi se med vožnjo lahko raztresale iz njega, prav tako pa si moramo pred vožnjo očistiti stekla vozila in vzvratna ogledala, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Svetujemo vam tudi, da se v posebno mrzlih dneh oziroma jutrih pred odhodom pravočasno pripravite na pot, tako da segrejete notranjost vozila in nato vozite z večjo previdnostjo zaradi slabih voznih lastnosti vozišča. Že dolgo je namreč znano, da zaradi mrazu v kabini vozila voznikom pada koncentracija in je posledično zaradi tega tudi večje število prometnih nesreč.

Zaradi nevarnejših razmer na vozišču, vam tudi odsvetujemo že prepovedano in sicer: uporabo mobilnih telefonov, uživanje alkoholnih pijač, vožnjo brez uporabe varnostnega pasu in drugih dejavnikov, ki vplivajo na varno vožnjo.Srečno vožnjo in lep pozdrav!

NASVETI ZA VARNO ZIMSKO VOŽNJO!

Pripravil:David Fabjančič Marjan Pelkovodja policijskega okoliša komandir policijske postajepolicist I višji policijski inšpektor III

Sestavine½ kg moke3 jajcaza oreh putramalo limonine lupinemalo vaniliješčepec soližlička sladkorja

Prelivmarmelada ali sadjemaslokruhove drobtinice

Naredimo kvasec, kot za kruh. In potem vse sestavine zamesimo v testo. Testo pustimo vzhajati pol ure. Vmes ga nekajkrat (4-krat) pre-mesimo. Potem ga zrežemo na kvadratke in te pustimo počivati še 10 minut. V loncu zavremo krop in, ko vre, vanj položimo kvadratke in sicer tisto stran, na kateri so ležali, obrnemo navzgor. Potem jih kuhamo 7 minut! Minute so zelo pomembne, saj v primeru, da preko-račimo čas, hitro postanejo trdi. Ko so kuhani, jih vzamemo iz kropa in postavimo na krožnik. Nato v ponvici raztopimo maslo in prežgemo krušne drobtinice. To prelijemo po minutarjih in zraven ponudimo še marmelado. Druga možnost je, da v razvaljane kvadratke položimo marmelado in jih zavijemo kot njoke (cmoke) in damo kuhat. Potem jih samo še z maslom in drobtinicami polijemo. Minutarji so alternati-va njokom, delajo jih v Brkinih. Medtem, ko so njoki iz krompirjevega testa, so minutarji iz kvašenega testa. Dober tek!Recept nam je zaupala Pia Šiškovič iz Slivja.Članek ni bil lektoriran.

KULINARIČNI KOTIČEK Minutarji

Postopek


Nedelja, 6. 9. 2015, ob 10.47: POŽAR VEČJEGA ŠTEVILA BAL SENA – SKADANŠČINANa travniku med Povžanami in Skadanščino je zagorelo 49 velikih siliranih bal sena. Po pozivu ReCO Postojna so na in-tervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so najprej omejili širitev požara, zatem pa več ur gasili bale sena. Pri odvozu slednjih sta jima na pomoč priskočila tudi dva vo-znika delovnih strojev. Zaradi večje razsežnosti intervencije je bila aktivirana tudi občinska civilna zaščita, ki je poskrbela za logistično podporo. Intervencija je bila zaključena ob 16.30, v večernem času pa so gasilci PGD Materija zaradi nevarnosti po-novnega vžiga še enkrat temeljito zalili zažgano seno. Na inter-venciji je sodelovalo 16 gasilcev PGD Materija s petimi vozili in štiri ZGRS Sežana z dvema voziloma, občinska civilna zaščita, dva voznika delovnih strojev ter policisti PP Kozina.

Ponedeljek, 7. 9. 2015, ob 09.11: POŽAR SENA – SKADANŠČINANa travniku med Povžanami in Skadanščino je zagorel ostanek sena siliranih bal sena, ki so prejšnji dan pogorele. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so najprej omejili širitev požara, zatem pa skupaj z lastnikom prekopali zgorelo seno in ga izdatno zalili z vodo. Zaradi ne-varnosti ponovitve požara so gasilci v večernem času območje še enkrat zalili z vodo. Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija s tremi vozili in voznik delovnega stroja.

Sreda, 9. 9. 2015, ob 16.14: POŽAR SENA – SKADANŠČINANa travniku med Povžanami in Skadanščino je ponovno zago-relo seno požganih bal. Po pozivu ReCO Postojna so na inter-vencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so najprej omejili širitev požara, zatem pa seno zalili z vodo. Pri prekopavanju kupa sena jim je na pomoč priskočil tudi voznik delovnega stroja. Na intervenciji je sodelovalo osem gasilcev PGD Materija s šti-rimi vozili in voznik delovnega stroja.

Sreda, 9. 9. 2015, ob 20.19: PROMETNA NESREČA S SMRTNIM IZIDOM – PETRINJENa glavni cesti med odcepom za Prešnico in Petrinjami je voz-nik motornega kolesa, ki je vozil iz smeri Kozina, v levem ovin-

ku zapeljal z vozišča, trčil v kovinsko varnostno ograjo ter hudo poškodovan obležal na cesti. Za njim vozeči voznik motornega kolesa je padlega motorista oplazil, nato pa tudi sam padel po vozišču in se telesno poškodoval. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so protipožarno zavarovali kraj nesreče, zdravstvenemu osebju pomagali pri nudenju prve pomoči ter prenosu poškodovane-ga v reševalno vozilo, razsvetljevali kraj nesreče in na motornih kolesih izklopili vire energije. Hudo poškodovanega voznika prvega motornega kolesa so reševalci NMP Sežana odpeljali na zdravljenje v izolsko bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel. Zaradi nesreče je bila glavna cesta približno dve uri zaprta za ves promet.Na intervenciji je sodelovalo 10 gasilcev PGD Materija z dvema voziloma, štiri ZGRS Sežana z enim vozilom, reševalci NMP ZD Sežana, zdravstveno osebje ZD Hrpelje, policisti PP Kozina in PPP Koper ter delavci cestnega podjetja.

Sobota, 12. 9. 2015, ob 19.19: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – ROŽICEV dimniku stanovanjske hiše v Rožicah so sršeni postavili roj in ogrožali stanovalce. Po pozivu ReCO Postojna so na inter-

vencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so sršenji roj varno od-stranili. Na intervenciji so sodelovali štiri gasilci PGD Materija z enim vozilom.

Petek, 18. 9. 2015, ob 18.58: POŽAR AVTOMOBILA – KOZINAReCO Postojna je posredoval obvestilo, da na avtocesti na Kozi-ni gori osebni avtomobil. Na intervencijo so izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so ob prihodu na kraj ugotovili, da je na osebnem avtomobilu prišlo le do okvare turbine motorja, kar je povzročilo močan dim. Gašenje ni bilo potrebno. Na in-tervenciji je sodelovalo 11 gasilcev PGD Materija s tremi vozili in štiri ZGRS Sežana z enim vozilom.

Sobota, 20. 9. 2015, ob 19.00: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – OBROVNa podstrešju stanovanjske hiše v Obrovu so sršeni postavili tri roje in ogrožali stanovalce. Po pozivu ReCO Postojna so na in-tervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so sršenje roje varno odstranili. Na intervenciji so sodelovali štiri gasilci PGD Mate-rija z enim vozilom.

INTERVENCIJE PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJABač pri Materiji 28/b, 6242 Materija, tel. št.: 041 697545 predsednik, [email protected], www.pgdmaterija.si

PGd MatErIja V SEPtEMBru IN OktOBru 2015


Torek, 22. 9. 2015, ob 19.08: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – ROŽICEV zidu in na podstrešju gospodarskega poslopja v Rožicah so sršeni postavili tri roje. Po pozivu ReCO Postojna so na inter-vencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so sršenje roje varno odstranili. Na intervenciji so sodelovali štiri gasilci PGD Mate-rija z enim vozilom.

Četrtek, 24. 9. 2015, ob 22.09: TEHNIČNA POMOČ – HRPELJEV stanovanju na Slovniški cesti v Hrpeljah je iz stanovanja izte-kala voda. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija in ZGRS Sežana, ki so na kraju ugotovili, da je zaradi napake na vodovodni napeljavi pričela nenadzoro-vano iztekati voda iz zaklenjenega stanovanja, vendar so osta-li stanovalci bloka že pred prihodom gasilcev zaprli ventil ter preprečili nadaljnje iztekanje. Po prihodu lastnika stanovanja so gasilci pregledali objekt. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma in tri ZGRS Sežana z enim vozilom.

Torek, 29. 9. 2015, ob 19.11: POŽAR V NARAVI – ROŽICENad vasjo Rožice je zagorel travnik. Po pozivu ReCO Postoj-na so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. Pogorelo je približno 0,5 ha trave in grmičevja. Na in-tervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma.

Sreda, 30. 9. 2015, ob 11.12: NUDENJE PRVE POMOČI – MRŠEV gozdu pri vasi Mrše se je oseba pri padcu poškodovala in ne-gibna obležala. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo iz-vozili gasilci PGD Materija, ki so poškodovani osebi nudili prvo pomoč in jo prenesli do ceste, zatem pa zdravstvenemu osebju pomagali pri oskrbi ter transportu v reševalno vozilo. Reševalci so osebo odpeljali na zdravljenje v izolsko bolnišnico. Na inter-venciji so sodelovali tri gasilci PGD Materija z enim vozilom, zdravstveno osebje ZP Hrpelje in reševalci NMP ZD Sežana.

Petek, 16. 10. 2015, ob 18.10: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – RITOMEČENa podstrešju stanovanjske hiše v Ritomečah so sršeni postavili roj in ogrožali stanovalce. Po pozivu ReCO Postojna so na in-tervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so sršenji roj varno odstranili. Na intervenciji so sodelovali štiri gasilci PGD Mate-rija z enim vozilom.

Četrtek, 22. 10. 2015, ob 17.41: POŽAR V NARAVI – ROŽICENad vasjo Rožice je zagorel travnik. Po pozivu ReCO Postoj-na so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so po-žar pogasili. Pogorelo je približno 0,1 ha trave in grmičevja. Na intervenciji je sodelovalo pet gasilcev PGD Materija z dvema voziloma.

Nedelja, 25. 10. 2015, ob 02.00: POŽAR V KURILNICI – OBROVV Obrovu je zagorelo v kurilnici stanovanjske hiše. Pred priho-dom gasilcev je stanovalec pričel z gašenjem in požar uspešno omejil. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili ga-silci PGD Materija, ki so požar dokončno pogasili, iz hiše po-spremili starejšo osebo, ki je kljub dimu ostala v sobi, pregledali in prezračili vse prostore, iz kurilnice odnesli pogorele predmete ter objekt pregledali s termovizijsko kamero. V požaru je delno pogorela instalacija in nekaj manjših predmetov. Na intervenciji je sodelovalo sedem gasilcev PGD Materija z dvema voziloma in policisti PP Kozina. Aktivirani so bili tudi gasilci ZGRS Sežana, ki pa so bili po prvih ugotovitvah s kraja intervencije med potjo preklicani.

Nedelja, 25. 10. 2015, ob 17.15: ODSTRANJEVANJE SRŠENOV – MIHELEV cerkvi sv. Elije v Mihelah so sršeni postavili roj in ogrožali obiskovalce. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvo-zili gasilci PGD Materija, ki so sršenji roj varno odstranili. Na intervenciji so sodelovali tri gasilci PGD Materija z enim vozi-lom.

Sobota, 31. 10. 2015, ob 13.34: POŽAR V NARAVI – POVŽANEV Povžanah je zagorel travnik. Po pozivu ReCO Postojna so na intervencijo izvozili gasilci PGD Materija, ki so požar pogasili. Pogorelo je približno 250 m² trave in grmičevja. Na intervenciji je sodelovalo 11 gasilcev PGD Materija s tremi vozili.

Planinsko društvo Slavnik vabiv nedeljo, 6. decembra,

NA POHOD V NEZNANO!Člani društva imajo brezplačen prevoz.

Vabljeni!


Septembra letos so minila tri leta, odkar so dekleta prvič zapela v takrat še malo manjši zasedbi na poroki v Stru-njanu. Od aprila letos pa delujejo kot društvo v naši občini, kjer imajo vaje in do sedaj je bila tu tudi večina nastopov.V preteklem letu so prepevale na koncertu Mladi pojejo v Kopru, ki ga organizira Akademski pevski zbor Univerze na Primorskem v sklopu Simfonic Voices, na koncertu v Knežaku, na porokah v Dutovljah, Pivki, Štanjelu, Baču, Ankaranu, na raznih koncertih v Hrpeljah, v NUK-u v Lju-bljani, organizirale so tudi poletni koncert z naslovom Pesem na vasi, ki je bil avgusta v Rodiku. Sodelovale so z različnimi pevskimi in instrumentalnimi sestavi iz domače občine (Kvintet Utrip, Brkinska godba 2000, MoPZ Slavnik, Folklorna skupina Brkini) in od drugod (Ženska vokalna skupina Lipa, MePZ Tabor Kalc Knežak, instrumentalna skupina gHOSt).Že nekaj časa se pridno pripravljajo na letni koncert, ki bo 14. novembra 2015 ob 19h v Kulturnem domu Hrpelje. Čaka nas glasbeni večer, poln presenečenj. V goste so pova-bile žensko vokalno skupino Grlica iz Vipavske doline, ki se pripravlja na regijsko tekmovanje v Postojni, oktet Aljaž, ki vedno prepriča z izbranim programom in ubranim petjem, ter otroške vokale Zvezdice, to so deklice, ki so pred krat-kim navdušile na koncertu kvinteta Utrip. Karine pa nam pripravljajo pestro paleto izbranih skladb različnih žanrov, nekaj a cappella, pri nekaterih pa se jim bodo pridružili tudi domači instrumentalisti in solisti. Da bo program še bolj pester in zanimiv, so v goste povabile še igralce, ki bodo z vmesnimi prizori povezali del večera.Karine vas prisrčno vabijo in obljubljajo nepozaben večer! Pridite, ne bo vam žal. Vstop je prost.

Vokalna skupina

Karina prireja

LETNI KONCERT

Srečanje gospodarstvenikov in podjetnikov Občine Hrpelje - Kozina z ministrom Zdravkom Počivalškom

Vljudno vas vabimo na SREČANJE

GOSPODARSTVENIKOV IN PODJETNIKOV iz Občine Hrpelje - Kozina, ki bo v petek, 4. decembra 2015 ob 13.30 uri, v KD Hrpelje.

Gost srečanja bo minister za gospodarstvo RS, Zdravko PočivalšekProgram srečanja

•Pozdravni nagovor županje Občine Hrpelje – Kozina, gospe Saše Likavec Svetelšek •Predstavitev spodbud MGRT za gospodarstvo v naslednjem finančnem obdobju

•Razgovor z ministrom za gospodarstvo RS, Zdravkom Počivalškom

Pogovor bo moderirala novinarka Janja Novoselc


JOGA OBRAZAvadba z obraznimi mišicami, s katero se obraz in celotno telo

pomladitaALI VESTE, DA KO TRENIRA-MO OBRAZ, ISTOČASNO NE-

GUJEMO SVOJE SRCE, JETRA, PLJUČA, VRANICO IN LEDVICENekateri telovadijo, drugi meditira-jo, se sprehajajo in zdravo prehra-

njujejo – kar je tudi prav. Večina pa na obrazne mišice pozabi in si naredi

veliko škodo, ki bi jo bilo zlahka mogoče preprečiti. Joga obraza nas na naraven način pomladi in zdra-vstveno okrepi. Obraz izpisuje naše počutje, povešene veke pomenijo, da preveč skrbimo, gube so naša

neizražena čustva, ustni kotički nam nakazujejo, kam usmerjamo svojo dragoceno energijo. Ko začnemo trenirati z obrazom, mišice prido-

bijo na volumnu, gubice se začnejo brisati, učvrstimo ohlapne in razte-

gnjene ter dvigujemo upadle mišice, zato smo videti mlajši, odstranimo podočnjake, okrepimo vid, istoča-sno negujemo vseh pet notranjih organov, razstrupimo naše telo,

si povrnemo izgubljeno energijo, uravnavamo hormone in telesno težo. Primerna je za vsakogar in vse starosti, za moške in ženske,

športnike, še posebno pa za tiste, ki si želijo več časa za svoje užitke in

manj stresa – predvsem pa ohraniti vitalnost in mladosten videz. Nauči-te se jo z lahkoto, velik poudarek je le na pravilnem izvajanju, ker imajo samo tako vaje svoj učinek. Vse to osvojite na pettedenskem tečaju.

Vsi, ki si želite mladostnega videza, vabljeni v vaški dom Hrpelje!

Sreda, 18. novembra, ob 19. uri na uvodno predsta

vitev in začetek pettedenskega treninga naravnega pomlajevanja. Predhodne prijave so

obvezne na: 040 727 916 ali e-pošto:

[email protected] vami bom Nives Ka Tarini,

licencirana inštruktorica Savinine joge obraza.

KD Dotik in Knjižnica Kozina vas vabita na ogled razstave

"Orleški predniki v sliki in besedi"

od 3. 11. 2015 do 30. 11. 2015in na pogovorni večer z Iris Birsa ob njeni knjigi "Orlek in Orlečani"

17. 11. 2015 ob 18.00.Dogodek bodo glasbeno popestrili:

UPZ Dotik ter duo Maurizio Marchesich (harmonika) in Erik Birsa (flavta).

Prisrčno vabljeni v knjižnico na Kozino!


ZIMSKA REKREACIJA za osnovnošolce

PŠD, Sončna pot, vabi osnovnošolce na ZIMSKO REKREACIJO v telovadnici OŠ DBB Hrpelje! Pričeli bomo v novembru in tako naprej do meseca aprila 2016. Ker se prilagajamo potrebam tekmovanj, bodo dnevi naknadno sporočeni, predvidoma ob četrtkih, pred samo rekreacijo, tako se bomo sproti tudi obveščali med seboj. Za rekvizite je poskrbljeno, s seboj prinesite samo dobro voljo in obutev za v dvorano!

NAMIZNI TENISV pripravi je tudi organizirano igranje namiznega tenisa ob sredah in petkih med 18.00 in 20.00 uro v Vaškem domu v Hrpeljah. Na samo igranje ste vabljeni tudi starši, da se pomerite v družinskem krogu ali kar tako.Več o PINKPONKANJU v domu, kjer bomo tudi dorekli vse ostale podrobnosti. Mize so, loparje, žogice in voljo do zabave pa prinesite seboj!Info: 031 361 018 Tomaž (seveda v večernih urah prosim!!!!!)

Vabljeni Otvoritev razstave

z naslovom:

Jaz in ti v ustvarjanju

Razstavljata: Karmen Mikolj Filipčič

in Peter Filipčič

21.11.2015, ob 17:30 uri, v Kulturnem domu Hrpelje.

nove in rabljene smučarske opremeSOBOTA, 21.11.2015, 8.00-18.00VAŠKI DOM HRPELJE

INFO: [email protected]

Rabljeno smučarsko opremo prinesite v komisijsko prodajalno vPETEK, 20. 11. 2015 od 18.00 - 20.00 in na dan sejma vSOBOTO, 21. 11. 2015 od 8.00 - 9.00 v Vaški dom Hrpelje

ŠPORTNO DRUŠTVO ORGANIZIRA

2. TRADICIONALNISMUČARSKI SEJEM

Na zabavno druženje s presenečenji vas vabi Športno društvo BrkinSki!


je pričelo športne aktivnosti za priprave na smučarsko zimo 2015/16. V oktobru smo uspešno izpeljali kolesarjenje in tek.21. 11. 2015 organiziramo SMUČARSKI SEJEM, ki se bo odvijal v hrpeljskem vaškem domu. Na sejmu bo tudi predstavitev idej in planov za zimo 2016.30. 11. 2015 se bo odvijala tradicionalna žurka »na Ovinku«. Obstoječi člani Brkinski boste lahko podaljšali članarino, novi člani pa izpolnili pristopno izjavo. 10. 12. 2015 gremo na ski-opening v Saalbach.

Vse informacije lahko dobite na spletni strani www.brkin-ski.eu in facebooku: Brkinski

MIKLAVŽEV KONCERT

»TAMALI« z gosti

05.12.15, ob 17h,

v Kulturnem

domu Hrpelje!

ŠPORTNO DRUŠTVO


OTROCI, VABLJENI NA PREDSTAVO:Pika Nogavička in Gusar Val - potovanje na otok zakladovV sredo, 25. 11., ob 17h v KD Hrpelje!

Vabljeni na

stand up komedijo z

Lucijo Ćirović!Moj stand-up nastop bi lahko poimenovali: PRED

UPORABO PRETRESI. Zakaj? Ker ko se ti v življenju zgodi

kaj pretresljivega, si najprej prizadet in bi se najraje skril

v najbolj skriti kot, nato postaneš jezen in te preplavljajo

maščevalne misli, potem pa preteče nekaj časa, pomiriš se

... in narediš stand-up komedijo!

V sredo, 18. 11.,

ob 19:30 v KD Hrpelje

Cena 8 EUR v predprodaji/rezervacija.

10 EUR na dan dogodka.

Sprejemamo tudi rezervacija na

040/422-944, ali preko elektronske pošte:

[email protected]

Pogumni gusarski kapitan Val je našel strgan starodavni zemljevid, ki vodi do otoka zakladov. V pristanišču vkrca posadko in skupaj odpotujejo na otok Taka Tuka misleč, da jih na otoku čaka Zamorski kralj, ki ima manjkajoči del zemljevida. Na veliko presenečenje vseh pa ga pričaka najbolj zabavna, najmočnejša in vseh ukan polna Pika Nogavička. Ne samo, da Pika prelisiči kapitana, celo njegovo ladjo si sposodi in z otroki odpluje na otok Čunga Lunga. A tudi gusar Val, vajen morja in ukan, ima svoj skrivni načrt.Konca ne smemo izdati, lahko samo povemo, da je srečen.Izvaja: Gledališče Enostavno prijatelji

Vstopnina: 4 EUR (otroci do 2 let imajo prost vstop)

Folklorna skupina Brkini vabi na ogled filma Celovečerni film

"Bo ben taku, da bo prow" v petek, 27.11., ob 19h, v KD Hrpelje

NOVEMBER 2015 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NAPOVEDNIK | 51

RAZNAŠANJE GLASILAObčinsko glasilo raznaša POŠTA SLOVENIJE. V pri-meru, da glasila ne prejmete na dom, se obrnite na pošto na Kozini, v Materiji ali Obrovu in jim sporoči-te, da glasila niste prejeli. Tako vam bodo glasilo lah-ko dostavili naknadno. Glasilo dobite brezplačno tudi v kiosku na Kozini ali na občini. Glasilo je na voljo tudi v elektronski obliki na internetni strani občine: www.hrpelje-kozina.si.Prihodnja, novembrska številka bo izšla v četrtek, 10. decembra 2015 (uredništvo si pridržuje pravico do spremembe datuma izida glasila). Rok za članke je 27. november 2015! Uredništvo

KRAJEVNI URAD HRPELJEvsako prvo in tretjo sredo v mesecu, od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 16.30 ureKNJIŽNICA KOZINATel.: (05) 680 30 27, pon: 8.00 16.00, tor: 12.00 18.00 ,sreda in petek: 10.00 17.00, četrtek zaprto, sobota: 8.00 13.00, nedelja zaprtoMEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVOTel: (05) 73 10 141 ali po elektronski pošti: [email protected]

POŠTA Kozinaod ponedeljka do petka: 8.00–11.30 in 14.30–18.00, sobota: 8.00–11.00

POŠTA MaterijaPon, tor, čet, pet: 8.00–16.00, sre: 8.00–17.00, sobota: 9.00–11.00

POŠTA ObrovNOV URNIK ZA SOBOTO! Ponedeljek, sreda, petek: 9.00–11.00, torek, četrtek: 15.00–17.00, sobota: 8.00–9.00.

Banka Koperod ponedeljka do petka: 8.30–16.30, sobota: 9.00–12.00Deželna banka Slovenijeod ponedeljka do petka: 8.00–12.00 in 13.00–16.00, sobota: zaprto

ZBIRNI CENTER KOSOVNIH ODPADKOV V HRPELJAH (na začetku obrtne cone):tor: 14.00–17.00, čet: 9.00–13.00, vsako 1. in 3. soboto v mesecu: 9.00–13.00

Dimnikarske storitve Enerdim: 031 662 550

Zdravstvena postaja Hrpelje: (05) 689 04 90 Splošna ambulanta dr. Georgijeva: 05 6890 498Splošna ambulanta dr. Lazić: 05 6890 499Referenčna ambulanta: 05 6890 500Dežurna služba in urgenca: 05 6890 490Lekarna Hrpelje: (05) 680 00 60pon–pet: 8.30–16.00, sob: 9.00–12.00, ned: zaprtoLekarna Divača: (05) 731 17 80pon: 12.30–19.00, tor: 7.30–14.00, sre: 10.00–19.00, čet–pet: 7.30–12.00 Lekarna Sežana: (05) 731 17 70pon –pet: 8.00–19.00, dežurstvo: 19.00–21.00, sob: 9.00–12.00, dežurstvo: 19.00–21.00, ned: dežurstvo: 9.00–11.00 in 19.00–20.00Lekarna Koper na Kidričevi: (05) 611 00 00Dežurstvo: neprekinjenoRedni urnik: pon–pet: 7.30–19.00, sob: 7.30–13.00, nedelja in prazniki: 8.00–12.00Varuh pacientovih pravic: Info: 041 667 501; ponedeljek, torek in četrtek od 18:00 do 20:00 ali epošta: [email protected]kp.si. Več na: http://www.mz.gov.si/Veterinarska ambulanta Hrpelje: (05) 680 01 99Policija: 113Policijska postaja Kozina: tel.: (05) 618 12 00 ali enaslov: [email protected]

Gasilci in nujna medicinska pomoč: 112 PRIJAVA NAJDBE ZAPUŠČENE ŽIVALI (brez skrbnika) ALI IZGUBLJENE ŽIVALI: 051 30 44 35 (Polona) ali 041 71 37 32 (Ada), Zavetišče Horjul PRIJAVA ŽIVALI, KI OGROŽA VARNOST ČLOVEKA ALI PREDSTA-VLJA NEVARNOST V PROMETU: Policija na 113 PRIJAVA NAJDBE MRTVE ŽIVALI: (05) 338 37 01, Veterinarsko higienska služba Nova Gorica, enota Južne Primorske PRIJAVA MUČENJA OZ. NEPRAVILNE OSKRBE ŽIVALI PO VE-LJAVNI ZAKONODAJI: VURS, OU Koper, Trg Brolo 4, 6000 Koper, [email protected], (05) 663 45 00

Naravoslovno-zgodovinska učna pot – informacije za ogled: Vladimir Grželj (031 539 028) in Darij Jelušič (041 282 453)

BREZPLAČNI PREVOZI: [email protected], www.sopotniki.org, 031 831 030

Za najavo prireditve v Občinskem glasilu pošljite elektronsko pošto na naslov: [email protected] ali pokličite na telefon: (05) 6800 150 ali pošljite po pošti na naslov: Občina Hrpelje Kozina, Hrpelje, Reška c. 14, 6240 Kozina.Info za glasilo: Ester Mihalič, 051 677 017 in [email protected] Info za prireditve in drugo: Občina Hrpelje Kozina, Ester Mihalič, tel.: (05) 6800 150, epošta: ester.mihalic@hrpeljekozina.siGlasilo izdaja: Občina Hrpelje Kozina, Hrpelje, Reška cesta 14, 6240 Kozina. Naklada 2000 izvodov. Odgovorna urednica: Ester Mihalič, Uredniški odbor: Helena Godina, Vlasta Race Boljunčič, Vasja Valenčič, Jadran Šturm, Nives Mahne Čehovin in Nika Križman. Lektorica: Nives Mahne Čehovin.Tisk in oblikovanje: Tiskarna Vek, Koper. Foto: arhiv občine, kar ni posebej navedeno. Število izvodov: 2140 kos.

POTUJOČA KNJIŽNICAPotujoča knjižnica bo v novembru in decembru 2015 obiskala Občino Hrpelje - Kozina po naslednjem razporedu:Kraj Ura Datum obiska

Javorje 16.45–17.15 26. november Materija 13.30–13.50 5. november in 3. decemberVelike Loče 14.00–14.30Gradišče 14.40–15.20Markovščina 15.30–16.00Slivje 16.10–17.00Hotična 17.10–17.30Brezovica 17.40–18.10Rožice 18.20–18.40Rodik 8.30–9.00 9. november in 17. december

Za potujočo knjižnico: Nevenka Gropajc

52 | NAPOVEDNIK | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | NOVEMBER 2015

Koledar aktualnih dogodkov v OHK za november 2015Foto: Slavko Gerželj

Datum in ura Kraj Dogodek Organizator Kontakt14.11., ob 19h KD Hrpelje Letni koncert vokalne skupine Karina Karina [email protected]

14.11., ob 18h pri osrednjem spomeniku na Kozini Obeležitev spomina na žrtve prometnih nesreč OHK 05 6800 150

17.11., ob 18h Knjižnica Kozina Predstavitev knjige Orlek in Orlečani avtorice Iris Birsa Knjižnica Kozina 05 6803 027

18.11., ob 19.30 KD Hrpelje Stand up komedija z Lucijo Ćirović OHK 05 6800 150

19.11., ob 17h Večnamenski prostor OŠ DBB strokovno srečanje Športno srce Športna zveza OHK [email protected]

21.11., od 9.30 dalje Knjižnica Kozina 2. medgeneracijska ustvarjalnica Knjižnica Kozina 05 6803 027

21.11., ob 17.30 KD Hrpelje otvoritev razstave Jaz in ti v ustvarjanju Karmen Mikolj Filipčič in Peter Filipčič 041 280 276

21.11., ob 19.00 KD Hrpelje Večer plesa, igre in glasbe Folklorna skupina Brkini 041 280 276

21.11. Vaški dom Hrpelje smučarski sejem Brkinski www.brkin-ski.eu

30.11. Bar Dimnice Predsmučarska zabava Brkinski www.brkin-ski.eu

25.11., ob 17h KD Hrpelje Predstava za otroke OHK 05 6800 150

4.12., 13.30 KD Hrpelje Srečanje gospodarstvenikov z ministrom Počivalškom OHK 05 6800 150

5.12., ob 17h KD Hrpelje Koncert »Tamali« z gosti Brkinska godba 2000 www.brkinskagodba2000.si

6.12. Pohod v neznano PD Slavnik 031 585 195 Vojko

8.12., ob 18h Knjižnica Kozina Predstavitev knjige Kozinska zgodba avtorja Stojana Šturma OHK in Knjižnica Kozina 05 6800 150

Nija telovadba: v Hrpeljah vsak torek in četrtek, v Rodiku vsak torekQigong: vsak ponedeljek od 18.30-20.00 v Vaškem domu HrpeljeNordijska hoja: Športna dvorana Hrpelje, vsak zadnji petek v mesecu ob 17.uriAerobika: Vaški dom Hrpelje, vsak torek in četrtek, od 18h do 19hZumba: Vaški dom Hrpelje, vsako sredo, od 18h do 19hPrijava prireditev: [email protected]

Documents

občinsko GLASILO...vega vaškega doma. Doslej je projekt občino stal dobrih 25.000 € – do se-daj so urejeni temelji in komunalne priključki. Zemljišče je bilo podarjeno s