obletnici ob rob ztema meseca 2 odnosih z javnostmi, katerih se-stavni del je tudi na{e glasilo, smo na teh straneh `e precej pisali. Ob 40-letnici izida prve {tevilke glasila slo-venskega

obletnici ob rob

1

IZDAJATELJElektro-Slovenija, d.o.o.

UREDNI[TVOGlavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro JakominAdrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02e-mail:brane.janjic�eles.si

ÂSOPISNI SVETpredsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednicaIda Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Vladimir Vaupoti~ (SEL), Jadranka Lu`nik(SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin(TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana),Danica Mirnik (El. Celje), Jelka OroìmKop~e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RIMaribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE),Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik(Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov).Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana

OBLIKOVANJEPeter @ebre

GRAFI^NA PRIPRAVAMAXILINE d.o.o. Ljubljana

TISKDELO TISKARNA d.d., Ljubljana

NA[ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 8.000 izvodov

Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 22. decembra 2000. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 11. decembra 2000.

ISSN 1408-9548

www.eles.si

a nami je bogato in pestro ob-dobje {tirih desetletij, v katerem pa jetemeljno poslanstvo glasila sloven-skega elektrogospodarstva pravzapravves ~as ostajalo isto – notranjo in zu-nanjo javnost seznanjati z aktualni-mi dogajanji v elektrogospodarstvu.Danes ìvimo v obdobju hitrihdru`benih in tehnolo{kih spremembin hkrati tudi v ~asu, ko vloga, po-men in vrednost informacij naglo na-ra{~ajo. Ko govorimo o prihodnosti

glasila, kot je Na{ stik, se pravzaprav sre~ujemo z dvemazanimivima pojavoma. Na eni strani zanimanje za glasiloè nekaj ~asa nara{~a tako pri bralcih kot pri ogla{evalcih,na drugi pa se nenehno sre~ujemo z vpra{anjem, kaj bo zglasilom jutri ob napovedanem odprtju in liberalizaciji tr-ga ter pri~akovani privatizaciji posameznih elektroener-getskih podjetij. Na{ odgovor na zastavljeno vpra{anje jelahko samo eden in je povsem jasen. Odprtje trga z elek-tri~no energijo prina{a {tevilne spremembe, ki bodo bistve-no posegle v sedanje razmere. Ravno pri uveljavljanju tehsprememb in njihovi uspe{ni uveljavitvi pa ima internokomuniciranje lahko odlo~ilno vlogo. Interno glasilo je pritem sicer zgolj eno izmed orodij internega komuniciranja,ankete, ki jih med na{imi bralci opravljamo vsaka tri leta,pa kaèjo, da je poleg osebnega komuniciranja ravno gla-silo Na{ stik poglavitni vir informacij ali, ~e govorimo naravni sistema, sploh edini vir informacij in kot tak{enopravlja tudi pomembno povezovalno vlogo med sicer sa-mostojnimi, a tehnolo{ko in poslovno tesno povezanimipodjetji. Z ve~jo liberalizacijo lahko pri~akujemo, da sebodo podjetja morala komunikacijsko predvsem {e bolj od-preti, v tak{nih razmerah pa se ravno Na{ stik kaè kotidealen prostor za pridobivanje podpore in predstavitevposlovnih ciljev posameznih elektroenergetskih organizacij.V tej lu~i lahko zato le re~emo, da so vam na{e izku{nje inznanje {e naprej na voljo, predvsem od vas pa je odvisno, vkolik{ni meri jih boste znali tudi koristno izrabiti.Na koncu bi se v imenu uredni{tva {e enkrat rad zahvalilvsem, ki glasilo elektrogospodarstva è od samega za~etkaodlo~no podpirate, saj brez podpore vseh, ki ste na{ drago-ceni vir informacij, in seveda tudi vseh na{ih zvestih bral-cev Na{ stik zagotovo ne bi mogel uspe{no ìveti.

z

tema meseca

2

odnosih z javnostmi, katerih se-stavni del je tudi na{e glasilo, smo nateh straneh è precej pisali. Ob 40-letnici izida prve {tevilke glasila slo-venskega elektrogospodarstva pa smose v podjetja napotili predvsem z na-menom izvedeti, kak{ne oblike ko-municiranja izvajajo in podpirajo vsvojih poslovnih okoljih. Pogovorilismo se tudi z nekaterimi tujimi indoma~imi strokovnjaki s podro~jainternega komuniciranja, da bi lahkotako la`je doma~e izku{nje umestili vevropski prostor in jih primerjali sprakso v tujini in v drugih gospodar-skih panogah.

KOMUNICIRANJE V PODJETJIHPRIHODNOSTIVsa sodobna informacijska tehnolo-gija je namenjena enemu samemu ci-lju, prenosu in izmenjavi znanja, iz-ku{enj ter informacij oziroma ko-municiranju med ljudmi. Na ravnipodjetij se ta odnos prena{a na ko-municiranje med zaposlenimi in vo-dilnimi, v sami poplavi tak{nih indruga~nih informacij pa se zastavljatemeljno vpra{anje, ali te informacijesploh doseèjo ciljno publiko in ~ejih, ali jih ta tudi pravilno razume. Toso bila nekatera osrednja izhodi{~advodnevnih razprav udeleèncev 6.kongresa evropske zveze urednikov

internih glasil, ki je potekal 12. in 13.oktobra v Londonu. Ena zanimi-vej{ih je bila tudi predstavitev dose-danjega predsednika zdruènja AlanaPeaforda, ki je dosedanje britanskeizku{nje strnil v vpra{anje, kako u~in-kovito organizirati komunikacije vspremenjenem poslovnem in tudi in-formacijskem okolju. V Veliki Brita-niji je spremembe, povezane s proce-si globalizacije in nastajanja enotnegaevropskega trga, doìvelo 60 odstot-kov podjetij, z zdruèvanjem podjetijin njihovo {iritvijo pa je pri{lo tudido bistvenih sprememb na podro~jukomuniciranja. Z raz{iritvijo dejav-nosti evropskih podjetij, pogostokrattudi na ve~ dràv ali celo celin, se jezato pojavilo vpra{anje, kako vsemtem razli~nim skupinam (starostnim,izobrazbenim, jezikovnim, verskim,kulturnim) posredovati informacije,da jih bodo pravilno razumeli in tudidojeli, kako pomembno je njihovodelo za doseganje uspehov na trgu.Rezultati obse`ne raziskave med bri-tanskimi podjetji so pokazale, da sizaposleni v sedanjih razmerah najboljèlijo neposrednega komuniciranja zvodilnimi (pogovori, timsko delo,konference) in ~im bolj odkrite inpo{tene informacije o dogajanjih vpodjetju, na drugi strani pa naj-ve~krat dobijo prilagojene ter naspro-tujo~e si informacije in govorice. Ker

je zdruèvanje in preoblikovanje pod-jetij pripeljalo tudi do odprave sred-njega menad`menta, je izpadla {e ti-sta raven neposrednih komunikator-jev, ki so delno zapolnjevali vrzel medzaposlenimi in vodstvom. Zaradi tegaje nujno, da se spremenjenim komu-nikacijskim razmeram podjetja ~imprej prilagodijo tudi s spremembokomunikacijske politike, in sicer vsmeri priblièvanja posameznim cilj-nim javnostim in spodbujanja ~im{ir{e izmenjave informacij. Dejstvo jenamre~, da se po zaslugi sodobne ko-munikacijske tehnologije (internet,intranet, elektronska po{ta) informa-cije {irijo zelo hitro, tako da jih nimogo~e ve~ prirejati in skrivati predzaposlenimi. S tem pa se je pove~alatudi vloga uradnih komunikatorjev vpodjetjih, ki morajo komunikacijezastaviti z dolo~enimi strate{kimi ciljiin jih usmerjati k ciljnim skupinam.Iz tega izhaja, da je treba zaposlenezelo dobro poznati, komunikacijskiodnos pa vzpostaviti na najvi{ji stro-kovni ravni. Pomen odprtih in us-merjenih informacij je {e toliko po-membnej{i pri uveljavljanju spre-memb, ko se najprej sre~ujemo s stra-hom, zanikanji, jezo in {ele v zadnjifazi s sprijaznjenjem in pogledi v pri-hodnost, saj lahko zaradi neustrezne-ga komuniciranja in seznanjanja sspremembami vsa na{a prizadevanjapropadejo. ê torej sku{amo tuje izku{nje prene-sti v slovenski prostor, bi lahko deja-li, da se s priblièvanjem Evropi po-dobnim procesom zagotovo ne bomomogli izogniti tudi sami. Ker je elek-trogospodarstvo ravno ta hip tudi vfazi {tevilnih in obse`nih sprememb,bi morala vodstva podjetij ve~ po-zornosti nameniti komunikacijskimodnosom v svoji okoljih, v nasprot-nem bodo morali za uveljavitev spre-memb nameniti ve~ truda in sredstev.

KOMUNICIRANJE JE KLJU^ DO USPEHA»@e za~etni{ka literatura na podro~jukomuniciranja, ki je nastajala è na

V dobi, ki je preplavljena s {tevilnimi klasi~nimi in sodobnimikomunikacijskimi orodji, prakti~no ni ve~ mo`nosti, da bi ko-munikacijsko zaprte organizacije preìvele, kar se ve~ina podje-tij tudi zaveda. [e vedno pa ostaja odprto pomembno vpra{anje,ali je podjetjem uspelo najti pravo pot za zadostitev komunika-cijskih potreb notranje in zunanje javnosti.

O

ÂSI ZAHTEVAJO odprtoKOMUNICIRANJE

brez varovalke

3

prelomu prej{njega stoletja, je poka-zala, da vse organizacije temeljijo nakomuniciranju. Ko govorimo o orga-niziranju, govorimo torej tudi o ko-municiranju,« je za~el dr. DejanVer~i~ iz Pristopa, dru`be za komu-nikacijski management, pogovor opomenu internega komuniciranja.Znotraj internega komuniciranjamoramo najprej lo~iti dve temeljnivrsti, in sicer funkcionalno ali delov-no komuniciranje, ki je neposrednopovezano z izvajanjem nalog, insplo{no korporativno komuniciranje,ki drì organizacijo skupaj in ji omo-go~a, da se usmerja v dolo~eno smer.ûstvena vez med zaposlenimi inpodjetjem je torej enakovredno goni-lo podjetja. Interno komuniciranje je postalo pobesedah dr. Dejana Ver~i~a v zadnjihletih tako pomemben del znotraj or-ganizacij iz enostavnega razloga – kerse je hitrost, s katero se morajo orga-nizacije prilagajati spremembam, zelopove~ala, kar pomeni, da se morajotemu primerno hitro spreminjati tudiznanja. In kako na najla`ji na~in pre-na{ati znanje? S komuniciranjem.»Vse organizacije, ki stavijo na znan-je, danes spodbujajo vse mo`ne obli-ke komuniciranja med zaposlenimi.Po eni strani nadgrajujejo klasi~neoblike, kot so elektronski in tiskanimediji, po drugi strani pa so nekateriè tako dale~, da pri na~rtovanju po-slovnih stavb upo{tevajo, kako borazporeditev v prostoru vplivala nakomunikacijo med zaposlenimi, sepravi, da urejajo posebne ~ajnice inparke, kjer se ljudje lahko sre~ujejo inpogovarjajo.«

STRATEGIJE INTERNEGAKOMUNICIRANJAStrategije, ki jih prevzemajo podjetjav internem komuniciranju, so v veli-ki meri odvisne od situacije, v katerise je podjetje zna{lo. Dr. DejanVer~i~ poudarja dva skrajna tipa. Prvije poskus standardizacije komunicira-nja in predpisovanja na~inov komu-niciranja, kar pogosto najdemo v sto-

ritvenem sektorju – zaposleni morajobiti ~im bolj prijazni in ustre`ljivi, {eve~, predvideti posku{ajo vse mo`nesituacije, v katerih se lahko znajdepodjetje in kako se naj takrat ob-na{ajo. Druga strategija pa so zeloodprti modeli komuniciranja, kjersku{ajo podjetja ustvariti pogoje, dase bodo zaposleni lahko sre~evali.»Tudi za komuniciranje je potreben~as in podjetja morajo spoznati, da je~as, ki ga pustijo zaposlenim na raz-polago za pogovor, dobro naloèn, nepa vrèn vstran,« poudarja. Zato sopotrebni, kot è omenjeno, posebniprostori za sre~evanje. Podjetja mora-jo torej ustvarjati fizi~ni in dru`beniprostor, kjer se ljudje lahko sre~ujejo,komunicirajo in nenazadnje dobivajododaten zagon za delo.

PSIHOLO[KA POGODBA MEDZAPOSLENIMI IN VODSTVOMVsega, kar zaposleni pri~akujejo odorganizacije, enostavno ni mogo~ezapisati v pogodbo o zaposlitvi, zatoobstaja {e neka posebna pogodba, kimotivira ljudi - psiholo{ka pogodba.To je, kot razlaga dr. Ver~i~, nenapi-sani dogovor med podjetjem in zapo-slenimi o tem, kaj je zaèleno, po-trebno, pravi~no in znotraj katerihmeja je mogo~e kaj pri~akovati. »Us-peh organizacije temelji prav na tehpravilih igre,« dodaja. Kr{itve te po-godbe za zaposlene niso ni~ manjdramati~ne kot kr{itve pogodb o za-poslitvi. Pomemben del tega tihegadogovora je tudi informiranost zapo-slenih o tem, kaj se v podjetju dogaja.Uslu`benci na delovnem mestu po-gosto pogre{ajo informacije o do-lo~enih temah in tu imajo pomem-bno mesto interna glasila, ki povezu-jejo zaposlene in jim ponujajo odgo-vore. V Sloveniji vladajo po besedahdr. Ver~i~a na tem podro~ju zanimiverazmere, ker interna glasila {e nisodoìvela tranzicije, saj {e vedno boljali manj delujejo preko karizme gene-ralnih direktorjev. Poleg tega pa ugo-tavlja, da so pomemben del internegakomuniciranja {e vedno sindikati, ki�

KOMUNICIRANJEPRILAGAJATI POTREBAM

sode~ po odgovorih, ki smo jihna na{a vpra{anja prejeli od vodstev elektro-energetskih podjetjih, lahko sklepamo, da seve~ina podjetij sicer zelo dobro zaveda pome-na komuniciranja in obve{~anja javnosti odogajanjih v podjetju, vendar pa hkrati nizmo`na prestopiti {e tiste zadnje stopni~ke intej dejavnosti v podjetju dati tudi strokovnopodlago. Ve~ina podjetij je namre~ {e vednobrez lastnih slu`b za odnose z javnostmi, po-sledi~no pa je tudi komuniciranje usmerjenobolj k izmenjavi najnujnej{ih poslovnih in-formacij in ne h graditvi podobe podjetja, ob-likovanja razpoznavnosti in spodbujanju pri-padnosti. Kljub temu pa razveseljuje dejstvo,da vendarle ve~ina sku{a vzpostaviti z zapo-slenimi ~im bolj neposreden dialog, pri ~emerso pa~ nekatera podjetja uspe{nej{a od dru-gih. Glede na vse ve~je {tevilo komunikacij-skih medijev in s tem povezano pravo poplavoinformacij, na drugi strani pa tudi vse ve~jepritiske trga tudi na elektroenergetsko po-dro~je, je pri~akovati, da bodo v bli`nji pri-hodnosti podjetja preprosto prisiljena ve~energije in sredstev nameniti tudi temu po-dro~ju svojih poslovnih dejavnosti. Ne nazad-nje so tak{ne tudi izku{nje velikih evropskihpodjetij, ki so sicer to pot prehodila è pred~asom in se ta hip sre~ujejo bolj z vpra{anji,kako svoja sporo~ila prenesti v razli~na jezi-kovna in kulturna obmo~ja. Sodobna komu-nikacijska tehnologija je namre~ svet res spre-menila v globalno vas, vendar pa to {e ne po-meni, da imajo vsi njeni prebivalci iste inte-rese, vrednote in poglede. Lahko bi dejali rav-no nasprotno. [ele globalizacija je prineslapravo spoznanje o tem, kako pester je ta na{svet in z njim povezane komunikacijske po-trebe. Zato tudi ne presene~a, da vsi vodilnikomunikacijski teoretiki poudarjajo, da jetreba komunikacije ~im bolj odpreti in jihhkrati tudi prilagoditi posameznim ciljnimskupinam.In tista podjetja, ki bodo razumela ravno to -da je mogo~e poslovne cilje uspe{no uresni~eva-ti le z odlo~no in ~im {ir{o podporo zaposlenih,bodo zagotovo èla tudi uspehe.

BRANE JANJI]

tema meseca

4

so neko~ dràli to podro~je v svojihrokah, zdaj pa ga {e niso pripravljeniizpustiti. K temu pa lahko dodamo {eèlje sveta delavcev. »V devetdesetihletih je interno ~asopisje v Slovenijidoìvelo veliko nazadovanje, vsaj karse ti~e {tevila glasil, denarja vloènegav to, in zaposlenih ljudi, a pri~aku-jem, da se bo ~i{~enje kmalu kon~aloin bo tovrstno ~asopisje spet za~elorasti, vse pa je odvisno od tega, kakose bodo razre{ila razmerja med temitremi silami, in od tega, v kolik{nimeri jim bo uspelo oblikovati celotensistem komuniciranja,« trdi. Zaradipojava intraneta se namre~ zdi marsi-komu taka oblika komuniciranja ne-smiselna. Dober primer za to je pod-jetje Hewlett Packard, kjer so hotelizniàti stro{ke za komuniciranje. Me-nili so namre~, da prodajno osebje nepotrebuje svojih pisarn, ker delajo naterenu, in da ne potrebujejo niti pro-stora za sestanke, saj so ra~unalni{kopovezani. Kmalu se je ta del prodajnemreè razsul, saj ljudje potrebujejostike, da se nau~ijo vsaj osnovnihprodajnih trikov, ki jih ni mogo~enajti v priro~nikih.

KAJ MORA VSEBOVATIINTERNO GLASILO?Interni ~asopis naj bi po Ver~i~evemmnenju zdruèval tri temeljne pogle-de. Najprej naj bi prek njega vodstvopomagalo zaposlenim razumeti, kajse pravzaprav dogaja v okolju, zlastiko so pri~a hitrim spremembam, inkaj je klju~nega pomena za podjetje.Poleg tega naj bi vodstvo pokazalo {e,kje se podjetje pravzaprav nahaja naza~rtani poti, se pravi, kako napredu-je, kak{ne so njegove vizije. »Zaposle-ni morajo dobiti ob~utek, kaj se do-gaja, da bodo presene~enja ~immanj{a.« In nenazadnje mora biti~asopis sposoben pokazati, kako pod-jetje deluje, v~asih tudi z razkriva-njem razlik s podobnimi podjetji naregionalni in mednarodni ravni. In-tranet je sicer bolj ali manj preplavilè vsa podjetja in je tudi pomembendel notranje informacijske mreè, akljub temu bosta, kot pravi dr.Ver~i~, ìvo komuniciranje in interno~asopisje {e zmeraj ohranila pomem-bno vlogo. [e zlasti v zadnjem ~asu,ko organizacije zahtevajo druga~enna~in dela, in sicer intelektualno in~ustveno navezanost. »Da lahko dela{12 ur na dan, v~asih tudi preko svo-jih fizi~nih zmogljivosti, potrebuje{

mo~no podporo, ki jo dobi{ s komu-niciranjem.« Tehnologija daje sicerve~ji dostop do podatkov, a ra~unal-nikov {e vedno ne more{ dati podpazduho«.

DELOVANJE ELESA ODPRTOJAVNOSTIKomuniciranje v podjetju je mogo~erazdeliti na dve ravni, navzven innavznoter, pri ~emer pa so za Eles kotjavno podjetje, ki sodi v okvir infra-strukture in deluje na dràvni ravni,odnosi z javnostjo {e toliko bolj po-membni, hkrati pa tudi ob~utljvi.Zato je v tak{nem podjetju, pravi di-rektor Elesa mag. Vitoslav Türk, po-treba po organizirani komunikacijinuja. Pri tem tudi organizirana ko-munikacija pomeni dvoje, obveznostpo pravilnem obve{~anju javnosti, {ezlasti v obdobju, ko se vzpostavljajopovsem novi odnosi med posamezni-mi energetskimi podjetji in med po-rabniki in proizvajalci elektri~neenergije. Po drugi strani pa zaradi tehnovih okoli{~in postaja tudi obvlado-vanje elektroenergetskega sistematehni~no bolj zahtevno, pri ~emer jezelo pomembno, da javnost dobi pra-ve informacije in vpogled tudi v to,kaj se dogaja v sistemu in kajsku{amo dose~i v Sloveniji v primer-javi z izku{njami tujih podjetij. Elesje na podro~ju odnosov z javnostmiè bil dobro organiziran (ima slu`boza odnose z javnostmi, ki je v velikopomo~ direktorju pri vzpostavljanjudialoga), tako da sem ob prevzemudol`nosti direktorja sku{al vse obsto-je~e oblike komuniciranja ohraniti invzpostaviti {e dodatne odnose medljudmi v tej slu`bi in vodstvom pod-jetja, s ciljem odpiranja informacij inseznanjanja z vsemi pomembnej{imidogodki v podjetju. Kot è re~eno,elektrogospodarstvo ima kakovosten~asopis, namenjen predvsem internijavnosti, pa tudi vzpostavljanju vezi zzunanjo, sam Eles pa na podro~ju ko-municiranja uporablja tudi druga so-dobna orodja, kot so internet, intra-net in videokonference. Pri tem jemoj osnovni cilj odpreti pretok infor-macij, ki pa morajo potekati prekonevtralnega subjekta - slu`be za od-nose z javnostmi. Na ta na~in do-seèmo, da sta oblika in vsebina in-formacij enotni in strokovno primer-no obdelani, ne glede na vrsto javno-sti, ki ji je namenjena. Zdi se mi zelopomembno, da je vir informacij isti,

saj je s tem mogo~e zagotoviti urejendostop do dogajanj v podjetju in pre-pre~iti zmedo, ki jo povzro~ajo raz-li~ni viri informacij. Pri tem je ome-njena sodobna tehnologija zgoljorodje, ki se uporablja za dosegovi{jih ciljev, pri ~emer v celoti zago-varjam odprtost komunikacijskih ka-nalov. ê ima podjetje jasne poslovnecilje, ni nobenega razloga, da bi bilete poslovne informacije zaprte v ozekkrog direktorjev, saj ima v na~eluvsakdo izmed zaposlenih pravico zve-deti, kaj se v njegovem podjetju do-gaja. V tej lu~i menim, da tudi pri-hodnost glasila, kot je Na{ stik, nivpra{ljiva. ê vzamemo na primeravtomobilsko industrijo, imazdruènje, v katerem se sre~ujejopredstavniki konkuren~nih podjetijin razli~nih koncernov, pa imajokljub temu svoja skupna strokovnaglasila, v katerih objavljajo tehno-lo{ke zamisli in re{itve, pa tudi svojeposlovne cilje in tr`ne deleè. ê lah-ko tak{ni koncerni, ki so na trgu zeloostri tekmeci, objavljajo omenjeneinformacije, ni nobenih razlogov, dato ne bi mogla tudi slovenska elek-troenergetska podjetja. Po odprtju tr-ga bodo morala podjetja {e naprej so-delovati in vzpostaviti tudi dolo~enoizmenjavo informacij. Brez izmenjavestali{~ bi namre~ zamrli tudi stikimed podjetji, to pa ne more biti v in-teresu teh podjetij, saj prikrivanje in-formacij in delovanje za hrbtom nipot, ki bi imela dolgoro~no vizijo.Vsaka oblika sodelovanja med pod-jetji bo v prihodnje zahtevala {e ve~energije kot doslej in odnosi zjavnostmi so zagotovo pomembenelement, ki lahko vpliva, da se ti od-nosi med podjetji ohranijo.

NA DRAVSKIH ELEKTRARNAHZA NEPOSREDNO KOMUNICIRANJEDravske elektrarne sodijo med tistaslovenska podjetja, ki imajo souprav-ljanje zaposlenih uradno zelo dobrorazvito, saj ima vodstvo podjetja skle-njene dogovore o sodelovanju tako ssindikatom podjetja kot svetom de-lavcev. Po besedah direktorja Drav-skih elektrarn Ivana Kralja so ti for-malni odnosi o sodelovanju podkrep-ljeni tudi s konkretnimi dejanji vpraksi, tako da sta omenjeni organi-zaciji tudi eni klju~nih komunikator-jev v podjetju oziroma tista organa,

5�

ki skrbita za posredovanje informacijo dogajanju v podjetju zaposlenim.Poleg tega na rednih kolegijih z vodjiposameznih proizvodnih enot urejajoin re{ujejo teko~e teàve in slednji sotudi zadolèni za prenos informacijna svoje enote. Po ocenah Ivana Kra-lja je na ta na~in v podjetju dobro po-skrbljeno za komunikacijo z zaposle-nimi, ki so jim med klasi~nimi ko-munikacijskimi oblikami ob~asno navoljo {e obvestila na oglasnih deskah.Tudi z zunanjo javnostjo Dravskeelektrarne nimajo slabih izku{enj, sajmediji po besedah Ivana Kralja o njihporo~ajo korektno, glavni posredova-lec informacij za medije pa je pri njihdirektor podjetja. Dravske elektrarnese javnosti predstavljajo tudi na splet-nih straneh, pri ~emer pa za samovsebino teh strani v podjetju ni pro-fesionalno zadolèn nih~e oziroma

jih urejajo in spreminjajo skladno spotrebami. Glede na pri~akovano od-prtje trga in organizacijske spremem-be ter vse ve~je potrebe po hitri izme-njavi informacij razmi{ljajo tudi ovzpostavitvi intraneta, vendar so tarazmi{ljanja za zdaj {e na ravni ideje,ki jo bo v prihodnosti {e treba razviti.Druga~e pa Ivan Kralj pravi, da po-memben dele` k informiranju zapo-slenih v elektrogospodarstvu in pod-jetju prispeva tudi glasilo Na{ stik, kije v nekaj zadnjih letih uspelo najtipravo vsebino in jo dvigniti na us-trezno profesionalno raven, tako da jezanimiva za razli~ne skupine bralcev.Skratka, ~e povzamemo, tudi Drav-ske elektrarne bi lahko {teli med tiste,ki prisegajo na odprto in neposrednokomuniciranje z zaposlenimi, kar sejim je po njihovih ocenah doslej tudiobrestovalo.

HORIZONTALNO IN VERTIKALNOINFORMIRANJEDirektor TE Brestanica Drago Fabi-jan pravi, da glede na to, da so majh-no podjetje s 130 zaposlenimi na enilokaciji, poteka obve{~anje pri njih narazli~nih ravneh. Strokovne sodelavceobve{~ajo preko kolegija direktorjevin zapisnikov, ki so objavljeni na ogla-snih deskah. Po potrebi nekajkrat naleto skli~ejo {ir{e informativne kolegi-je. Dva do trikrat na leto pa imajo tu-di zbore delavcev, na katerih vodstvoposku{a pojasniti poslovno politikopodjetja. Kontinuiran pa je pretok in-formacij med vodstvom dru`be insindikatom, predvsem o stvareh, kizanimajo delavce, to pa so pla~e, de-lovna mesta in druge pravice, ki izha-jajo iz delovnega razmerja.V~asih so v TE Brestanica ob~asnoizdajali elektrarni{ke novice, vendarpa te zaradi velikih delovnih obvez-nosti odgovornih delavcev è nekaj~as niso iz{le.Direktor Drago Fabijan skrbi za ob-ve{~anje zunanje javnosti na novinar-skih konferencah, ki jih skli~e obza~etku ali koncu pomembnej{ih do-godkov za dru`bo. Glede na to, daprav v tem ~asu intenzivno gradijonove turbine, je bilo teh kar nekaj.Vse so bile dobro obiskane, njihovobjekt pa je bil ustrezno predstavljenv osrednjih sredstvih obve{~anja v re-publiki ter lokalnih glasilih. Za pro-mocijo svojega podjetja ustrezno izra-bijo tudi Na{ stik. O slednjem direk-tor TEB meni, da je po vsebini in ob-segu zelo bogat in v nekaterih delihprehaja iz informativnega ~asopisa vstrokovno revijo. Povedal je {e, da muga glede na delovne obremenitve inpomanjkanje ~asa àl redko uspe pre-brati v celoti.V NE Kr{ko si pri komuniciranju zzunanjo javnostjo zaradi specifikesvojega objekta ne delajo prav velikepromocije, vendar to, kar delajo, de-lajo korektno. Kot primer ustreznegakomuniciranja z javnostjo direktorStane Ro`man navaja obve{~anjejavnosti o transportu uparjalnikov izKopra do Kr{kega. Znotraj NEK ho-rizontalno obve{~ajo svoje delavce zuporabo oglasnih desk in prilo`nost-nih biltenov.»V elektrarni dajemo veliko pozor-nost vertikalnemu obve{~anju zapo-slenih. Enkrat na teden razpravljamona teme, ki so pomembne za nadalj-nji razvoj elektrarne. Teh razprav se

tema meseca

6

popolnitev sistema vrednot in po-slovne kulture v njihovih podjetjih?V ~em vidijo vlogo in poslanstvoNa{ega stika?Po besedah Petra Kozine, v.d. direk-torja Elektro Ljubljane, (mnenje jebilo podano v ~asu, ko Vincenc Jan{a{e ni bil imenovan za direktorjadru`be) se temeljno poslanstvo inter-nih in eksternih komunikacij kaè vizraànju javne odgovornosti podjetjado svojih javnosti. Organizacija na-mre~ ne more imeti dobrih odnosovz javnostmi, ne da bi bila odgovornado njih (praksa javne odgovornosti).Odgovornost spo{tuje, ~e vzajemnokomunicira s temi javnostmi. Tak{nokomuniciranje u~inkovito pomagaustvarjati razmerja, ki so ugodna zaorganizacijo in javnosti. Odnosi zjavnostmi oziroma komuniciranje znjimi so torej javna odgovornostpodjetja.V Elektro Ljubljani se è dalj ~asa za-vedajo, da so kot javno podjetje, kiopravlja javno slu`bo po Zakonu ojavnih glasilih, dol`ni zagotavljati jav-nost svojega dela z dajanjem pra-vo~asnih, popolnih in resni~nih in-formacij o vpra{anjih s svojega delov-nega podro~ja. Na~in dajanja infor-macij je v podjetju predpisan zorganizacijskimi predpisi. Prav takoso dolo~ene osebe, ki so odgovorne zazagotavljanje javnosti dela.Kot smo è pisali v Na{em stiku (ma-rec 1999), se je uprava Elektro Ljub-ljane è v letu 1998 zavedla pomenaobjektivnih in kakovostnih odnosovdo svojih javnosti in zaposlila samo-stojno organizatorko odnosov z jav-nostmi. Prihajajo~e velike potrebe pona~rtnem in strate{kem delovanju te-ga podro~ja in sam obseg dela, zahte-vajo kadrovsko okrepitev, saj imave~ina primerljivih podjetij, ki imajodalj{o tradicijo v delovanju odnosov zjavnostmi in se zavedajo njihovegaizrednega pomena, tako doma kot vtujini, od tri do osem zaposlenih vlastnih oddelkih. [e posebej je treba poudariti, da je zauspe{nost delovanja odnosov z jav-nostmi v podjetjih izrednega pomenajasna zavest, da so odnosi z javnostmivedno v pristojnosti uprave podjetja zvso njeno podporo in so tako sestavi-na strate{kega upravljanja podjetja.

udeleùjejo zaposleni tudi ni`jih ran-gov. Ena od stalnih tem na{ih razpravje kakovost medsebojnega komunici-ranja. Vemo, da smo lahko prikak{nih stvareh manj uspe{ni, ~epodrejeni navodil ne razumejo in jihne vzamejo za svoje. Zato je skrivnostkakovostno komuniciranje - od po-stavljanja ciljev do izvedbe posamez-nih nalog. ê to odpove, se pokaèna rezultatih dela. Na tem podro~juimamo v NEK {e rezerve in se trudi-mo, da bi jih izkoristili. Ena od re-zerv na ravni podjetja je, kako bitibolj u~inkovit. Edini na~in za dosegotega je, da informacije razumejo tudidelavci v izmeni, v komerciali, skrat-ka, povsod,« meni direktor Ro`man.Da bi to dosegli, pa se je treba ~imve~ gibati med ljudmi in izmenjevatiinformacije. S takim na~inom se pobesedah direktorja NEK prena{ajostandardi dela. S pojasnjevanjem so-delavcem pove{, kaj od njih pri~aku-je{. Pojavljanje med zaposlenimi ti daodgovor na vpra{anje, kaj si zaposlenimislijo o tebi in tvojih odlo~itvah. Iz-menjava mnenj pa sodelavcem po-meni dvig zavesti, tudi zato ima no-tranje komuniciranje veliko teò in jezelo pomembno. ê pretoka infor-macij ni, vrednote padajo in vzdu{jev podjetju je slab{e.O Na{em stiku je direktor Ro`manponovno povedal, da je zelo kako-vostno, uredni{tvo pa da je vsekakorzelo sposobno, da tako v kratkem~asu obdela toliko zanimivih tem.Omenil je, da je Na{ stik ostal {e edi-ni povezovalni dejavnik v nekdanjemelektrogospodarstvu. Prepri~an je, daje v elektrogospodarstvu izobrazbenaraven zaposlenih tak{na, da je potreb-na tudi vi{ja raven revije, zato je ponjegovem ni treba vsebinsko spremi-njati.

KAJ O KOMUNICIRANJU MENIJO DISTRIBUCIJSKI DIREKTORJIZa mnenje o vlogi komuniciranjasmo zaprosili tudi direktorje elektro-distribucijskih podjetij. V ~em je ponjihovem mnenju poslanstvo inter-nih in eksternih komunikacij v so-dobnem podjetju? Kako ocenjujejotrenutno stanje na podro~ju informi-ranja in komuniciranja v podjetjih?Kak{ni so njihovi na~rti za prihodnjoureditev tega podro~ja? Kak{ne somo`nosti za oblikovanje oziroma iz-

Podjetje namre~ uporablja strate{koupravljanje, da z njim poveè svojenamere s svojimi okolji. Podjetje mo-ra imeti vseobseèn strate{ki na~rt,kako izpolniti svojo misijo ali po-slanstvo. Odnosi z javnostmi poma-gajo strate{kemu upravljanju s tem,da ustvarjajo razmerja z javnostmi(komunikacijska podpora ciljempodjetja, medsebojno vplivanje).Strate{ki pristop pomeni, da podjetjena~rtuje program odnosov z javnost-mi za ve~ let vnaprej, kar pomeni, dase opredelijo za podjetje pomembnestrate{ke javnosti, ki bodo vplivale nadoseganje poslanstva podjetja, in dase zastavijo komunikacijski programiza delo z njimi. Pomembno je, da soodnosi z javnostmi strate{ko na~rto-vani, ker v nasprotnem primeru lah-ko postanejo odnosi z javnostmi ru-tinski in neu~inkoviti in ne prispeva-jo k prilagajanju dinami~nemu oko-lju.V zadnjih letih je celoten slovenskielekrogospodarski sistem soo~en zvelikimi spremembami, ki jih je uve-del energetski zakon. Namesto dose-danjega monopolnega poloàja za-kon uvaja tr`ne zakonitosti v poslo-vanje. Tako velike spremembe v po-slovanju zahtevajo tudi temeljito re-vizijo do sedaj veljavnega vrednostne-ga sistema in celotne poslovne kultu-re v podjetjih.V Elektro Ljubljani so se uprava, vo-dilni in vodstveni delavci tega najboljzavedli ob odlo~itvi za poslovanje popravilih standarda kakovosti ISO9001, ki je bil podjetju podeljen predpribli`no letom dni. Kot je znano, si-stem kakovosti zahteva opredelitevstrategije in ciljev kakovosti v podjet-ju skozi politiko kakovosti, upo{teva-jo~ temu primeren vrednostni sistemin celotno poslovno kulturo. Uprava,vodilni in vodstveni delavci so meddrugim odgovorni za dajanje osebne-ga zgleda zaposlenim s tako imenova-no »zavezo vodstva« za doseganjeopredeljenih ciljev. Uvedeni sistemkakovosti se mora ~vrsto zasidrati vvse pore poslovnega sistema ElektroLjubljane, kar bo postopoma uvelja-vilo tudi spremembe na podro~juvrednot in poslovne kulture ter pod-jetju v nekaj letih omogo~ilo dose~itudi poslovno odli~nost.

7

Glede na specifi~na razmerja in od-nose, ki è dalj ~asa veljajo v celot-nem slovenskem EGS, je lastno glasi-lo slovenskega elektrogospodarstvaodli~no sredstvo, ki omogo~a ob-ve{~anje zaposlenih, poslovnih sode-lavcev, predstavnikov dràve in ne na-zadnje upokojenih delavcev o vsempomembnej{em poslovnem dogaja-nju v razli~nih podjetjih. V ElektroLjubljani vidijo vlogo glasila pred-vsem v obve{~anju o aktualnih infor-macijah, ki pojasnjujejo pomembneposlovne odlo~itve.

NA[ STIK EDINA VEZ MED ELEKTROGOSPODARSKIMIPODJETJI Kot meni [tefan Lutar, direktor del-ni{ke dru`be Elektro Maribor, je in-terno glasilo elektrogospodarstva {eedina vez med podjetji, ki se ukvarja-jo z elektri~no energijo. Za dana{nji~as pomeni interno glasilo na~in ko-munikacije med podjetjem in delavciter med podjetji. Zaposleni so takoseznanjeni z dogodki v elektrogospo-darskem sistemu, in sicer tako s pri-zadevanji, problemi in uspehi v svo-jem, kot tudi v sosednjem delovnemokolju. V podjetju Elektro Mariborupoteka informiranje in komunicira-nje preko glasila Na{ stik in preko og-lasnih desk, ki so name{~ene v po-slovni zgradbi na sedeù podjetja in vvseh poslovnih enotah.Na podro~ju informiranja in komu-niciranja so imeli v Elektro Mariborusicer precej na~rtov, vendar pa jih ni-so mogli izpolniti zaradi zahtev pozmanj{evanju {tevila zaposlenih inzaradi finan~nih omejitev. Pred leti sosodelovali s komunikacijsko skupinoSPEM, d.o.o., ki je opravila na po-dro~ju komuniciranja dolo~ene nalo-ge. Zaradi omenjenih teàv pa je so-delovanje na tem podro~ju zamrlo. Vvodstvu podjetju menijo, da je za ure-sni~itev teh nalog potreben strokov-njak, ki se bo ukvarjal le s tem po-dro~jem in ne bo nalog s podro~jakomuniciranja opravljal kot neko do-datno delo. Vendar pa njihovih po-treb in èlja za zdaj {e ne morejo ure-sni~iti. Menijo, da je trenutno {e naj-bolj{a re{itev interno glasilo Na{ stik,ki je tudi po kakovosti in vsebini nazelo visokem nivoju. Verjetno si no-beno podjetje ne bi moglo privo{~ititako kakovostnega glasila, ~e bi ga iz-dajalo samo.

Peter Petrovi~, direktor delni{kedru`be Elektro Celje, pa meni, dainterne in eksterne komunikacije vsodobnem podjetju nadomestijo ~as,ki naj bi ga vodstvo namenilo ob-ve{~anju delavcev. Delavec ima pravi-co do obve{~enosti in z informacija-mi, podanimi preko nadrejenihdelavcev, sestankov, okro`nic in in-ternih ~asopisov, se to dejstvo la`je inhitreje doseè. V obdobju uresni~eva-nja energetskega zakona je internokomuniciranje izredno pomembno vvseh fazah delovnega procesa. Poslov-ne komunikacije, kamor sodijo ob èna{tetih tudi organizacijski predpisiin navodila, bodo nedvomno prispe-vale k poslovni uspe{nosti in posred-no k zadovoljstvu njihovih odjemal-cev. Trenutno stanje na podro~ju in-formiranja in komuniciranja v pod-jetju Elektro Celje je po oceni vod-stva zadovoljivo, saj s strani zaposle-nih ni bilo izraènih èlja po dru-ga~nem informiranju. Sicer pa meni-jo, da glasilo Na{ stik dviga kakovostin je pomemben prispevek kontinui-ranega informiranja zaposlenih innekdanjih zaposlenih.

KOMUNICIRANJE NUJNO ZA USPE[EN RAZVOJDISTRIBUCIJE Kot pojasnjuje mag. Drago [tefe,direktor delni{ke dru`be ElektroGorenjska, je komunikacijska teh-nologija v zadnjih letih doìvela raz-voj in razmah, ki ga je te`ko primer-jati s ~im znanim v minulem obdob-ju. Tako danes ni vpra{anje po-manjkanja informacij, temve~ kako vnjihovi mnoìci pravo~asno izbratipravo. Osebno komunikacijo je v ve-liki meri nadomestilo komuniciranjena daljavo, kar ima poleg pozitivnihtudi negativne u~inke. V podjetjuposku{ajo slediti trendom sodobnegakomuniciranja. V internem komuni-ciranju na razli~nih podro~jih uvajajoelektronsko poslovanje in komunici-ranje, pri ~emer pa ne nameravajoopustiti dosedanjih ob~asnih pisnihinformacij in sestankov, kadar oceni-jo, da je taka oblika primernej{a.Ob~asno ugotavljajo, da na do-lo~enih ravneh informacije niso us-trezno prene{ene do delavcev. GledeNa{ega stika pa menijo, da glasiloskrbi za medsebojno informiranje odogajanju v slovenski energetiki nadokaj visoki ravni, in èlijo, da bi to

vlogo ohranilo tudi v prihodnje. Si-cer pa jih na podro~ju eksternega ko-municiranja ~aka {e veliko dela. Prvipogoj je urejeno poslovanje z odje-malci. Kot ugotavljajo, bodo s preho-dom na trg elektri~ne energije mora-li ve~ pozornosti nameniti tudi infor-miranju odjemalcev in lastni promo-ciji.V vodstvu delni{ke dru`be ElektroPrimorska pa menijo, da so internein eksterne komunikacije nujne zarazvoj in poslovanje vseh podjetij.Gre za osnovni pogoj za normalno inuspe{no poslovanje zaradi specifi~nedejavnosti distribucije, ki mora ob-vladovati mnoìco stikov z javnostminavzven in znotraj dru`be na geo-grafsko velikem ozemlju. Sodobnadru`ba namre~ potrebuje sodobnekomunikacije z veliko zmogljivostjo,ki se uporabljajo tako v procesnemkot poslovnem delu. Kot ocenjujejo,je trenutno stanje na podro~ju infor-miranja v Elektro Primorski dobro. Vtehnolo{kem pogledu so povezani vnotranjo mreò. Informiranje je do-lo~eno s postopki. Mo`no pa bi gabilo {e izbolj{ati s sodobno tehnolo-gijo in novimi kadri na tem po-dro~ju. V Elektro Primorski si prizadevajo,da bi v naslednjih letih {e izbolj{alikakovost informiranja in komunici-ranja, predvsem na podro~ju nove za-konodaje in sprememb na tem po-dro~ju. Ta cilj je treba zasledovati po-sebej zaradi dejavnosti in doseganjarezultatov poslovanja. Osnovni prin-cip je nenehno izobraèvanje delav-cev. Pri tem bo treba opraviti poso-dobitev in raz{iritev sistema takoznotraj dru`be kot tudi v povezavi zzunanjimi institucijami. To bodo lah-ko uresni~ili le z novimi kadri in mo-rebitnimi dodatnimi finan~nimisredstvi. Vendar pa jih nenehnozmanj{evanje {tevila zaposlenih in fi-nan~nih sredstev vedno bolj siroma{iin omejuje le na izvajanje najnuj-nej{ih nalog. Ob tem {e menijo, da jeglasilo Na{ stik dobra in kakovostnapodlaga za vse vrste informacij velektrogospodarstvu in podpirajo takna~in informiranja zaposlenih in jav-nosti. Objektivno informiranje zapo-slenih in javnosti o EES Slovenije jevsekakor zelo pomembno.

BRANE JANJI]SIMONA BANDURMINKA SKUBIC MIRO JAKOMIN

8

iz energetskih okolij

INVESTICIJE V TE-TOLDIMNI PLINI V ZAKONSKIH OKVIRIHV ljubljanski TE-TOL so pred dve-ma mesecema kon~ali rekonstrukcijotretjega 50 MW bloka za zmanj{eva-nje emisij du{ikovih oksidov. S temso termoelektrarno kot celoto gledeemisij ekolo{ko sanirali.Tretji blok je bil zgrajen sredi osem-desetih let. Podjetjema Djuro Djako-vi~u in Babcocku, ki sta postaviliblok, je bila zaupana tudi rekonstruk-cija dimnih plinov v sodelovanju zzastopnikom omenjenih podjetij prinas Sol International. Po besedah di-rektorja Angela Br{}i}a so se odlo~i-li za rekonstrukcijo, da bi s primarni-mi ukrepi zmanj{ali {kodljive emisijedu{ikovih oksidov, kar je skladno zna{o okoljsko zakonodajo ter strate-gijo Slovenije pri vklju~evanju vEvropsko unijo.»Projekt redukcije du{ikovih oksidov

je tehnolo{ko dokaj zahteven. Obsto-je~e {tiri gorilnike premogovega pra-hu v klasi~ni izvedbi smo zamenjali s12 R S gorilniki. Novi gorilniki omo-go~ajo postopno zgorevanje v vi{inizgorevalne komore, ni`je temperatu-re zgorevanja in manj{e generacijedu{ikovih oksidov. Omenjena tehno-lo{ka re{itev je poleg zamenjave goril-nikov zahtevala tudi zamenjavo vo-dov za premogov prah, vodov zazrak, spremembo sistema obe{anjavodov in poseg v pomo`no kon-strukcijo kotla. Poleg tega je bilo nuj-no treba pove~ati regulacijski sistemkotla ter dograditi sistem meritev natak na~in, da se zagotovi tehnolo{kafunkcionalnost in varnost obratova-nja kotla,« pojasni rekonstrukcijo di-rektor Angelo Br{}i}.Za rekonstrukcijo so lani priskrbeliopremo, po leto{nji kurilni sezoni pajo montirali in zatem preskusili ingrobo optimirali. @e po grobi opti-mizaciji so ugotovili, da so doseènirezultati po posegu bolj{i, kot so jihpri~akovali na podlagi projektne do-kumentacije. Zakonsko dovoljeneemisije du{ikovih oksidov za obsto-je~e stare velike naprave zna{ajo 650miligramov du{ikovih oksidov nanormalni kubi~ni meter suhih dim-nih plinov. Sedanje meritve pa kaè-jo, da vsi trije bloki TE-TOL izlo~ajo250 miligramov du{ikovih oksidovna normalni kubi~ni meter. Emisijedu{ikovih oksidov v Mostah zniùjepredvsem redukcija teh plinov v tret-jem bloku, saj zaradi visoke starostiin predvidenega konca obratovanjastarih dveh blokov do leta 2005 ve~jiekolo{ki posegi vanje niso ve~ eko-nomsko upravi~eni. Do popolnegazaklju~ka 10 milijonov mark vredneinvesticije je treba opraviti {e fino op-timizacijo. Angelo Br{}i} priznava, daso imeli sre~o, ker so tovrstne reduk-cije gradili è v TE Trbovlje in TE [o-{tanj in so pri njih uporabili vse nji-hova dobre in slabe izku{nje pri grad-nji in obratovanju.MINKA SKUBIC

ELESSREÂNJE Z VODILNIMI HEP-AV Zagrebu sta se 2. novembra prvi~ vnovi sestavi sestali vodstvi Hrva{keelektroprivrede /HEP/ na ~elu z di-rektorjem Ivanom ôvi}em in Elek-tro Slovenije /ELES/ z direktorjemmag. Vitoslavom Türkom. Namensre~anja je bil ponovno vzpostaviti

tradicionalno dobre poslovne odnosemed obemi elektrogospodarstvi, ki sobili v zadnjih letih prekinjeni zaradinere{enih odnosov okrog NE Kr{ko.Slovenski elektroenergetski sistemima urejene odnose z italijanskim inavstrijskim elektroenergetskim siste-mom, ki delujeta v okviru evropskegatrga z elektri~no energijo. Eles se letospreko njiju aktivno vklju~uje naomenjeni trg, {e aktivneje pa se na-merava naslednje leto. Dogovori medposameznimi sistemi so potrebni zla-sti o na~inu delovanja sistemov, kiupo{tevajo tako tehni~ne predpisekot evropsko regulativo o trgovanju zelektri~no energijo.»Ker je Hrva{ka tretji sosed, s kate-rim je slovenski sistem neposrednopovezan, je vodstvo Elesa presodilo,da je ne glede na dolo~ene spore, kiizvirajo iz preteklosti, treba enako kots severnimi sosedi graditi odnose tudiz ju`nimi,« pojasnjuje razloge za se-stanek, ki je bil na pobudo Elesa, nje-gov direktor mag. Vitoslav Türk.Vodstvi sta sogla{ali, da nere{eneprobleme iz preteklosti, zlasti NEKr{ko, prepustita re{evanju na dràv-ni ravni. Podjetji Hep in Eles pa bo-sta gradili odnose za prihodnost, sajobe vstopata na skupni evropski trg zelektri~no energijo. Po besedah direk-torja Elesa je pomembno, da lahkoobe podjetji z naravnim potencialom,ki ga imata, u~inkovito sodelujeta vinteresu obeh strani. Slovenski po-tencial je meja z evropskim trgom zelektri~no energijo, hrva{ki pa razpo-laganje z energetskim potencialomvelikih akumulacijskih hidroelek-trarn, ki so pri trgovanju na evrop-skem trgu zelo pomembne. Dogovo-rili so se, da Eles, ki je organizacijskobliè evropski regulativi, pomaga He-pu na tej poti, predvsem z redno iz-menjavo izku{enj ter posrednimvklju~evanjem Hepa v dolo~ene ak-tivnosti trgovanja zunaj teritorija Slo-venije in Hrva{ke.Sogovorniki so se raz{li z dogovorom,da Eles v za~etku tega meseca pripra-vi prve predloge za nadaljnje sodelo-vanje. Konec novembra naj bi se obevodstvi sre~ali v Ljubljani, kjer bi tepredloge konkretizirali. Obe stranirazmi{ljata, da bi med operaterji elek-

pod medijskim àrometom

Povpre~na neto pla~a v septembru je bila po podatkih dràvnega stati-sti~nega urada za 0,3 odstotka ni`ja od avgustovske in za 10,4 odstot-ka vi{ja od lanske septembrske pla~e. Zaposleni v podjetjih in organi-zacijah so zasluìli v povpre~ju 121.358 tolarjev. Bruto pla~a pa jezna{ala 192.558 tolarjev ali za 0,6 odstotka manj kot mesec prej.Realno so se bruto pla~e septembra glede na avgust zniàle za dva od-stotka, glede na lanski september pa zrasle za 1,5 odstotka. Sicer pa sepla~am po podatkih Sindikata dràvnih in dru`benih organov obetazamrznitev. Nova vladna koalicija menda na~rtuje spremembo dogo-vora o politiki pla~. Njihova rast naj bi se usklajevala glede napri~akovano inflacijo, ne ve~ glede na è doseèno. ê se o tem ne bododogovorili pred koncem leta, naj bi sindikat predlagal za~asni zakon ousklajevanju pla~ v javnem sektorju ali trimese~no zamrznitev pla~.Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa è misli na trinajsto pla~o.Delodajalce so namre~ pozvali, da zagotovijo delavcem boì~nico intrinajsto pla~o - ~e je tako zapisano v kolektivni pogodbi.Dnevnik in Ve~er, 15., 16. november

Ob tovarni{kem prazniku, ki je bil 21. novembra, je Tovarna alumini-ja Talum odprla svoja vrata vsem, ki jih zanima, kje in kako nastajaslovenski aluminij. Pred 46 leti so na ta dan iz 40 pe~i zdaj è zaprteelektrolize A na~rpali prve tone aluminija, do konca tega leta pa so gapridobili 757 ton, a z le ~etrtino elektrolitskih pe~i, ker niso imelidovolj elektrike, da bi pognali vse. Danes proizvede Talum, ki seuvr{~a v zgornjo ~etrtino najbolj{ih svetovnih proizvajalcev, pribli`no100 tiso~ ton aluminija na leto, zdaj è z elektrolizo C1, saj so elektro-lizo A, pa tudi proizvodnjo glinice opustili leta 1991. Elektrolizo B somodernizirali, pripravljajo pa tudi podobne na~rte za elektrolizo C. Stem bi proizvodnjo pove~ali za polovico, vendar potrebujejo za ure-sni~itev tega cilja {e dobrih 200 milijonov mark. Dràva, ki je prekElesa 80-odstotna lastnica Taluma, bo podjetje prodala, saj potrebujetovarna strate{kega partnerja, ki bo lahko zbral dovolj denarja za od-pla~ilo dolgov in nove investicije. Delo, 16. november

Avstrija, ki je z nasprotovanjem odpiranja jedrske elektrarne Temelinblokirala pridruìtvena pogajanja ê{ke republike za vstop v Evropskounijo, je podobno poskusila tudi s Slovenijo. Vzrok za blokado je razi-skava o potresni varnosti Kr{kega, ki naj bi jo izvajala Zveza zahod-noevropskih jedrskih nadzornih oblasti. Avstrijska zunanja ministricaBenita Ferrero Waldner je izjavila, da Slovenija ne bo dobila njihove-ga soglasja, dokler ne bodo znani rezultati {tudije. Avstrijska blokadazaradi Kr{kega in Temelina pa ne {kodi le vpletenima dràvama,ampak tudi predsedujo~i Franciji, saj je Pariz glede te teme è name-raval do konca izpeljati pogajanja z Ljubljano in Prago. Medtem koAvstrija ~aka na rezultate è omenjene {tudije, so mednarodni strokov-njaki è izvedli raziskavo o stanju reaktorjev v Vzhodni in SrednjiEvropi. Rezultate naj bi objavili konec novembra.Dnevnik, 16. november

Minister za gospodarske dejavnosti Joè Zagoèn je kljub nasprotnimnapovedim dràvnega sekretarja Severina Maffija zatrdil, da bodokoncesijsko pogodbo s Savskimi elektrarnami Ljubljana za izgradnjoverige spodnjesavskih elektrarn vendarle podpisali v dolo~enem roku.Za za~etek gradnje je SEL poleg 3,2 milijarde iz sistemskih rezerv do-bil {e 2,6 milijarde tolarjev, potem ko je vlada potrdila popravo inter-nih kupoprodajnih pogodb in razdelila elektrogospodarskim podjetjemskupaj 6,9 milijarde tolarjev. Poleg è omenjenega podjetja, ki lahkodenar porabi zgolj za izgradnjo elektrarn, sta najve~ finan~nih sred-stev dobila {e Eles, in sicer 1,5 milijarde, in nuklearka - 900 milijonov. Dnevnik, 17. november

PRIREDILA SIMONA BANDUR

SEPTEMBRSKEPLAÊ NI@JE

TALUM POTREBUJE

200 MILIJONOV

MARK

AVSTRIJA BLOKIRA

SLOVENSKA POGAJANJA

Z EU

VLADAPOTRDILA

REBALANSVREDNOSTNEGA

PLANA

�

troenergetskih sistemov Slovenije inHrva{ke vzpostavili podobne odnose,kot so med slovenskim in italijan-skim operaterjem.MINKA SKUBIC

ELESSOGLASJE ZA USTANOVITEVDRU@BE BORZENVlada je 27. oktobra Elesu dala so-glasje za ustanovitev dru`beBORZEN, d.o.o., ki naj bi v skladu zenergetskim zakonom v prihodnjeopravljala delo organizatorja trga zelektri~no energijo. S tem so bili danitudi vsi temelji za ureditev pravnihpostopkov, povezanih z ustanavlja-njem dru`be, ter nadaljevanje za~etihprocesov preoblikovanja Elesa. Kot jeznano, bo borza oziroma organizira-nje trga elektri~ne energije kot obvez-ne gospodarske javne slu`be, osrednjemesto, kjer se bo v prihodnosti orga-nizirano trgovalo z elektri~no energi-jo. Osrednje naloge borze pa bodoevidentiranje vseh pogodbeno dogo-vorjenih obveznosti med dobaviteljiin upravi~enimi odjemalci, sprejema-nje ponudb za dobavo elektri~neenergije, sprejemanje in potrditevpovpra{evanj za nakup in ustreznihjamstev za nakup, izravnavanje po-nudbe in povpra{evanja, obve{~anjeudeleèncev trgovanja in upravljalcaomre`ja o rezultatih izravnavanja, do-lo~anje kon~ne cene proizvedeneenergije za vsak dolo~en ~asovni ok-vir, informiranje vseh vpletenih v tr-govanje in podobno. Ustanavljanje organizatorja trga bopotekalo v skladu z reorganizacijoElesa, ki se prav tako mora reorgani-zirati v skladu z novim Energetskimzakonom.BRANE JANJI]

ELESCENE [E VEDNO POD EVROPSKIMIVlada je po podrobni prou~itvi raz-mer na energetskem trgu vendarleodobrila podraìtev elektri~ne energi-je, in sicer se je s 11. novembromelektri~na energija za porabnike navisoki in srednji napetosti zvi{ala zadva odstotka, za porabnike na nizkinapetosti pa za {tiri odstotke. Poveda-no druga~e, v povpre~ju so se cenenovembra zvi{ale za dobre tri odstot-ke oziroma naj bi se na ra~un ome- 9

10


njene podraìtve v elektroenergetskoblagajno do konca leta nateklo do-datnih 610 milijonov tolarjev. Zani-miv je tudi celoletni pregled spremi-njanja cen elektri~ne energije, pri ~e-mer velja, da so se letos cene elektrike(~e upo{tevamo obe podraìtvi, 1.maja in 11. novembra) v povpre~juzvi{ale za 6,67 odstotka, to pa pome-ni, da naj bi bil njihov skupni finan~-ni u~inek 3,3 milijarde tolarjev oziro-ma pribli`no v z vrednostnim pla-nom na~rtovanih okvirih. In kaj ak-tualne doma~e cene elektrike pome-nijo v mednarodnih okvirih. Z zad-njo podraìtvijo elektri~ne energijesmo v Sloveniji dosegli 82,7-odstot-no raven povpre~ne evropske cenebrez davka, oziroma 96-odstotno zaindustrijo in 79,7-odstotno za gospo-dinjstva.BRANE JANJI]

ELEKTROGOSPODARSTVONADZORNI SVETI IMENOVALINOVE DIREKTORJE PODJETIJPo kadrovskih zamenjavah oziromapotrditvi direktorjev v Elesu in ter-moelektrarni Brestanica, so nadzornisveti proizvodnih podjetij konec ok-tobra imenovali {e direktorje drav-skih, savskih, so{kih elektrarn in ter-moelektrarne [o{tanj. V vseh ome-njenih podjetjih so bili kljub dru-ga~nim pri~akovanjem in namigova-njem v javnosti potrjeni dosedanji di-rektorji, tako da bo Dravske elektrar-ne {e naprej vodil Ivan Kralj, na ~eluSo{kih elektrarn bo Valentin Golob,vodenje Savskih elektrarn pa ostaja vrokah Boruta Miklav~i~a. Prav takoni bilo sprememb tudi v [o{tanju,kjer je nadzorni svet za direktorja so-glasno znova imenoval tudi JaroslavaVrta~nika. Vsem novo imenovanimdirektorjem ~estitamo tudi v imenuuredni{tva.BRANE JANJI]

SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANAPRVI KORAKI PRI URESNIÊVANJU KONCESIJSKEGA ZAKONA Vlada je na seji 9. novembra podelilaSavskim elektrarnam Ljubljana kon-cesijo za izkori{~anje vodnega ener-getskega potenciala na spodnji Savi.

Sklenila je tudi, da mora biti konce-sijska pogodba med Ministrstvom zagospodarske dejavnosti in Savskimielektrarnami Ljubljana podpisana vdesetih dneh. Osnutek te pogodbepo naro~ilu gospodarskega ministr-stva pripravlja prof. dr. Rajko Pirnat sPravne fakultete v Ljubljani. Na seji16. novembra je vlada nadaljevalaobravnavo spodnjesavske problemati-ke in Savskim elektrarnam Ljubljanapoleg è odobrenih sredstev (3,2 mi-lijarde tolarjev iz sistemske rezerve)dodelila {e sredstva v vi{ini 2,6 mili-jarde tolarjev, ki jih SEL potrebujejoza uresni~evanje zakona o pogojihkoncesije za izkori{~anje energetskegapotenciala spodnje Save. Borut Mi-klav~i~, direktor Savskih elektrarnLjubljana, je povedal, da vladno od-lo~itev ocenjuje kot prve korake priuresni~evanju omenjenega zakona.Glede nekaterih javno izraènih po-mislekov, ~e{ da bi lahko pri{lo donepravilne izrabe teh sredstev, pa jeizrazil za~udenje. Tovrstna bojazen jepo njegovih besedah popolnoma od-ve~, saj so ta sredstva namenska. Sicerpa je po dolgoletnem obdobju èlja,razprav in obljub res è skrajni ~as zauresni~evanje konkretnih potez.MIRO JAKOMIN

GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJEEVROPA SE SREÛJE Z IZZIVIINFORMACIJSKE DRU@BEKot so sporo~ili iz slu`be za odnose zjavnostmi pri GZS, se je 19. oktobra

v Berlinu na osmem kongresuZdruènja evropskih gospodarskihzbornic (Eurochambres) zbralo ve~kot 500 uglednih evropskih poslov-neèv in predstavnikov gospodarskihzbornic. Udeleènce je pozdravilpredsednik ZRN Johannes Rau inmed drugim poudaril, da se moraEvropa graditi od spodaj navzgor.Ustvariti bi morali nove dav~ne in so-cialne standarde, ki bodo bolj slediliciljem skupne blaginje. Med govorni-ki na otvoritvenem kongresu je na-stopil tudi slovenski predsednik MilanKu~an. Poudaril je, da so razvojnou~inkovite tiste dràve, ki zmorejopremi{ljeno dolo~iti razmerje medznanjem in kapitalom v korist znanjater sprejemati in uveljavljati civiliza-cijske vrednote sodobnih dru`b. Sicerpa so na treh forumih razpravljalipredvsem o izzivih, ki jih v konku-ren~nem boju predstavlja informacij-ska dru`ba. V ZDA je nova digitalnaekonomija v zadnjih petih letih us-tvarila dve tretjini novih delovnihmest. Evropa mora v svojem global-nem konkuren~nem boju temu sledi-ti. Evropski model varnega delovnegamesta je treba zamenjati z ve~jimpodjetni{kim tveganjem, ki ga je tre-ba u~inkovito nagraditi. PredsednikGZS Jo`ko ûk je poro~al o vlogislovenske zbornice kot promotorja~im hitrej{ega prehoda podjetij naelektronsko poslovanje. Poudaril je,da nova ekonomija zahteva skladnostmakroekonomskih pogojev in uvaja-nja TQM kot nove razvojne paradig-me. Predstavil je tudi aktivnosti GZSpri uresni~evanju ekonomskega dela

11�

pakta stabilnosti in pri pogajanjih zEvropsko unijo. MIRO JAKOMIN

ELEKTRO PRIMORSKASILOVITI PLAZ PO[KODOVALTUDI ENERGETSKE NAPRAVESredi novembra so katastrofalne po-

sledice silovitega plazu na obmo~juLoga pod Mangartom in Strmca po-leg ~love{kih `rtev, materialne {kodena stanovanjskih in drugih objektihter {kode v naravi povzro~ile veliko{kodo tudi na elektroenergetskih na-pravah in objektih v lasti So{kih elek-trarn Nova Gorica in Elektro Primor-ske. V ~asu pred oddajo prispevkasmo zvedeli, da je plaz zasul strojnicoHE Mo`nica, odnesel vodno zajetje

pri HE Log pod Mangartom, poru{il20 kV daljnovod na relaciji Bovec-Log pod Mangartom in hudo po{ko-doval nizkonapetostno omre`je natem obmo~ju. Kot je povedal RadkoCarli, direktor Elektro Primorske, PETolmin, so njihove delovne ekipe ta-koj ukrepale in v danih razmerah obprete~i nevarnosti ponovne sproìtveplazu prakti~no storile vse, kar je bilotrenutno v njihovi mo~i, da bi lju-dem vsaj nekoliko olaj{ale ìvljenje vizjemno hudih ìvljenjskih trenutkih.Vi{ino materialne {kode trenutno {eugotavljajo, è zdaj pa je jasno, da greza ve~milijonski znesek. O hudih po-sledicah plazu na elektroenergetskihnapravah Elektro Primorske bomove~ poro~ali prihodnji~. MIRO JAKOMIN

SLOVENSKI E-FORUMEVROPSKI PROJEKT MESECAOKTOBRAKot so sporo~ili iz Slovenskega E-fo-ruma, je Klimatska zveza evropskihlokalnih skupnosti in Indijancevtropskega deèvnega gozda proglasilaprojekt energetske izrabe lesne bio-mase v Gornjem Gradu za evropskiprojekt meseca oktobra. V bistvu greza zamenjavo individualnih kuri{~ nafosilna goriva in les z modernim si-stemom daljinskega ogrevanja napodlagi lesne biomase. Ker so se odjulija 1998, ko je bila zgrajena kot-lovnica, do danes vse javne stavbe inve~ kot 50 odstotkov zasebnih stano-vanjskih objektov è priklju~ilo napotro{nikom in okolju prijazen vir

ogrevanja, ki ne prispeva k emisijamtoplogrednih plinov, so v omenjeniklimatski zvezi prepri~ani, da bo obdokon~anju projekta ob~ini GornjiGrad uspelo zmanj{ati emisije toplo-grednih plinov za 30 do 40 odstot-kov. Poleg tega so v obrazloìtvi pro-glasitve {e zapisali, da ob~ina è odsvoje ponovne ustanovitve leta 1994kaè zgledno skrb za okolje, saj imalo~en sistem zbiranja odpadkov inkomunalno ~istilno napravo za od-padne vode, usmeritev k trajnostne-mu razvoju pa kaè tudi s svojimirazvojnimi na~rti na podro~jih eko-lo{kega kmetijstva in turizma. Obposredovanju Slovenskega E-foru-ma, dru{tva za energetsko ekonomi-ko in ekologijo iz Ljubljane, je bilata ob~ina letos kot prva lokalna

skupnost iz vzhodne Evrope sprejetav Klimatsko zvezo evropskih lokalnihskupnosti. MIRO JAKOMIN

TDRPROIZVEDLI @E DVA MILIJONA TON KALCIJEVEGAKARBIDAV TDR - metalurgiji v Ru{ah so vsredo, 15. novembra, proizvedli è2-milijonto tono kalcijevega karbida,ki sodi med najstarej{e izdelke te to-varne. Prve koli~ine kalcijevega kar-bida so namre~ v Ru{ah izdelali è le-ta 1918, ko je iz takratne 8 MW pe~ipritekel prvi izliv karbida. Leta 1928je bila v Ru{ah zgrajena nova 14,2ME karbidna pe~, ki je bila v tistem~asu najve~ja pe~ za kalcijev karbidna svetu. V naslednjih letih so v Ru-{ah izvedli {e vrsto posodobitev, naj-vi{jo letno proizvodnjo je ru{ka kar-bidna pe~ dosegla leta 1969 (42.324ton), najvi{jo mese~no pa januarja1966 (4.300 ton). Leto{nji poslovnina~rt predvideva proizvodnjo 21.000ton kalcijevega karbida in 17.000 tonsredstev za raz`veplevanje, pri ~emerzna{a skupna vrednost proizvodnje18 milijonov mark oziroma kar tretji-no celotne prodaje TDR – Metalur-gije. Podro~je uporabe kalcijevegakarbida se je v dolgoletni zgodovininekajkrat menjavalo, saj so dolga letaiz karbida proizvajali umetno gnojilocianamid, uporabljal pa se je tudi kotsredstvo za razsvetljevanje v rudnikihin na ladjah. Velik vzpon je doìvel spredelavo v acetilen, ki ga uporablja-jo v ve~ kot 200 razli~nih kemijskihizdelkih. Najbolj raz{irjena pa je bilauporaba karbida oziroma acetilena vvarilski tehniki, ~eprav ga tudi tu vzadnjih letih spodrivajo me{anicepropan – butana. V zadnjih letih jekarbid znova na{el novo podro~jeuporabe, pri proizvodnji sredstev zaraz`veplevanje v livarnah in grodlja vèlezarnah. V Evropi so danes {tirjeuveljavljeni proizvajalci, katerim se jeleta 1995 s prvimi 500 tonami pri-druìla tudi ru{ka tovarna. V zadnjihletih gre skoraj vsa proizvodnja s kar-bidne pe~i v izvoz, glavni kupec pa jepostala skupina MESSER s pribli`no7.000 tonami na leto. Ve~ji porabni-ki so {e nekatere svetovno znane èle-zarne, kot so denimo VOEST

12


ALPINE iz Avstrije, Bremen,THYSSEN, DILLINGEN, EKOSTAHL iz Nem~ije in francoska sku-pina èlezarn SOLAC.BRANE JANJI]

PETROLZARADI NI@JIH STRO[KOV DOBIÊKPo nerevidiranih podatkih je dru`baPetrol v prvih devetih mesecih ustva-rila 177 milijard ~istih prihodkov izprodaje in dobro milijardo ~istegadobi~ka. Kot so pojasnili v slu`bi zastike z javnostmi, je to posledica po-ve~anega obsega prodaje tako naftne-ga blaga kot tudi dopolnilnega pro-grama, zlasti pa ni`jih stro{kov poslo-vanja. Negativni u~inek v oktobruuvedenega ponovnega dràvneganadzora na ceno kurilnega in plinske-ga olja pa se bo odrazil v prihodnjemposlovanju dru`be. Poslovni rezultat dru`be je v primer-javi z istim lanskim obdobjem ugo-den in je presegel tudi na~rtovanega,{e vedno pa ga ni mogo~e primerjati ssorodnimi tujimi dru`bami, niti povi{ini doseènih mar` niti po si-cer{njih posegih dràve v poslovanje.Ob tem v Petrolu opozarjajo, da ra-zen Slovenije nobena dràva Evrop-ske skupnosti problemov, povezanihz nenormalnim dvigom cen deriva-tov, ni re{evala s poseganjem v za-sluèk naftnih trgovcev. Zato oziro-ma v za{~ito interesov delni~arjevdru`be je uprava dru`be pri pristoj-nem sodi{~u proti Republiki Sloveni-ji vloìla tudi to`bo za pla~ilo nado-mestila v vi{ini 1,9 milijarde tolarjev,s katero namerava pri dràvi uveljavi-ti nerealizirano razliko med priznani-mi in dejanskimi stro{ki prodaje go-riv. Hkrati z vloèno to`bo pa jedru`ba Petrol pri Ustavnem sodi{~uRepublike Slovenije vloìla tudi Po-budo za oceno ustavnosti nekaterih~lenov Uredbe o oblikovanju cennaftnih derivatov, ki velja od leto{nje-ga oktobra naprej. MIRO JAKOMIN

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOVSLOVENIJEPOVEZOVANJE SINDIKATOV VEVROPIV Zvezi svobodnih sindikatov Slove-nije so s finan~no podporo Evropskih

skupnosti med drugim pripravili tudiizobraèvalno gradivo Evropa in svetdela. Kot je povedal izvr{ni sekretarMilan Utro{a, v novej{em ~asu na-menjajo {e posebno pozornost ak-tualnim temam glede organiziranostidelavcev in delodajalcev v Evropi, so-cialnega dialoga, odlo~anja na ravniskupnosti, socialne politike in po-dobno. Za gibanje evropskih sindika-tov, ki je rezultat dolo~ene zgodovi-ne, tradicije in kultur, je zna~ilna ve-lika raznolikost. Sindikate v Evropizastopa Evropska konfederacija sindi-katov (ETUC), ki uspe{no zdruùjenadpano`ne in pano`ne ravni sindi-kalnega povezovanja. Po podatkih izleta 1998 je v to organizacijovklju~enih 63 nacionalnih konfede-racij iz 28 evropskih dràv in 14evropskih pano`nih zvez. ETUCpodpira poglabljanje evropskegazdruèvanja glede njegove socialne,politi~ne in demokrati~ne razse`no-sti. ETUC vztraja pri tem, da se so-cialne politike ne sme obravnavatizgolj kot podporno politiko, temve~mora postati samostojen cilj Evrop-ske unije. Cilji te politike morajo bi-ti usklajevanje, priblièvanje in na-predek, kar odraà model evropskegarazvoja, ki temelji na solidarnosti insocialni pravi~nosti. Med prednostnenaloge ETUC sodijo {e zlasti zapo-slovanje, socialne pravice, boj protivsem oblikam razlikovanja in priza-devanje za ve~jo vklju~enost sindika-tov na vseh podro~jih politike. Obtem {e omenimo, da so v tej konfede-raciji prepri~ani, da bo napredek so-cialne Evrope temeljil na kombinaci-ji zakonodaje in kolektivnega pogaja-nja. Zato ETUC namerava {e naprejvztrajati pri krepitvi socialne zakono-daje Evropske unije in pritiskati naevropske delodajalce, da sklenejo za-vezujo~e pogodbe. Korak v to smer jetudi njegova zahteva po pravicahmednarodnega zdruèvanja, kolek-tivnega pogajanja, delovanja sindika-tov in organiziranja stavk, vklju~no ssolidarnostnimi stavkami. MIRO JAKOMIN

DEMPODPISANA POGODBA MED SINDIKATOM IN SVETOM DELAVCEVPredsednik sindikata Dravskih elek-trarn Ervin Kos in predsednik svetadelavcev Andrej Kova~ sta 16. no-

vembra slovesno podpisala dogovor omedsebojnih razmerjih med svetomdelavcev in sindikatom. Kot je ob tejprilo`nosti poudaril Ervin Kos, gresicer za formalno ureditev medseboj-nih odnosov med dvema razli~nimaorganizacijama, ki pa imata skupencilj, ~im bolj{o informiranost zapo-slenih o dogajanjih v podjetju. Nadrugi strani pa je cilj tega sodelovan-ja in dogovora tudi razmejitev pri-stojnosti z namenom doseganjabolj{ega delovanja obeh. Naj pove-mo, da sta tako kot sindikat in svetdelavcev pred tem è podpisala tudiposebne pogodbe z vodstvom podjet-ja, v njih pa definirala delo organiza-cij, saj je, kot je dejal Andrej Kova~,zakon o sodelovanju delavcev priupravljanju zelo ohlapno in tudi po-vr{no napisan, tako da si ga je mo-go~e razlagati na razli~ne na~ine. Obtem je izrazil prepri~anje, da je sode-lovanje med obema organizacijamain tudi vodstvom zgrajeno na zdravihtemeljih, na skupnem sodelovanju inne tekmovalnosti, kar naj bi prispeva-lo tudi k doseganju ~im bolj{ih rezul-tatov. Direktor Dravskih elektrarnIvan Kralj, ki mu gre tudi najve~ za-slug, da imajo v podjetju odnose medvodstvom in zaposlenimi res zglednourejene, pa je ob tej prilo`nosti dejal,da smo na pragu velikih sprememb,ki jih s seboj prina{a odpiranje ener-getskega trga. Zato se bo moralopodjetje tudi ustrezno preoblikovati,pri tem pa bo zagotovo potrebovalotudi tvorne predloge in vso podporosindikata in sveta delavcev. Hkrati je{e poudaril, da so se Dravske elek-trarne s pravo~asno prenovo elek-trarn ustrezno tehnolo{ko posodobi-le, da bodo lahko enakopravno na-stopile na trgu, pri preoblikovanjupodjetja pa bo vodstvo sledilodosedanjemu na~elu, zagotovitve iniskanja dela za vse zaposlene. Tak{norazmi{ljanje je pozdravil tudi pred-sednik SDE Franc Dolar in ob temdodal, da je kljub novim razmeramiskanje zaposlitev za vse pravi odgo-vor na izzive trga, sodelovanje z zapo-slenimi v smeri, ki jo peljejo Dravskeelektrarne, pa tudi najbolj{a pot zauveljavitev na~rtovanih sprememb.Ne nazadnje to potrjujejo tudi dobriposlovni rezultati Dravskih elektrarn,ki sodijo med najuspe{nej{a podjetjav energetiki.BRANE JANJI]

13

FORATOMIZMENJAVA IZKU[ENJ JEDRSKIH STROKOVNJAKOVKonec oktobra je bila v Ljubljanitretja delavnica Foratoma na temosistemi vodenja v jedrskih elektrar-nah v pomenu zagotavljanja kakovo-sti in varstva okolja. Foratom jezdruènje nacionalnih atomskih fo-rumov, ki delujejo v sklopu Evropskeunije in skrbijo za lobiranje nuklear-ne energetike. Slovenija za zdaj {e ninjegova ~lanica, je pa v razpravi po-buda za ustanovitev nacionalnega fo-ruma, v katerem bi bili predstavnikiindustrije, povezane z jedrskoenergetiko, upravnih organov inproizvajalcev jedrske energije. V sklo-pu Foratoma deluje ve~ delovnihskupin, najpomembnej{i sta skupiniza transport jedrskega goriva in zago-tavljanje kakovosti. Kot je povedalBogo Pir{ iz EIMV, ki je ~lan delov-ne skupine za kakovost, je namen to-vrstnih delavnic prenos zahodnoe-vropskega znanja s tega podro~ja naVzhodno Evropo in izmenjava iz-ku{enj.V Ljubljani se je na delavnici zbralo6o strokovnjakov iz 21 dràv iz vseEvrope. Predavali so strokovnjaki Fo-ratoma iz Zahodne Evrope in stro-kovnjaki, ki jih je angaìrala Medna-rodna agencija za atomsko energijo.

Ta je {e prav posebej zainteresirana zaprenos znanja in je za ljubljansko de-lavnico sponzorirala udele`bo 20strokovnjakov iz vzhodnoevropskihdràv. Po vsakem od 14 referatov soudeleènci, {e prav posebej tisti izVzhodne Evrope, imeli mo`nostpredstaviti svoje poglede in izku{njena posamezno temo. Sestavni delvsake Foratomove delavnice je ogledenega izmed jedrskih objektov. Obljubljanskem sre~anju so si ogledaliNuklearno elektrarno Kr{ko.Po koncu delavnice so organizatorjimed udeleènci izvedli anketo, in si-cer po podskupinah. Na podlagi re-zultatov bodo dolo~ili temo, ki ude-leènce najbolj zanima, ta bo temaprihodnje delavnice ~ez dve leti vêrni vodi v Romuniji.MINKA SKUBIC

SLOVENSKI E-FORUMOVE OB ZAÊTKU NOVEGA TISO^LETJASlovenski E-forum si nenehno priza-deva, da bi obnovljivi viri energije(OVE) dobili ustreznej{e mesto prioskrbi Slovenije z energijo in oblikepodpore, ki bodo bolj spodbujale ob-likovanje reìmov njihove trajnostnein za okolje prijazne rabe ter razvojnein tehnolo{ke potenciale razvoja in{irjenja tehnologij. Pomemben pris-

pevek k uresni~evanju tega cilja po-meni tudi strokovna razprava o temiz naslovom Obnovljivi viri energijeob za~etku novega tiso~letja, ki jo jeSlovenski E-forum pripravil 24. ok-tobra v Ljubljani. Na sre~anju sopredstavniki energetskih in drugihin{titucij (EIMV, APE, IJS-CEU, Fa-kulteta za strojni{tvo, Fakulteta zaelektrotehniko, ra~unalni{tvo in in-formatiko idr.) podali metodolo{kaizhodi{~a {tudij ter ugotovitve insklepe o potencialih energije vetra,sonca, bioplina, biomase, malih vod-nih elektrarn in geotermalne energijev Sloveniji, hkrati pa so predstavilitudi ovire in prilo`nosti za izrabo tehpotencialov. Razpravljavci so podalive~ tehtnih pobud za ustreznej{oumestitev problematike obnovljivihvirov energije v slovenski dru`bi.Med drugim je Franko Nemac, di-rektor Agencije za prestrukturiranjeenergetike, predlagal sprejetje zakonao obnovljivih virih energije, spre-membo uredbe o CO2 taksi in usta-novitev podjetja za OVE. Kot sona~rtovalci zapisali v osnutku Nacio-nalnega energetskega plana, so ob-novljivi viri najpomembnej{a stra-te{ka rezerva Slovenije. Pomenijo ti-ste nekonvencionalne vire, ki se v na-ravi ohranjajo in v celoti ali prete`noobnavljajo. Pri tem so vklju~ena vsapodro~ja OVE, kot so vodna energi-ja (hidropotencial), biomasa (les,�

14

iz energetskih okolij zanimivosti

lesni odpadki, energetske rastline,biodizel, bioplin), son~na energija(fototermika, fotovoltaika, pasivnasolarna gradnja), geotermalna energi-ja (nizko in visokotemperaturni vo-donosniki), izraba toplote okolja inodpadne toplote, seìganje odpadkovin energija vetra.MIRO JAKOMIN

PREMOGOVNIK VELENJEV EVROPI ODKOP PREMOGAUPADA, V SVETU NARA[ÂSredi oktobra sta bila v Las Vegasu vZDA 18. svetovni rudarski kongresin razstava rudarske opreme. Kongresje bil namenjen predstavitvi posa-meznih problemov svetovnega ru-darstva in premogovni{tva, s poudar-kom na prestrukturiranju premogov-nikov. Prijavljenih je bilo 98 refera-tov, organizatorji pa so med njimi iz-brali 26 tistih, ki so bili predstavljenina kongresu. Med temi je bil tudislovenski, ki sta ga predstavila dr.Franc @erdin, direktor PremogovnikaVelenje, in dr. Evgen Dervari~, direk-tor tehni~nih slu`b v PremogovnikuVelenje. Govorila sta o ekolo{kih vi-dikih pridobivanja debelih slojev lig-nita v Sloveniji, temi, o katerih sicerni bilo veliko govora. Iz referatov pre-davateljev iz Evrope je bilo razbratitrend velikega upadanja odkopa pre-moga na stari celini, zaradi ~esar se vtradicionalnih rudarskih dràvah - naPoljskem, v Franciji, [paniji, Nem~iji- zelo veliko ukvarjajo s prestrukturi-ranjem premogovni{kih podjetij.»Vzroki za upad odkopa premoga sov visoki ceni evropskega premoga vprimerjavi z uvoènim, v zelo te`kihgeomehanskih razmerah za pridobi-vanje premoga, poleg tega pa soevropski premogi tudi ekolo{koproblemati~ni,« je po vrnitvi s kon-gresa ugotavljal dr. Franc @erdin indodal: »Na drugi strani pa opaàmoizredno rast odkopa premoga vdràvah, kjer imajo ugodne razmereza njegovo pridobivanje, to je na po-vr{ini ali tik pod njo. To so predvsemZDA, Avstralija, Ju`na Afrika in Ko-lumbija v Ju`ni Ameriki. Premog pri-dobivajo za doma~e potrebe, {e ve~pa za izvoz. Evropejci ve~idel ne iz-vaàmo ve~ premoga, uvaàmo pa ze-lo veliko, prav tako tudi Japonci.«Ob kongresu je bila tudi razstava ru-darske opreme, na kateri je sodelova-lo 1.600 razstavljalcev z vsega sveta.

Tudi na razstavi so bile potrjenesmernice v svetovnem premogov-ni{tvu, saj je bilo podzemeljskemupridobivanju premoga namenjenosorazmerno malo razstavljene opre-me, zato pa toliko ve~ povr{inskimkopom.MAJA RE^NIK

ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJEUÊNJE JE TUDI STVAR SRCAPrihodnost organizacije je v rokah,srcih in mislih njenih ljudi. In ~e se tine u~ijo, organizacija ne more posta-ti uspe{na. S temi besedami so v Zve-zi svobodnih sindikatov Slovenijesprejeli program izobraèvanja in us-posabljanja sindikalistov (september-december 2000) in ga v prete`ni me-ri tudi uresni~ili. Kot meni vodja izo-braèvanja Vanda Re{eta, je zaradikorenitih gospodarskih, politi~nih,sistemskih in drugih sprememb vsvetu nujna tudi temeljita preobrazbaorganizacij. Ta preobrazba povzro~anove potrebe po oblikovanju sistemapridobivanja in aplikacije znanja inspretnosti ter razvoja ~love{kih virov.Prvi pogoj za razvoj in doseganjevi{je inovativnosti pa je znanje. Kerse tega v ZSSS tudi dejansko zaveda-jo, so è leta 1995 za~eli izvajati us-trezne programe izobraèvanja in us-posabljanja, upo{tevajo~ potrebe so-dobnega ~asa. Doslej so na razli~neizobraèvalne seminarje pritegnilive~je {tevilo sindikalnih zaupnikov,profesionalnih sindikalnih kadrov,predstavnikov sindikatov dejavnostiin obmo~nih organizacij ZSSS, ~la-nov svetov delavcev in delavskihpredstavnikov v nadzornih svetihgospodarskih dru`b. V zadnjem ~asuso organizatorji in predavatelji vloìlinajve~ truda v posredovanje nujnopotrebnih znanj, kot so soupravlja-nje, uspe{no delo v sindikatih podje-tij in zavodov, pogajanja, organizacij-ska kultura, marketing v sindikatih,sindikati in Evropa, finance, varstvopri delu, poslovna kultura in tuji jezi-ki. Predavatelji so v jesenskem deluve~ino navedenih tem è uspe{nopredstavili. Do konca leta pa naj biizvedli {e nekaj izobraèvalnih semi-narjev (odvisno od {tevila prijav ude-leèncev). MIRO JAKOMIN

[VEDSKAZAPRTJE NUKLEARK NEUMNA ODLOÎTEV

UKRAINAÊRNOBIL LE [E DO SREDINE DECEMBRA

Nem{ki koncern RWE je konec septembra po-nudil britanskemu podjetju Themes Water Plcza njihove delnice 7,1 milijarde evrov. Ti so jihsprejeli in tako bo podjetje odslej del nem{kegapodjetja, skrbelo pa bo za mednarodno vodnogospodarstvo znotraj RWE. S prevzemom je po-stal ta koncern tretji najve~ji svetovni ponud-nik vodne energije.

Zadnji, tretji, reaktor jedrske elektrarne êr-nobil bodo 15. decembra ugasnili in s tem bota razvpita elektrarna nepreklicno nehala delo-vati. O zapiranju so se dogovorili è pred peti-mi leti z memorandumom med Ukrajino indràvami, ~lanicami G7, ki so tudi sofinanci-rale razgradnjo. Ta bo najbolj prizadela zapo-slene, zato pripravlja posebna komisija Evrop-ske unije programe, s katerimi bodo posku{aliublaìti socialne in gospodarske posledice, s ka-terimi se bodo sre~evali ti ljudje.

Zaprtje nukleark neumna odlo~itev Financial Times se je v enem izmed svojih ko-mentarjev lotil zapiranja jedrskih elektrarn na[vedskem in ozna~il to odlo~itev vlade kotneumno. Liberalizacija trga je namre~ tuditam zniàla cene elektri~ne energije, kar pome-ni, da so se zmanj{ale nalo`be v razvijanje no-vih virov energije, kot sta energija iz vetra inenergija iz mo~i valovanja. Leta 1999 so pomnenju Financial Timesa mnogo prezgodaj innepremi{ljeno zaprli prvo jedrsko enoto – Bar-seback 1. ê bi tako nadaljevali in zaprli {epreostalih enajst enot, bi se morala energijakrepko podraìti, da bi lahko za~eli proizvaja-ti nadomestno energijo. Ko je to spoznala {ved-ska vlada, je odloìla zaprtje Barseback 2 doleta 2003. Prehod na alternativne vire energijeje namre~ trikrat dra`ji kot proizvodnja jedr-ske energije. Sicer pa Financial Times zanikatudi verjetnost nesre~. Edina nesre~a, ki je zah-tevala smrtne `rtve, je bila doslej le leta 1986 vêrnobilu. Po njej pa so varnostne ukrepe tudibistveno izbolj{ali. Veliko ve~ja je mo`nost ne-sre~ pri proizvodnji energije iz premoga in pli-na. Poleg tega pa nuklearke proizvajajo z niz-kimi stro{ki in lahko delujejo tudi do 40 let.

NEMÎJARWE BO PREVZELO THEMES WATER

proizvodnja in oskrba

PORABA VZTRAJNO NAVZGOR

OKTOBRA VENDARLE UGODNEJ[E HIDROLO[KE RAZMERE

arava je bila oktobra precej pri-jaznej{a do proizvodnje hidroelektrarn, saj so tev omre`je oddale 391 milijonov kilovatnih ur tertako lanske primerjalne rezultate presegle za11,2 odstotka. Doseèni proizvodni rezultati sobili tudi krepko nad pri~akovanji, saj naj bi bilapo prvotnih ocenah hidroproizvodnja za dobropolovico manj{a. Nekoliko slab{i od na~rtovanihpa so bili dose`ki termoelektrarn, ki so skupaj zjedrsko elektrarno Kr{ko oktobra v omre`je po-slale 745,8 milijona kilovatnih ur oziroma za6,8 odstotka manj kot v istem ~asu lani. Zaraditega so bili nekoliko ni`ji tudi skupni rezultati,saj je oktobrska proizvodnja elektrike v Slovenijidosegla milijardo 136,8 milijona kilovatnih urin je bila tako za 1,3 odstotka manj{a od lanske.

PO DESETIH MESECIH ZA 4 ODSTOTKE VE^

* upo{tevana je celotna proizvodnja NEK* TEB - topla rezerva v sistemu

15

p

s

n

ode~ po leto{nji porabi elektri~ne energije in znjo povezani teoriji o gospodarski rasti bo slovensko gospodar-stvo o~itno tudi letos doseglo spodbudne rezultate, saj porabaelektrike è od za~etka leta vztrajno nara{~a. Tako smo desetileto{nji mesec v Sloveniji porabili 901,4 milijona kilovatnih urelektri~ne energije, kar je bilo za 18,7 milijona ali 2,1 odstotkave~ kot v istem ~asu lani. Poraba je bila vi{ja tako pri nepo-srednih odjemalcih, ki so oktobra iz omre`ja prevzeli 181,2 mi-lijona kilovatnih ur elektri~ne energije (za 2 odstotka ve~), kotpri distribucijskih podjetjih, kjer je odjem iz prenosnegaomre`ja zna{al 720,2 milijona kilovatnih ur (za 2,1 odstotkave~). Sicer pa je bila dejanska oktobrska poraba za 3,8 odstot-ka vi{ja tudi od predvidevanj, zapisanih v leto{nji elektroener-getski bilanci.

o prvih desetih leto{njih mesecih je skupna rast porabe4,2-odstotna, kar povedano v konkretnih {tevilkah pomeni, da smo vtem ~asu v Sloveniji porabili 8 milijard 692,7 milijona kilovatnih uroziroma za 348,1 milijona ve~ kot v istem obdobju lani. S svojim de-lom so se v tem ~asu izkazale tudi slovenske elektrarne, saj smo izdoma~ih virov dobili 9 milijard 742,2 milijona kilovatnih ur, kar jebilo za 2,1 odstotka ve~ kot lani. Za pokritje vseh potreb smo moralinekaj elektri~ne energije tudi uvoziti, in sicer je uvoz v tem obdobjuzna{al 602,4 milijona kilovatnih ur (za 18,4 odstotka ve~), na tuje panam je uspelo prodati tudi za milijardo 403,5 milijona kilovatnih urprese`kov. Po ocenah dispe~erjev kljub nara{~anju povpra{evanja dokonca leta ne bi smelo biti teàv s preskrbo, saj je ob elektrarnah nazalogi dovolj goriv, izbolj{ujejo pa se tudi hidrolo{ke razmere.

sindikat dejavnosti energetike

16

Sredi novembra so na seji pred-sedstva Sindikata delavcev dejavnostienergetike Slovenije prou~ili najno-vej{e razmere v zvezi z napovedano inpreloèno generalno stavko sindikata.Kot smo è poro~ali, je SDE uporaboskrajnih ukrepov preloìl na ~as povolitvah in konstituiranju nove vlade,in to predvsem zaradi velike neresno-sti in nepripravljenosti vladne stranina pogajanja. Na omenjeni seji so sedogovorili, da bodo v naslednjihdneh sklicali seje konferenc posamez-nih dejavnosti in se na njih dogovori-li o potrebnih dejavnostih za organi-ziranje generalne stavke. Po besedahpredsednika SDE Franca Dolarjabodo takoj po konstituiranju novevlade seznanili predstavnike Mini-strstva za gospodarske dejavnosti spere~imi razmerami v energetskemsistemu in jim posredovali sindikalnezahteve. Kon~na odlo~itev, ki jo bo

SDE sprejel (stavka - da ali ne), je se-veda odvisna od poteka in rezultatapogovorov in pogajanj med vladnoin sindikalno stranjo. V sindikatu sièlijo, da bo nova ekipa na MGD-juresen in odgovoren partner s polnimipooblastili za pogajanja. O klju~nih zahtevah SDE-ja smo si-cer podrobneje pisali è v prej{nji {te-vilki, vseeno pa na kratko omenimonekatere pomembnej{e vidike. Kot jeponovno opozoril Franc Dolar, moravlada RS jasno odgovoriti navpra{anje: Rafinerija v dru`bi NaftaLendava - da ali ne? ê se dràva zarafinerijo ne bo odlo~ila, potem mo-ra takoj pripraviti program celovitesanacije te dru`be. Glede premogov-ni{tva SDE zahteva popolno izvaja-nje sprejetih zakonov o zapiranjurudnikov. Vlada mora omogo~iti tu-di uskladitev elektrogospodarskih vRS pla~ s povpre~jem pla~, kar po-meni, da jih mora dvigniti na tistoraven, ki je veljala ob podpisu kolek-tivne pogodbe za elektrogospodars-tvo. V ospredju sindikalnih prizade-vanj pa je trenutno tudi zahteva popodpisu protokola o socialnem dialo-gu med vlado RS in SDE. Sindikat jeoblikoval predlog za dogovor o sode-lovanju sindikata in uprav dru`b napodro~ju socialnih vpra{anj ter pred-log pravil delovanja ekonomsko-so-cialnega sveta na podro~ju energeti-ke. êprav so oba predloga pravo~as-no posredovali predstavnikomMGD-ja, se po besedah Franca Do-larja sindikalisti kljub prizadevanju

ODLOÎTEV o stavkiODVISNA OD REZULTATOV POGAJANJ Kot so povedali v vodstvu SDE, so jim predstavniki gospodarske-ga ministrstva na prvih pogovorih obljubili ureditev partnerskihodnosov, ko pa je pri{el ~as, da bi to dejansko uresni~ili, iz temoke ni bilo ni~ kruha. Tako {e naprej ostaja neizpolnjena po-treba po vzpostavitvi takih odnosov med vlado in sindikatom, kibi temeljili na prostovoljnih pogajanjih, medsebojnem zaupanju,enakopravnem pogovoru in uresni~evanju sprejetih dogovorov.Sindikalisti upajo, da bo nova vladna ekipa pokazala ve~ zrelo-sti in odgovornosti kot dosedanja. O tem, ali se bo generalnastavka SDE zgodila ali ne, bodo seveda odlo~ili rezultati pogovo-rov in pogajanj.

1717

niso mogli ni~esar dogovoriti z nere-snim partnerjem.Kot je razvidno iz sindikalnega pred-loga Pravil delovanja ekonomsko-so-cialnega sveta na podro~ju energeti-ke, ima Sindikat dejavnosti energeti-ke jasen pogled o sodelovanju z vladoRS. Ekonomsko-socialni svet na po-dro~ju energetike (ESSE) je v bistvutripartitni organ socialnih partnerjev,ustanovljen z namenom obravnava-nja vpra{anj in ukrepov, ki se na-na{ajo na ekonomsko in socialno po-litiko, in drugih vpra{anj, ki zadevajoposebna podro~ja dogovarjanja so-cialnih partnerjev za dru`be v ener-getskem gospodarstvu. Med temeljnapodro~ja ESSE sodijo socialni spora-zum, socialne pravice in pravice izobveznega zavarovanja, problematikazaposlovanja in delovnih razmerij, si-stem kolektivnega dogovarjanja, ce-ne, ekonomski sistem in ekonomskapolitika, pravna varnost, sodelovanjez Mednarodno organizacijo dela inSvetom Evrope, soupravljanje delav-cev ter sindikalne pravice in svo-bo{~ine. ESSE v okviru svojega delo-vanja sodeluje pri pripravi zakonoda-je, daje pobude za sprejem novih alispremembo veljavnih zakonov, obli-kuje stali{~a in mnenja glede delov-nih gradiv, osnutkov uredb, odredbin zakonov, pa tudi glede smernic zagospodarske na~rte. Sicer pa tripartit-na organiziranost ESSE odraà ena-kopravno zastopanost vseh treh so-cialnih partnerjev, in sicer delojemal-cev, delodajalcev in lastnikov.Toliko o tem, kar na podro~ju odno-sov med omenjenimi socialnimi part-nerji {e ni zaìvelo, ~eprav bi ta raz-merja morali è zdavnaj uveljaviti.Te`ko bi trdili, da si SDE za ureditevodnosov z vlado v minulih letih niprizadeval. Pri tem je treba upo{teva-ti, da je energetski sindikat deloval vteàvnih gospodarskih in politi~nihrazmerah, ki doslej ob tolikih zame-njavah vladnih ekip temu cilju nisobile najbolj naklonjene. Res pa je, daSDE v tej smeri {e ni izkoristil vsehmo`nosti in ga v prihodnje na tempodro~ju ~aka {e veliko nalog. Eno jedose~i podpis protokola o socialnemdialogu, drugo pa zagotoviti konkret-no uresni~evanje in spo{tovanje do-govorjenih pravil igre.

MIRO JAKOMIN

a lokaciji prihodnje razdelilno -transformatorske postaje 400/110 kVRTP Kr{ko, ki je neposredno ob na-{i edini nuklearki, je bila v petek,10. novembra, prilo`nostna slove-snost, s katero je Eles za~el ure-sni~evati enega izmed finan~no in tu-di druga~e zelo zahtevnih nalo`benihprojektov, ki je velikega pomena zazagotovitev nemotenega napajanjaDolenjske, Posavja in Bele krajine zelektri~no energijo. Kot je ob otvori-tvi poudaril direktor Elesa mag. Vi-toslav Türk, gre za projekt, ki niosrednjega pomena samo za Eles,temve~ tudi za dràvo kot celoto, sajbo regiji oziroma tamkaj{nji indu-striji in porabnikom omogo~il od-pravo ve~letnih teàv z zanesljivostjoin kakovostjo elektri~ne energije. Podrugi strani pa bo v ~asu, ko smopri~a pospe{enemu odpiranju ener-getskega trga, omogo~il tudi dosega-

nje tistih ciljev, ki jih trg prina{a -ve~je pretoke elektri~ne energije izenega kraja v druge, meddràvno po-vezovanje in prenos ve~jih koli~inelektri~ne energije na dalj{e razdalje.Sam objekt RTP Kr{ko sicer izpolni-tve vseh teh ciljev {e ne omogo~a, jepa po besedah mag. Vitoslava Türkatisti temelj, ki zagotavlja, da se bodotudi prihodnji Elesovi projekti izvaja-li v to smer. Tako lahko upravi~enore~emo, da gradnja RTP Kr{ko ni leprojekt Elesa, industrije in regije,ampak tudi projekt, ki Slovenijo po-stavlja v Evropo tako v tehni~nemkot ekonomskem pogledu. O izjem-nem pomenu RTP Kr{ko je v nada-ljevanju govoril tudi direktor EIMVdr. Maks Babuder, ki je poudaril, dabomo z zgraditvijo RTP Kr{ko dobi-li sodobno stikali{~e, ki bo temu ob-mo~ju zagotovilo vitalno povezavomed 400 kV in 110 kV prenosnim

gradnja prenosnega omre`ja

ELES ZAÊLURESNIÊVATI

Po skoraj trinajstih letih je Elektro – Slovenija 10. novembravendarle tudi uradno odprlo gradbi{~e nove 400/110 kV RTPKr{ko, ki naj bi bila dokon~ana do konca leta 2002. Gre za iz-jemno pomemben objekt, ki bo odjemalcem na obmo~ju Dolenj-ske, Posavja in Bele krajine zagotovil nemoteno in kakovostnodobavo elektri~ne energije.

najve~joNALO@BO

N

�

18

V

omre`jem. RTP Kr{ko bo zgrajeno vklasi~ni prostozra~ni izvedbi, saj je obnuklearki na voljo dovolj prostora,poleg tega pa naj bi bila tako zago-tovljena tudi bolj{a kompatibilnost zobstoje~im stikali{~em.Sicer pa je 400/110 kV RTP Kr{ko zrazpletom daljnovodov objekt, kate-rega zametki segajo è v davno leto1987, ko je bilo pridobljeno lokacij-sko dovoljenje. Zaradi {tevilnih kon-ceptualnih, prostorskih in finan~nihzapletov so bila nato delno è oprav-ljena pripravljalna dela ustavljena,~eprav si je nato ves ~as Eles prizade-val zagotoviti pogoje za nadaljevanjete investicije. V letu 1999 so bila takoopravljena vsa usklajevanja, pridob-ljena vsa soglasja, urejena nekateralastninska razmerja, februarja letos paje bilo nato pridobljeno tudi gradbe-no dovoljenje.V naslednjih mesecihje potekalo sklepanje dela pogodb zizvajalci in dobavitelji opreme (pro-jektantska dela je opravilo podjetjeIBE, gradbena dela so zaupana pod-jetju GIZ Gradis, jeklene konstrukci-je pa bo dobavilo podjetje C&G, vsiiz Ljubljane), za nekatera dela in dru-go potrebno opremo pa {e potekaobravnava prispelih ponudb na javnerazpise.Kot è re~eno, so Dolenjska, Posavjein Bela krajina {e vedno nezanesljivonapajane z elektri~no energijo, saj natem obmo~ju ni ve~jih energetskih

virov, na drugi strani pa je ravno tuvrsta pomembnih industrijskih ob-jektov, ki terjajo zanesljivo in kako-vostno preskrbo z elektri~no energijo.Dolgoro~ne {tudije razvoja elektro-energetskega omre`ja namre~ potrju-jejo, da je za izpolnitev te naloge ozi-roma za izbolj{anje napetostnih raz-mer in pove~anje zanesljivosti napa-janja omenjenega obmo~ja nujnagradnja 400/110 kV RTP Kr{ko zrazpletom daljnovodov, saj bo s temomogo~en prenos elektri~ne energijeiz jedrske elektrarne Kr{ko na naj-bli`je porabni{ko obmo~je, zagotov-ljen bo dodatni pomo`ni vir napaja-nja NEK in vklju~itev novozgrajenihplinskih blokov v TE Brestanica inpredvidenih elektrarn spodnjesavskeverige na energetski trg, precejmanj{e pa bodo tudi energetske izgu-be (za pribli`no 30 GWh na leto).Vrednost celotnega projekta je oce-njena na 3,6 milijarde tolarjev, od~esar je bilo doslej angaìranih è 860milijonov oziroma samo letos 445milijonov tolarjev. RTP Kr{ko naj bibila dokon~ana do konca leta 2002,pri ~emer pa je treba poudariti, da boza zagotovitev njene funkcionalneusposobljenosti oziroma sklenitevelektroenergetske zanke na tem ob-mo~ju nujno treba zgraditi {e pove-zovalni daljnovod Beri~evo–Kr{ko.

BRANE JANJI]

Temeljni kamen za novo razdelilno transformatorsko postajo 400/110 kV RTP Kr{ko sta poloìla dràvni podsekretar Severin Maffi in kr{ki ùpan Franci Bogovi~.

Dravske elektrarne so shrva{kim Kon~arjem vza~etku novembra podpi-sale pogodbo o dobavi ge-neratorjev, potrebnih zaizpeljavo druge faze pre-nove. Vrednost izdelave{estih generatorjev z vzbu-jalno opremo zna{a skorajdve milijardi tolarjev.

prostorih Dravskih elektrarn naMariborskem otoku je bil 2. novem-bra slavnostni podpis pogodbe za do-bavo {estih generatorjev za potrebeprenove elektrarn Vuhred in O`balt,ki jih bo izdelalo podjetje Kon~ar -Elektroindustrija iz Zagreba. Pogod-ba poleg same izdelave, dobave, nad-

prenova DEM

PODPISANATUDI POGODBAO DOBAVIGENERATORJEV

1919

zora montaè in zagona generatorjevvsebuje tudi {olanje, celotna vrednostpa zna{a milijardo 922,5 milijona to-larjev. Prvi generator iz Kon~arja bona HE Vuhred prispel novembra2001, zadnjega izmed {estih na-ro~enih pa naj bi na Dravo pripeljalijanuarja 2004. Kot je ob podpisu po-godbe povedal direktor Dravskihelektrarn Ivan Kralj, izbira dobavite-lja generatorjev ni bila te`ka, saj jeKon~ar dal najbolj{o ponudbo, polegtega pa imajo Dravske elektrarne znjihovimi generatorji tudi è dobreizku{nje. Kot je dejal Ivan Kralj, jeKon~ar zaradi vojne na Hrva{kem inz njo povezanih razmer v nekem ob-dobju izgubil reference, nedavni us-pe{ni poskusni zagon generatorja zaHE Plave pa je znova potrdil, da greza podjetje, ki je sposobno naro~ilaizpolniti po vseh evropskih standar-dih. To je v svojih pozdravnih bese-dah potrdil tudi predsednik upravedelni{ke dru`be Kon~ar – Elektroin-dustrija Darinko Bago, ki se je zah-valil za izkazano zaupanje, in dodal,da je Kon~ar uspe{no prebrodil krizoter tako znova i{~e svoj prostor nasvetovnem trgu. S tega vidika je opo-zoril tudi na obse`ne globalizacijskeprocese in povezovanje velikih svetov-nih koncernov, ki precej zapirajo vra-ta manj{im podjetjem. Kljub temupa gre hkrati tudi za procese, ki pod-jetjem, kot je Kon~ar, postavljajo no-

ve izzive in jih silijo v iskanje ustrez-nih re{itev. Kon~ar eno izmedmo`nosti vidi tudi v povezovanju intradicionalno dobrem poslovanju zljubljanskim Litostrojem ter prilaga-janju posebnim zahtevam kupcev.Pri tem bo slovenski trg za Kon~arostal zelo zanimiv tudi v prihodnjihletih, saj si obetajo tudi sklenitev po-slov v okviru projekta gradnje spod-njesavske verige.Kot je znano, bodo Dravske elektrar-ne v okviru druge faze prenove elek-trarn obnovile {e hidroelektrarni Vu-hred in O`balt, pri ~emer ne bo {lozgolj za zamenjavo dotrajane opre-me, ampak podobno kot pri prenoviprvih treh elektrarn, tudi za po-ve~anje proizvodnih zmogljivosti(HE Vuhred ve~ja letna proizvodnjaza 31 GWh in HE O`balt za 32GWh), koni~ne mo~i (za 31 MW)in mo`nosti sekundarne regulacije,kar je {e posebnega pomena za iz-bolj{anje obratovalnih sposobnostislovenskega elektroenergetskega si-stema. Vrednost celotne investicije jeocenjena na dobrih 14 milijard tolar-jev, konkretna dela na objektih panaj bi za~eli julija prihodnje leto innato prenovo v celoti kon~ali sep-tembra 2004.

BRANE JANJI]

@e podpisanim pogodbamza uresni~itev druge fazeprenove Dravskih elektrarns slovenskimi podjetji IBE(projektantske storitve), Is-kra Sysen (programskaoprema za potrebe daljin-skega vodenja) in Litostroj(turbine) se je novembrapridruìla {e pogodba s hr-va{kim Kon~arjem, ki boizdelal generatorje.

prenova prenosnega omre`ja

20

220 /110/35 kV Kle~eje bila zgrajena è v davnih 50 letih,sprva zgolj kot 110/35 kV postaja,pozneje, leta 1968, pa je bil dograjen{e 220 kV del. Ker je v minulih de-setletjih elektrogospodarstvu vednokroni~no primanjkovalo denarja inso bila razpolo`ljiva sredstva bolj na-menjena {iritvi in dograditvi elek-troenergetskega omre`ja, so bile viso-konapetostne naprave, ki jih je Elespodedoval v za~etku devetdesetih let,è tako dotrajane, da se je moral sek-tor za vzdrèvanje prakti~no lotiti ce-lovite obnove vseh naprav. Poleg tegaje teàvo predstavljalo tudi dejstvo,da je {lo za celo vrsto naprav razli~nihproizvajalcev iz nekdanje Jugoslavije,ki so bile tudi zelo razli~no oskrbova-ne. Zato je moral Eles v minulih letihvloìti ogromno truda in sredstev, daje prenosno omre`je povzdignil naenotno tehni~no raven in slovenske-mu elektroenergetskemu sistemu za-gotovil potrebne temelje za enako-praven nastop na odprtem evrop-skem energetskem trgu. Ker pa grepri tem seveda za potrebne milijardnevsote, je obnova prenosnega omre`jaElesa potekala v posameznih fazah,tako da bo 400 in 220 kV del daljno-vodnih in transformatorskih polj vceloti obnovljen prihodnje leto, ve~jidel 110 kV polj v RTP-jih (teh je

176) pa bo svojo prenovo postopomado~akalo {ele v naslednjih letih. Mednajbolj dotrajanimi na tem napetost-nem nivoju, ki se jih je Eles vendarlemoral lotiti prednostno, pa se je predleti zna{la tudi RTP Kle~e220/110/35 kV, ki je vitalnega po-mena za napajanje Ljubljane in oko-lice ter tamkaj{nje industrije. Zaradinjenega izjemnega pomena za nemo-teno preskrbo se je moral Eles preno-ve lotiti postopoma, pri ~emer je {loza etapno obnovo posameznih delov220 in 110 kV stikali{~a, ki bo v ce-loti prenovljeno {ele prihodnje leto zdokon~ano peto, to je zadnjo fazoprenove. Kot nam je povedal direktorElesovega sektorja za vzdrèvanje Mi-lan Kenda, je ta projekt velikozahtevnej{i od podobnih ravno zato,ker je treba prenovitvena dela oprav-ljati v stikali{~u, ki delno normalnoobratuje in je tako pod napetostjo,kar zahteva posebne varnostne ukre-pe. V ta namen je zgrajen poseben si-stem pomo`nih zbiralnic 110 kV. Po-leg tega RTP Kle~e leì na vodovar-stvenem obmo~ju, kar je v prej{njihfazah terjalo tudi posebne okoljevar-stvene ukrepe. Zgrajen je namre~ po-sebni podzemni zbiralnik za primeremorebitnega izlitja transformatorske-ga olja, saj je v posameznem trans-formatorju kar 50 ton olja. [e pose-

RTP

RTP KLEÊ PREDZADNJO FAZOobnoveEles je konec septembra kon~al ~etrto fazo obnove ene najpo-membnej{ih razdelilno transformatorskih postaj za napajanjeLjubljane 220/110/35 kV Kle~e, ki tako po~asi dobiva novo po-dobo. Za zagotovitev nemotenega napajanja slovenske prestolni-ce pa bo treba zgraditi {e manjkajo~i 110 kV daljnovod medLjubljansko elektrarno – toplarno, Poljem in Beri~evim.

okviru leto{nje ~etrte fazeprenove RTP Kle~e so bila obnov-ljena tri 110 kV polja, med dru-gim tudi 110 kV polja [i{ka I in IIter tri 220 kV polja (Beri~evo,transformatorsko in merilno po-lje), zamenjan pa je bil tudi trans-formator 220/110/10 kV, 150MVA. Za to fazo prenove je bilonamenjenih 446 milijonov tolar-jev, vsa dela pa so bila opravljenav predvidenih rokih. Med ve~jimiizvajalci gre poleg delavcev Sektor-ja za vzdrèvanje oziroma enoteElektroprenos Ljubljana, ki jo vo-di Milan Dodig, omeniti {e GradisLjubljana, ki je opravljal gradbe-na dela, Elex Elektrotehno, Mer-kur in Elektronabavo kot dobavi-telje opreme, C&G kot izvajalcaelektromonta`nih del s podizvajal-cema Elektroservisi in EM Bizant,projektanta IBE in EIMV. Poseb-na zahvala pa gre vsekakor tudiodgovornemu vodji tega zahtevne-ga projekta Marku Hrastu, vodjiRTP Kle~e Primoù î`manu inMarjanu Jarcu , ki so v preteklih{tirih fazah projekta vloìli velikotruda in znanja, ter sodelavcem izsektorja za obratovanje.

v

21

S

bej ob~utljiva pa je bila leto{nja ~etr-ta faza prenove, ki so jo Elesovi vzdr-èvalci skupaj z zunanjimi sodelavciuspe{no kon~ali konec septembra, sajje {lo za zamenjavo daljnovodnihpolj [i{ka I. in II., ki sta napajani ra-dialno. To z drugimi besedami pome-ni, da so morali vzdrèvalci opravitiprevezavo na sosednja polja proti Vi-~u. Slednja pa imajo glede napajanjapodoben status, s ~imer se je pove~a-la nevarnost, da bi v primeru kakr{nekoli okvare velik del Ljubljane ostal vtemi in bi pri{lo tudi do velike gos-podarske {kode. Podobna nevarnostbo tudi prihodnje leto, ko se bo si-tuacija obrnila, in bodo vi{ka poljaprevezana na [i{ko. Zaradi omenje-nih teàv so se vzdrèvalci ~etrte fazeprenove lotili z obilico priprav in tu-di samo obnovo razdelili v dva dela,tako da so manj ob~utljive naprave inen transformator mo~i 150 MVA (te-à 210 ton) zamenjali v pomladnihmesecih, najob~utljivej{i del stikali{-~a pa prenovili v zadnjih dveh mese-cih. Za kako zahtevna dela pravza-prav gre, je mogo~e razbrati tudi iz fi-nan~nih podatkov, saj naj bi celotnaobnova RTP Kle~ stala milijardo 625milijonov tolarjev, pri ~emer je polegpopolne rekonstrukcije te postaje inzamenjave elektroenergetske opremev{teta tudi zamenjava obeh transfor-

matorjev mo~i 150 MVA (nakupenega novega in popolna prenovadrugega). Sicer pa je po besedah Mi-lana Kende Eles do konca ~etrte fazeza obnovo Kle~ porabil è milijardo235 milijonov tolarjev, 390 milijo-nov pa bo potreboval {e prihodnje le-to. V omenjeni projekt tudi {e nisov{teta sredstva, potrebna za zamenja-vo merilnih transformatorjev, pravtako pa tudi ne denar, potreben zaposodobitev è precej dotrajanega si-stema daljinskega vodenja postaje. Kakor koli è, konec leta 2001 bodoKle~e kon~no postale sodobna razde-lilno transformatorska postaja, prila-gojena zahtevnim nalogam, ki jihopravlja, ~eprav je treba povedati, dase bomo v Ljubljani veliko bolj zne-bili strahu pred elektri~nim mrkom{ele ko bo dograjen manjkajo~i del110 kV zanke med Termoelektrarno- toplarno Ljubljana, RTP Poljem inRTP Beri~evo.

BRANE JANJI]

Medtem ko je hribina pritunelu za HE Plave II èkmalu po za~etku prodi-ranja vanjo pokazala svojpravi obraz in povzro~ilanemalo teàv in stro{kovizvajalcem del in investi-torjem, vrtanje dovodnegatunela za HE Doblar IIpoteka brez teàv.

troj TBM, ki so ga poleti presta-vili iz Ajbe, kjer je predrl hribino zaplavski tunel, je za~el z vrtanjem do-vodnega tunela za HE Doblar II ko-nec septembra. Sredi novembra je bil1.150 metrov dale~ v hribu, kar jeslaba tretjina 3.937-metrskega tune-la. Za ta tunel so na za~etku klasi~noizkopali 230 metrov hribine, zatempa je za~el z izkopom TBM, ki bo iz-kopal 3.200 metrov, naslednjih 507metrov pa spet sledi klasi~ni izkop.»Klasi~no izkopavamo hribino od

investicije SENG

BREZTE@AVPRI TUNELUZA HEDOBLAR II

�

22

izrabljajo v obstoje~i elektrarni za re-mont, in sicer za zamenjavo enegagonilnika agregata. Jim je pa visokavoda povzro~ila 15-dnevno zamudopri izdelavi lo~ne pregrade za za{~itogradbene jame. Sicer pa je opravlje-nega dobra polovica izkopa za vodo-stan nove elektrarne, dokon~an zgor-nji del in delno spodnji. V strojnicimontirajo vgradne dele turbine, vtem ~asu montirajo turbinsko spiraloin betonirajo tla~ni tunel. »Sedanjipotek del in predvideni operativnina~rt kaèta, da bo pri tej elektrarninastala nekaj mese~na zamuda za~et-ka obratovanja objekta. Razlogi sopredvsem v strojnici. Pristopi vanjoin izto~ni tunel so povzro~ili zamudoza~etka montaè predbetoniranih delin glavnih betonskih del v njej,« je

povedal vodja gradnje objekta.Pri HE Plave II v tem ~asu gradbeni-ki injicirajo in konsolidirajo predor.Za montirane betonske elemente in-jicirajo gramoz, kar je potrebno zavzpostavitev zato, da so ti v trdnemstiku s hribino. Hkrati betonirajo pr-vih 200 metrov tunela, kjer so bilive~ji pritiski hribine, kot so predvide-vali, in je nekoliko na~eta monta`naobloga tunela. Dela v tunelu naj bibila kon~ana januarja naslednje leto.Na vtoku v elektrarno delajo pri-klju~ek med vto~nim objektom indovodnim tunelom ter postavljajogradbeni objekt na spodnjem deluodpeskovalnikov. Sicer pa je na ob-jektu montirana vsa hidromehanskaoprema, razen ~istilnega stroja in za-pornic na iztoku iz odpeskovalnikov.Izmed dveh vodostanskih ja{kov jeeden kon~an, na drugem pa opravlja-jo zemeljska dela in betonirajo ja{ke.Strojnica te elektrarne je gradbenokon~ana in vanjo montirajo agregatin generatorsko opremo.»Na podlagi sedanjega poteka delpredvidevamo, da bo HE Plave IIza~ela obratovati do prvega polletjanaslednje leto,« zagotavlja Vlado Ga-brijel~i~. Problem glede povzro~anjahrupa bli`njim lastnikom hi{ v vasiLoìce je {e nere{en in je na sodi{~u.Prav tako {e vedno potekajo pogaja-nja z izvajalci del glede pokritjastro{kov ob zastoju stroja TBM naprvih 200 metrih tunela za HE PlaveII. âsovno zamudo pri zastoju vrta-nja jim je s pospe{enimi monta`nimideli uspelo nadoknaditi.

MINKA SKUBIC

potoka U{nik do vtoka. Tam smonajprej napravili transportni tunel,da lahko odvaàmo izkopani mate-rial. Hkrati z dokon~anjem vto~negaobjekta bodo kon~ana tudi ta dela.Na U{niku izvajamo {e betonski pre-hod dovodnega tunela. V tej zgradbibo tudi demonta`na komora za de-montaò glave TBM, ko bo stroj pre-drl hribino. Ostali del kompozicije sebo vrnil po tunelu nazaj na njegovza~etek. Hkrati z vrtanjem tunela po-teka v izpraznjeni akumulaciji jezeraPodselo izkop za lo~no pregrado, kibo {~itila gradbeno jamo za gradnjovto~nega objekta,« opisuje dela, kipotekajo v tem ~asu za HE Doblar II,vodja gradnje projekta dogradnje HEna So~i Vlado Gabrijel~i~.Prazno akumulacijo HE Doblar

23

junijski {tevilki Na{ega stika smopisali o pripravah elektrodistributer-jev na odpiranje trga z elektri~noenergijo po tehni~ni in tehnolo{kistrani. S tem smo ostali le na pol po-ti, saj je zelo aktualno tudi vpra{anje,kako v elektrodistribuciji potekajopriprave na odpiranje trga s komer-cialnega vidika. Zastavlja se vpra{an-je, kako je v tej smeri z uresni~eva-njem poglavitnih zahtev energetskegazakona in uredbe o gospodarskih jav-nih slu`bah. Katere so najpomem-bnej{e vsebinske spremembe, ki sojih v elektrodistribuciji è izvedli, ka-tere naloge pa morajo {e uresni~iti? Kot je pojasnil Peter Petrovi~, direk-tor delni{ke dru`be Elektro Celje,potekajo priprave na odpiranje trga vskladu z energetskim zakonom in

uredbo o na~inu izvajanja gospodar-skih javnih slu`b s podro~ja distribu-cije elektri~ne energije. Precej pozor-nosti namenjajo {e zlasti izobraèva-nju zaposlenih o trènju v distribuci-ji, saj se bodo è prihodnje leto sre~aliz doma~o konkurenco. Ob tem sepospe{eno pripravljajo na uvajanjesodobnih na~inov daljinskega merje-nja in od~itavanja elektri~ne energije,in sicer tako pri upravi~enih kot tarif-nih odjemalcih.[tefan Lutar, direktor delni{kedru`be Elektro Maribor, pa je pove-dal, da so v njihovem podjetju za ure-sni~itev zahtev energetskega zakonain omenjene uredbe ustanovili {tiridelovne skupine, in sicer za podro~jaorganizacijskih sprememb, pre-moènja, kadrov in dopolnilnih de-javnosti. V okviru delovne skupine zaorganizacijske spremembe so pripra-vili organizacijske sheme za posamez-ne javne gospodarske slu`be in pred-log potrebnih delovnih mest. Dopol-nilne dejavnosti bodo organiziraliznotraj podjetja in te storitve ponuja-li odjemalcem. Sicer pa v okviruGospodarskega interesnega zdruènjadistribucije elektri~ne energije pote-kajo aktivnosti po komisijah za zade-ve, ki so skupne vsem distribucijskimpodjetjem. Na podlagi rezultatov delovne skupi-ne za organizacijske spremembe soza~ele z delom tudi ostale delovneskupine. Bojijo pa se, da jim do 1. ja-nuarja 2001 ne bo uspelo spremenitiinformacijskega sistema tako, da biizpolnili zahtevo glede pripravelo~enih ra~unovodskih izkazov poposameznih javnih slu`bah in dejav-�

elektrodistribucija pred odpiranjem trga

STRMAPOT DOKONKUREN^NESTORITVE Temeljna dokumenta, ki elektrodi-stribucijskim podjetjem narekujetanovo tr`no naravnano organizira-nost, sta energetski zakon in uredbao na~inu izvajanja gospodarskihjavnih slu`b s podro~ja distribucijeelektri~ne energije. Pri odpiranjutrga z elektri~no energijo si v vsehpetih distribucijskih podjetjih pri-zadevajo za vzpostavitev takih or-ganizacijskih, kadrovskih in infor-macijskih temeljev, ki bodo elektro-distribuciji omogo~ali ~im bolj ka-kovostno in konkuren~no storitev ob~im manj{ih poslovnih stro{kih.

V

istribucija elek-tri~ne energije je po ener-getskem zakonu obveznarepubli{ka gospodarskajavna slu`ba, pri ~emerso izvajalci distribucijeodgovorni za razvoj,vzdrèvanje ter upravlja-nje distribucijskegaomre`ja, hkrati pa so od-govorni tudi za vodenje,obratovanje in usklajenodelovanje distribucijske-ga omre`ja s prenosnimomre`jem. Poleg tega je venergetskem zakonu tudidolo~eno, da se bo z elek-tri~no energijo trgovalona organiziranem trgu,ki ga bo organiziralapravna oseba - organiza-tor trga. Vlada bo doaprila 2000 dolo~ilaupravljavce omreìj inorganizatorja trga vskladu z energetskim tr-gom.

d

24

trg v lu~i ~lanov IZIPE

nostih. Ker {e manjkajo dolo~enipodzakonski akti, ki so bistveni zadelovanje trga elektri~ne energije,dvomijo, da bo trg elektri~ne energi-je za~el delovati s 15. aprilom 2001.Glede teh priprav so v vodstvuElektro Primorske pojasnili, da so sevklju~ili v obstoje~e oblike izo-braèvanja. Sodelujejo pri izdelaviprojekta Predlog metode za obra-~unavanje prenosa in distribucijeelektri~ne energije v Sloveniji. V zvezis tem so se udeleìli dveh delavnic, nakaterih so se seznanili tako z izhodi{~iza metodo obra~unavanja prenosaelektri~ne energije v slovenskemprostoru in pregledom metod posvetu, kot tudi s primerjavo metod zaobra~unavanje prenosa in distribucijeelektri~ne energije. Na organizacij-skem podro~ju so trenutno v fazipriprave nove organizacijske shemedru`be. Imenovana je bila tudiposebna delovna skupina za izdelavopredloga prilagoditve zahtev èomenjene uredbe. Med pomemb-nej{imi nalogami, ki jih ~akajo v pri-hodnje, sodi predvsem sodelovanjepri izdelavi preostalih aktov, ki izha-jajo iz energetskega zakona.Sicer pa o nekaterih pomembnihvidikih v zvezi s ponudbo javnihpodjetij za distribucijo elektri~neenergije tokrat pi{emo tudi v rubrikiNa{ gost, in sicer v pogovoru sKarlom Per{oljo, direktorjem komer-cialnega sektorja delni{ke dru`beElektro Primorska. O pripravah naodpiranje trga z elektri~no energijo vjavnih distribucijskih podjetjihElektro Ljubljana in Elektro Go-renjska pa naj bi predvidoma po-ro~ali v eni od naslednjih {tevilkNa{ega stika.

MIRO JAKOMIN

ot je poudaril predsednik upravnegaodbora IZIPE dr. Janez Bratina,èlijo z razpravo o trgovanju z elek-tri~no energijo spodbuditi porabnikek razmi{ljanju in pripravi na odpiranjetrga. Vsi izvedbeni predpisi sicer {e ni-so sprejeti, vendar pa se leto 2001, konaj bi za~el delovati notranji trg z elek-tri~no energijo, hitro pribliùje. Kotporabniki elektri~ne energije morajobiti pripravljeni, da izkoristijo mo`no-sti, ki jih bo dal prosti trg. Mag. Hinko [olinc (In{titut Joèf[tefan) je predstavil zna~ilnosti ener-getskega zakona in sprejetih uredb, insicer z vidika pravnega reda na po-dro~ju trgovanja z elektri~no energi-jo. Do sedaj so sprejete tri uredbe, us-tanovljena je Agencija za energijo,manjkajo pa {e uredbe o pogojih zadobavo energije in druge uredbe, kibodo omogo~ile trgovanje z elek-tri~no energijo. Dr. Miha Tom{i~ je predstavil delo-vanje Centra za energetsko u~inkovi-tost, ki deluje v okviru In{tituta Joèf[tefan. Aktivnosti centra so usmerje-ne predvsem v informiranje porabni-kov energije in usposabljanje za trgo-vanje z elektri~no energijo. Glede

K

PORABNIKIPRIÂKUJEJOPREGLEDNA pravila igreProizvajalci elektri~ne energije teìjo k ~im vi{ji ceni elektrike,porabniki pa seveda k ~im ni`ji. Kaj pomeni odpiranje trga zaindustrijske porabnike elektri~ne energije? Kako lahko porabnikisodelujejo v postopku priprave podzakonskih aktov? Kak{ne sonjihove èlje in pri~akovanja? O tej tematiki so ìvahno raz-pravljali na 8. seji upravnega odbora Interesnega zdruènja in-dustrijskih porabnikov energije (IZIPE), ki je potekala 26. okto-bra v upravni stavbi Gospodarske zbornice Slovenije.

dr. Janez Bratina

25

mo`nosti, ki jih ima IZIPE v procesuodpiranja trga z elektri~no energijo,pa je omenil sodelovanje pri pripravizakonodaje (podzakonski akti zaelektri~no energijo in zemeljski plin),vplivanje na stro{ke dobave in njiho-vo razporeditev med porabnike (od-lo~itve MGD, Agencije za energijo,MEOR in dobaviteljev) ter oblikova-nje pogodb (tipske pogodbe, nomen-klatura, struktura, velikost postavk).Poleg tega je poudaril tudi pomenpotrebnih informacij in analiz zaIZIPE (analize podzakonskih aktov,analize odlo~itev MGD, Agencije zaenergijo in dobaviteljev, tipske po-godbe in postavke) ter potrebo po us-posabljanju ~lanov IZIPE za trgova-nje z energijo. Izven strokovnega de-la Centra za energetsko u~inkovitostpa bi lahko za IZIPE pripravili forumza {ir{o razpravo (GZS-vlada, Sloven-ski E-forum, posebne oblike soo~an-ja). Na omenjenih strokovnih sre~an-jih bi lahko obravnavali teme o odpi-ranju trgov (uvoz in izvoz elektri~neenergije, zemeljski plin), vpra{anjenasedlih investicij, obremenjevanjegospodarstva, zavarovanje tr`nih ni-hanj energije in podobno.

Med razpravo so ~lani IZIPE meddrugim poudarili, da pomanjkanjeinformacij o pogojih dobave inna~inu trgovanja z elektri~no energi-jo postavlja vrsto vpra{anj, ki jih jetreba re{iti do uveljavitve prosteganotranjega trga z elektri~no energijo(1. april 2001). Porabniki elektri~neenergije morajo spremljati tako pred-pise o odpiranju trga, kakor tudi svo-jo koli~insko in strukturno poraboenergije, da bodo lahko postavljalizahteve pri trgovanju in s tem uve-ljavljali ugodnej{e pogoje in ceno zadobavljeno elektri~no energijo.Stro{ek transporta elektri~ne energijeje pomemben del celotnega stro{kaza elektri~no energijo in mora biti vrazumnih mejah. Kot ocenjujejo, bistro{ek transportne storitve zna{alokrog 0,7 tolarja na kilovatno uro,kar ustreza dana{njemu cenovnemurazmerju. Poleg tega so na seji IZIPEugotovili, da bi morali sodelovati ta-ko v razpravah o vsebini posameznihpredpisov o spro{~anju trga z elek-tri~no energijo, kakor tudi pri obli-kovanju stro{ka transporta. Ocenekaèjo, da bi bila proizvodna cena vneposredni pristojnosti posameznegaproizvajalca in bi trg uravnaval njenovi{ino. Po razpravi o problematiki trgovanjaz elektri~no energijo so ~lani IZIPEsklenili, da morajo biti pred obliko-vanjem prostega trga z elektri~noenergijo pravo~asno znana tako ce-lotna pravila igre in principi delova-nja prostega trga (splo{ni pogoji zadobavo in odjem elektri~ne energije),kakor tudi drugi vplivi vstopa naprosto trgovanje z elektri~no energi-jo. Poleg tega so sklenili, da mora bi-ti oblikovanje transportnega stro{kaelektri~ne energije po omre`ju trans-parentno in uveljavljeno s splo{nimina~eli neprofitnega poslovanja, zara-di enotnega nastopa do vseh uporab-nikov. Poudarili pa so tudi, da IZIPEèli sodelovati v pripravi izvedbenihpredpisov za oblikovanje prostega tr-govanja z elektri~no energijo, in sicerz namenom oblikovanja ustreznihpredpisov tako za dobavitelje, kakorza porabnike elektri~ne energije.

MIRO JAKOMIN

nteresno zdruènje indu-strijskih porabnikov ener-gije (IZIPE) zdruùje 47dru`b iz razli~nih dejav-nosti. Najve~ dru`b je izdejavnosti proizvodnje ko-vin (13), sledi proizvodnjatekstilne in obutvene indu-strije (11) ter proizvodnjapapirja (6) in proizvodnjakemi~nih izdelkov, gume inplasti~nih mas (6) ter proi-zvodnja kovinskih izdel-kov, strojev in naprav (4)in proizvodnja drugih ne-kovinskih mineralnih iz-delkov. Slab{e so zastopanedruge predelovalne dejav-nosti, v katerih je tudini`ji dele` stro{ka za po-rabljeno energijo v skupnihposlovnih stro{kih.

i

zanimivosti

NEMÎJANOVI, STRO@JI UKREPI

TERMOELEKTRARNA BOXBERG SE [IRI

EVROPATUDI ISLANDIJA BO TRGOVALA

Na {esti konferenci o podnebju je nem{ka vladasprejela è dolgo na~rtovani program za varst-vo podnebja, ki predvideva predvsemzmanj{anje {kodljivih emisij v ozra~je. Med le-toma 1991 in 1999 se je sicer dele` ogljikovegadioksida po padcu te`ke industrije v vzhodnemdelu dràve zmanj{al za 15 odstotkov, vendarpa so se emisije po drugi strani pove~ale zaradivedno ve~jega prometa in pove~evanja proi-zvodnje energije, pa tudi gospodinjstva so pris-pevala svoj dele`. Z novim programom name-ravajo emisije CO2 do leta 2005 zmanj{ati vprimerjavi z letom 1990 za 20 odstotkov. Vprogram so vloìli 200 milijonov mark, name-ravajo pa ga uresni~iti z naslednjimi koraki: zgradnjo naselij, ki bodo imela svoj vir energije,s pove~anjem deleà obnovljivih virov energije,z izbolj{anjem tehnik gradnje hi{ in var~eva-njem, z name{~anjem solarnih kolektorjev (stem naj bi zmanj{ali emisije CO2 do leta 2005za pet do sedem milijonov ton), z nadome{~an-jem tradicionalnih goriv za vozila z obnov-ljivimi in zmanj{anjem prometa nasploh ter spritiski na industrijo, da za~ne uvajati okoljuprijazne na~ine proizvodnje.

Petega oktobra je na Sa{kem za~el delovati nov900 MW blok termoelektrarne Boxberg, kjer jetrenutno zaposlenih 850 delavcev. Berlinskopodjetje VEAG ga je lahko zgradilo, ker so gaza~eli na~rtovati è leta 1991, vanj pa sovloìli 14 milijard mark. Z novim delom bodoproizvedli pribli`no {est milijard kWh energijena leto, s ~imer bi lahko pokrili potrebe kardveh milijonov gospodinjstev. Poleg ogrevanjabodo ponujali {e toplo vodo. Blok naj bi delo-val 40 let, do takrat pa ga bodo oskrbovali spremogom iz Nochtena.

Evropske dràve povezuje ve~ podvodnih pove-zav, prek katerih lahko trgujejo z energijo. Odleta 1994 deluje balti{ki kabel, jadranski kabelmed Italijo in Gr~ijo {e gradijo, na~rtujejo pa{e 550 kilometrov dolgo povezavo med Nem~ijoin Norve{ko, tako imenovani vikin{ki kabel.Nekaj povsem novega pa je islandski kabel, pokaterem naj bi stekla energija {ele leta 2020.Ta bo v primerjavi z è omenjenimi povezava-mi tehnolo{ko {e bolj izpopolnjen. Izgube ener-gije med potjo bodo minimalne, stro{ki za ka-bel z zmogljivostjo 600 do 700 MW pa bodozna{ali pribli`no 6,3 milijarde mark.

25

26

zamenjave v vodstvu Elektro Ljubljane

Vlada RS je najprej poskrbela zapresene~enje 26. oktobra, ko je bilsredi 4-letnega mandata s funkcijedirektorja delni{ke dru`be ElektroLjubljana razre{en dotedanji direktorLudvig Soto{ek, ki je bil na tem me-stu od leta 1991. Hkrati je za vr{ilcadol`nosti direktorja imenovala PetraKozino, ki je dotlej opravljal delo di-rektorja sektorja za nakup in prodajoelektri~ne energije v tem podjetju.Zatem je vlada 28. oktobra objavilajavni razpis za mesto direktorja v del-ni{ki dru`bi Elektro Ljubljana. Natej podlagi je med prijavljenimi kan-didati 16. novembra za direktorjadelni{ke dru`be imenovala VincencaJan{o, dosedanjega direktorja PEKo~evje, ki je novo delovno dol`nostprevzel s 17. novembrom. Kot kaè,pa presene~enj s tem {e ni konec. V

SE KAR VRSTIJO

Presene~enjaOktobra in novembra so v delni{ki dru`bi ElektroLjubljana preìvljali napete trenutke ob kadrovskihzamenjavah v vodstvu podjetja. Eno od bistvenihvpra{anj je, kako so poleg zahtevanih meril in kriteri-jev upo{tevani eti~ni, psihosocialni in drugi ob~utljivividiki glede na cilje po uveljavitvi humane in socialnopravi~ne dru`be. Ni na{ namen, da bi o tem globljerazpredali misli, omenimo le nekatera vidnej{a dej-stva. Dogajanje se je v jedru najbolj dotaknilo trehvodilnih osebnosti - Ludviga Soto{ka, Petra Kozine inVincenca Jan{e - nekdanjega, za~asnega in sedanjegadirektorja.

irektor Vincenc Jan{aje ob pomo~i sodelavcev inzaposlenih uveljavil PEKo~evje kot eno najbolju~inkovitih poslovnih enot vokviru javnega podjetjaElektro Ljubljana. Po veli-kosti je PE Ko~evje druganajve~ja PE v tem podjetju,po {tevilu zaposlenih pa naj-manj{a. Med najpomem-bnej{imi deli na obmo~ju PEKo~evje omenimo naslednjeprojekte: izgradnja 20 kVdaljnovoda s posebnimi poli-zoliranimi vodniki v PAStehniki, posodobitev RTPMlaka 110/20 kV, obnovapo{kodovanega omre`ja vzimskem neurju, intenzivnagradnja elektro- energetskihobjektov ob na{i ju`ni meji,podvojitev daljnovodov natrasi RTP 110/20 kV Ko~ev-je - Mrtvice in Ko~evje – Li-vold, prehod 20 kV izvodoviz RTP 110/20 KV na Mlakiiz prostozra~nih v zemeljskevode, idejni projekt avtoma-tizacije srednjenapetostnegaomre`ja, vgradnja opti~negakabla med RTP 110/20 kVna Mlaki in upravno stavboPE Ko~evje, polaganje op-ti~nega kabla iz Ko~evjaproti Ljubljani in ^rnomlju,uvajanje sistema daljinskihkomand, namestitev sodob-nih {tevcev porabe elektri~neenergije itd. O teh projektih,ki so v veliki meri è ure-sni~eni, nekateri pa so {e vteku, smo podrobneje pisaliv oktobrski {tevilki Na{egastika.

d

Vincenc Jan{a

2727

skrb za okolje

K

~asu do oddaje prispevka smo izve-deli, da je nadzorni svet ElektroLjubljane 16. novembra javno objav-il {e »svoj« razpis za direktorja ome-njenega podjetja. Presene~enja vElektro Ljubljani se kar vrstijo, zatoje v tem trenutku te`ko napovedatirazvoj prihodnjih dogodkov. Zapo-sleni pri~akujejo ureditev razmer, dabodo lahko normalno in spro{~enoopravljali svoje delo. V nadaljevanju prispevka pa {e nekajbesed o dosedanji ìvljenjski poti no-vega direktorja delni{ke dru`be Elek-tro Ljubljane. Vincenc Jan{a se je ro-dil leta 1950 v Prekmurju. Njegovo~e je bil mlekarski mojster; potovalje po Sloveniji iz kraja v kraj in po-magal pri obnovi v vojni poru{enihmlekarn. Leta 1952 je bil z dekretompreme{~en v Ko~evje, kjer je druìnaprebivala tudi v naslednjih letih.Vincenc Jan{a je osnovno {olo ingimnazijo kon~al v Ko~evju. Nato seje leta 1969 vpisal na Fakulteto zaelektrotehniko v Ljubljani, kjer je di-plomiral leta 1975. Ker je bil Iskrin{tipendist, je bil najprej eno leto za-poslen v tem podjetju. Takrat je sta-noval v podnajemni{kem stanovanjuin kmalu za~el razmi{ljati o zamenja-vi slu`be, saj v Iskri ni dobil mo`no-sti za re{itev stanovanjskega vpra{an-ja. Zato se je leta 1976 zaposlil vElektro Ko~evju, kjer je najprej delalkot projektant. Nato je leta 1982 po-stal vodja slu`be razvoja in to deloopravljal do leta 1991, ko je bil obodhodu predhodnika Rudija Grud-na imenovan za direktorja PE Elek-tro Ko~evje. Od leta 1997 naprej jedeloval tudi v komisiji za gospodars-tvo pri dràvnem svetu, kjer se jeprecej angaìral pri oblikovanju os-nutka novega energetskega zakona.Oktobra letos so mu na proslavi obob~inskem prazniku izro~ili zlatopriznanje, ki ga je ob~ina Ko~evjepodelila podjetju Elektro Ljubljana,PE Ko~evje, za prispevek k ustvarja-nju pogojev za razvoj gospodarskihin dru`benih dejavnosti v ob~ini.

MIRO JAKOMIN

yotski protokol h konvencijiZdruènih narodov o spremembipodnebja iz Ria de Janeira 1992, kigovori o stabilizaciji koncentracijetoplogrednih plinov v ozra~ju na ni-voju, ki bo prepre~il nevarne antro-pogene vplive na podnebni sistem,predvideva za razvite dràve in dràvev tranziciji obveznost zmanj{evanjaemisij toplogrednih plinov. Doslej gaje ratificiralo 30, podpisalo pa 84dràv. Slovenja ga je podpisala predtremi leti. V protokolu je {e precejneznank, zato ga {e ni ratificirala no-bena dràva, ki ima obveznostizmanj{evanja oziroma omejitve emi-sij. Tudi Slovenija ne. To nas ne pre-sene~a, ob dejstvu, ki smo ga sli{alina tiskovni konferenci, da je obvez-nosti, ki jih ima Slovenija po Kyot-skem protokolu, to je zmanj{anje

emisij toplogrednih plinov za 8 od-stotkov na izhodi{~no leto 1990, vzadnjih letih {e pove~ala za 4 odstot-ke.Eden najpomembnej{ih sestavnih de-lov protokola so kyotski mehanizmi,z uporabo katerih naj bi dràve dose-gle predpisano zmanj{anje emisij obni`jih stro{kih. Ti mehanizmi soskupna izvajanja, mehanizem ~istegarazvoja in trgovanje z emisijami. Slo-venija poudarja pomen sprejetja ja-snih in u~inkovitih pravil za vse trimehanizme in podpira stali{~e EU,naj bodo ti mehanizmi le dopolnilodoma~im ukrepom za zmanj{anjeemisij toplogrednih plinov, ne pa nji-hovo nadomestilo. Med pomem-bnej{imi vpra{anji, o katerih so raz-pravljali na COP –6, je {e uporabazemlji{~, njihova sprememba in goz-darstvo ter prenos tehnologij, prila-gajanje in institucionalna krepitev.Nadalje so slovenski predstavniki nahaa{ki konferenci predstavili stali{~astrategije in kratkoro~nih akcijskihna~rtov zmanj{evanja emisij toplo-grednih plinov, ki jih je slovenska vla-da sprejela sredi novembra. Strategijaje le usmeritev in prikaz trenutnegastanja, nima pa {e operativnega dela,ki naj bi ga vseboval Nacionalni pro-gram zmanj{evanja emisij toplogred-nih plinov. Tu bo podro~je energeti-ke, ki skupaj s prometom ustvarjatanajve~ toplogrednih plinov, dele`noposebne obravnave.Na{a delegacija je podprla poziv mi-nistrov dràv pogodbenic KonvencijeZN o spremembi podnebja za pro-glasitev svetovnega dneva za za{~itopodnebja. Klimatologi namre~ ugo-tavljajo, da je vzrok negativnim vre-menskim spremembam toplogrednipojav, kar pomeni, da je segrevanjepodnebja posledica ~lovekovih dejav-nosti. Za proizvodnjo dobrin potre-bujemo energijo, ki jo prete`no pri-dobimo s kurjenjem premoga, nafte,plina in drugih goriv. Nara{~ajo~eemisije toplogrednih plinov, pred-vsem ogljikovega dioksida, pov-zro~ajo omenjeno segrevanje in spre-membe v naravnih procesih po celot-nem planetu. Zato ministri dràv po-godbenic konvencije o spremembipodnebja pozivajo politike in vsedruge ljudi po svetu, naj zdruìjo pri-zadevanja za re{itev problema global-nega segrevanja, preden bo storjenanepopravljiva {koda.

MINKA SKUBIC

USTAVITISEGREVANJEOZRA^JASredi novembra je bilo v Haagu{esto zasedanje konference pogodbe-nic okvirne konvencije ZN o spre-membi podnebja - COP-6. Zaseda-nja se je udeleìla tudi delegacijana{e dràve pod vodstvom ministraza okolje in prostor dr. AndrejaUmeka. Pred odhodom na Nizo-zemsko je MOP sklical tiskovnokonferenco, kjer je predstavil sta-li{~a Slovenije do odprtih vpra{anjizvajanja Kyotskega protokola inosnutek strategije zmanj{evanja to-plogrednih plinov.

28

tri~ne energije (dobavni pogoji, tarif-ni sistem itd.). Uspe{no deluje kot re-cenzent strokovnih {tudij in pisec~lankov in referatov s podro~ja tarifin cen elektri~ne energije. V zadnjem~asu se je precej angaìral na po-dro~ju odpiranja trga z elektri~noenergijo, velik izziv pa mu pomenitudi sodelovanje pri projektu gradnjevetrnih elektrarn na Primorskem.

Kot je znano, je energetskizakon sproìl vrsto prelomnihsprememb. V kak{ni lu~igledate na uresni~evanjepostavljenih zahtev napodro~ju odpiranja trgaz elektri~no energijo?

»Po sprejetju energetskega zakona sosledile uredbe, ki obravnavajo posa-mezna tematska podro~ja distribucijeelektri~ne energije. V okviru tehuredb je nujno potrebno, da se na{epodjetje prilagodi vsem zahtevam in

okrat smo se pogovorili s KarlomPer{oljo, direktorjem komercialnegasektorja v delni{ki dru`bi ElektroPrimorska. Povedal je, da je leta 1982kon~al srednjo elektrotehni{ko {olo vLjubljani in se takoj zaposlil v Elek-tro Primorski kot pripravnik. Zatemje delal kot referent prodaje do leta1990, nato je bil pristojen za eko-nomske zadeve v slu`bi nakupa inprodaje elektri~ne energije, v letih od1993 do konca 1999 je delal kot vod-ja te slu`be. Od 1. januarja 2000 na-prej opravlja dela direktorja komer-cialnega sektorja, pokriva pa tudislu`bo za nabavo materialov in stori-tve. V vmesnem ~asu je leta 1990 obdelu kon~al {tudij na vi{ji stopnjiekonomske fakultete v Ljubljani, leta1997 pa je diplomiral na visoko{olskistopnji in tako postal diplomiraniekonomist. Poleg è omenjenih nalogse je z dosedanjim delom uveljavilkot strokovni sodelavec MGD-ja priraznih spremembah in dopolnitvahzakonodaje s podro~ja dobave elek-

izhodi{~em. Ker se izteka obdobjemonopolnega obna{anja elektrodi-stribucije, bomo v naslednjih mese-cih sku{ali ugotoviti, kako delujejoupravi~eni odjemalci, in kak{na sonjihova pri~akovanja in èlje. V hitrobliàjo~em se tr`nem obdobju je zaelektrodistribucijski sistem, pa tudizame osebno, velik izziv pripravatak{ne pogodbe med elektrodistribu-cijo in upravi~enimi odjemalci, ki boodraàla voljo obeh pogodbenihstrank.«

Kaj ste v smislu zahtevenergetskega zakona inuredbe o gospodarskihjavnih slu`bah na podro~judistribucije elektri~neenergije do tega trenutkaè uresni~ili, katera vpra{anjapa ostajajo {e odprta?

»Pripravili smo dolo~ena izhodi{~a zareorganizacijo delni{ke dru`be Elek-tro Primorska, kar pomeni delitev naposamezne gospodarske slu`be,upravljanje distribucije in dobavo.Poleg tega smo si è ustvarili sliko odelitvi upravi~enih odjemalcev podolo~enih kriterijih. Jasno je namre~,da vsi upravi~eni odjemalci ne bodoimeli enakih pogojev in enake ceneelektri~ne energije, kot je bilo doslej.Odslej jih bo treba obravnavati indi-vidualno in vsakemu posebej name-niti ustrezno pozornost. Temelj zanadaljnje pogovore z njimi pa je vse-kakor cena. Gre torej za klju~novpra{anje, na kak{en na~in bomo ce-no oblikovali in kaj bomo v njejzagotovili. Ali je to izklju~no dobavaelektri~ne energije? Ali je poleg tega vokviru cene elektri~ne energijevklju~eno tudi vzdrèvanje, informi-ranje in zagotavljanje drugih stori-tev?«

Pri oblikovanju ponudbeelektrodistribucije ste gledestrukture odjemalcevelektri~ne energije po {teviluin porabi ugotovili, da le0,7 odstotka tako imenovanihupravi~enih odjemalcevporabi kar 64 odstotkovvse porabljene energije. Kaj tokonkretno pomeni?

T

na{ gost: Karlo Per{olja

ODJEMALEC

KOT KRALJnaj bo

Viharne spremembe, ki odpirajo in utirajo pot na trgelektri~ne energije, pomenijo tako za elektrodistribucij-ska podjetja kot za odjemalce velike izzive, prilo`nostiin tveganja v smeri te`ko predvidljive prihodnosti. Vtem trenutku ni na voljo nekih ~arobnih napotil in re-ceptov, kako naj se distribucijska podjetja obna{ajo, dase bodo lahko na trgu uspe{no uveljavila. Zelo pomem-bno pa je, da si pridobijo potrebna teoreti~na in prak-ti~na znanja in v ta namen angaìrajo vse tehni~ne,tehnolo{ke, komercialne in druge intelektualne sposob-nosti.

(nadaljevanje na str. 37)

29

^love{tvo se je v 20. stoletju za~elo zavedati,kak{no {kodo je naredilo Zemlji s svojim ne-premi{ljenim poseganjem v naravo, zato je tre-ba zdaj {kodo nekako popraviti ali pa vsaj pre-pre~iti {e huj{e posledice. K temu dràve zave-zuje tudi tako imenovani Kjotski protokol, vkaterem so razvite dràve prevzele odgovornostza zniànje toplogrednih plinov do leta 2008oziroma 2012 za {est do osem odstotkov gledena leto 1990. To je mogo~e dose~i z zmanj{an-jem {tevila termoelektrarn, nadome{~anjemtradicionalnih oblik ogrevanja z novimi, ki de-lujejo na obnovljive vire, in z okolju boljprijaznim gorivom za vse vrste vozil.

Da bi bolj u~inkovito {li na pot zmanj{evanja {ko-dljivih emisij, so v Evropski uniji sprejeli tako ime-novano Belo knjigo. V njej so se med drugim zave-zali, da bodo do leta 2010 podvojili dele` obnovlji-vih energentov, torej s {estih na dvanajst odstotkov.Najve~ pozornosti so namenili proizvodnji biogo-riv, name{~anju solarnih kolektorjev, proizvodnjienergije iz vetrnic in spodbujanju ogrevanja na bio-maso. Ena izmed alternativ termoelektrarnam, kisodijo med najve~je onesnaèvalce okolja, so tudijedrske elektrarne, vendar so te zaradi nepopravlji-vih posledic mo`nih nesre~ nezaèlene. Najboljraz{irjen za okolje prijazen vir energije so za zdaj hi-droelektrarne. Dràve sku{ajo ~im bolj izkoristitisvoje vodne potenciale, a so pri tem precej odvisneod muh matere narave. Tudi kar nekaj alternativnihvirov energije je vezanih na naravne danosti, naprimer son~na energija, energija iz vetra in valov tergeotermalna energija. Znanstveniki posku{ajo proi-zvesti energijo tudi iz odpadkov, ki jih proizvedemoljudje, v nekaterih primerih pa tudi ìvali. Nekajpovsem drugega je vir energije, ki ga je mogo~eizrabiti predvsem za pogon avtomobilov, in sicervodikove celice.

POLJA VETRNIC SE MNO@IJOVetrnice so sluìle kot vir energije è v 19. stoletju,ko jih je bilo samo v Nem~iji pribli`no 20 tiso~.Danes pa se po njihovih poljih razteza najve~ vetr-nih elektrarn. Konec lanskega leta so imeli tam na-mre~ kar tretjino vseh svetovnih vetrnic s skupno

POGLED EVROPOvZ OBNOVLJIVIMI VIRI DO OKOLJU PRIJAZNE ENERGIJE

mo~jo 4.000 MW, v zadnjem letu so jih od tegadogradili 1200. Mo~ vseh svetovnih vetrnic pa je13.400 MW. Samo leta 1999 so jih in{talirali3.600 MW, kar je najve~ doslej. Nem~ija, [panija,Danska in Zdruène dràve Amerike imajo kar 80odstotkov vseh tovrstnih elektrarn. Nekatere mednjimi, na primer Nem~ija, proizvedejo na tak na~inkar deset odstotkov energije. Do leta 2030 pa na-meravajo ta dele` dvigniti na petdeset odstotkov.Posebno bogati z vetrnicami sta {panska pokrajinaNavarra, ki tako proizvede 20 odstotkov energije,in Schleswig – Holstein v Nem~iji, kjer pridobijo zvetrnicami 15 odstotkov energije. Na Danskem, kiè od nekdaj slovi kot dràva vetrnic, dobijo tako13 odstotkov energije, letos pa so nekoliko nazado-vali, saj niso zgradili nobenega novega objekta, topa zato, ker nimajo zagotovila, da je EU pripravlje-na pla~ati za energijo iz novih turbin. Postavljanjenovih je zato negotovo, danski proizvajalec vetrnicpa ni pripravljen prevzeti te odgovornosti. Tako bonajverjetneje na tem podro~ju izgubilo zaposlitevkar tiso~ ljudi oziroma ~etrtina vseh zaposlenih. Vnasprotju s tem pa v Nem~iji delovna mesta na tempodro~ju nara{~ajo, skladno s {tevilom novih tur-bin. V Sloveniji redko kje piha tako mo~an veter, da bilahko ta vir izrabljali kot samostojen vir energije.Kljub temu pa je veter na Nanosu dovolj sunkovit,pa tudi precej pogost vremenski pojav, da bi lahkoz njim oskrbeli z elektri~no energijo osamele kme-tije. O taki elektrifikaciji tam è razmi{ljajo, zato silahko tudi pri nas kmalu obetamo kak{no vetrnico.

DOKLER SIJE SONCE, JE TUDI ENERGIJAS kolektorji je mogo~e iz energije, ki jo daje son-ce, ogrevati vodo vse poletje, delno pa tudi pozi-mi - ~e le sonce sije dovolj mo~no in dovolj dol-go. Razvoj teh naprav je danes è tako napredo-val, da ponekod gradijo cela naselja, kjer seson~na energija zbira in izrablja za vse, tako zaogrevanje kot tudi za proizvodnjo elektri~negatoka. Bolj klju~nega pomena kot v zahodnemsvetu je son~na energija v dràvah tretjega sveta,zlasti v Afriki, na prostranostih, kamor elektrikeni mogo~e pripeljati po daljnovodih. V ju`nemdelu Sahare je tako le pet odstotkov povr{in elek-trificiranih. Najla`je bi jim pomagali prav z na-mestitvijo solarnih naprav, s ~imer bi vsaj {ole,glavne centre in zdravstvene domove oskrbeli zelektriko. V Sahelu so s pomo~jo denarja Evrop-ske komisije è postavili 600 naprav, zdaj pa raz-vijajo bolj zmogljive solarne sisteme, s katerimi bilahko oskrbovali cele vasi. Model so pred leti èpreizkusili v Senegalu in na Filipinih. Pokazal seje sicer kot uspe{en, vendar predrag. Solarne na-prave, ki bi same oskrbovale cele regije, bi fi-nan~no bolj prizadele è tako revne dràve, kot ▼

POGLED EVROPOv

30

POGLED EVROPOv

30

pa jim ponudile poceni energijo. Za zdaj se lahkotorej uporabljajo le kot vzporeden vir energije.

ENERGIJA POD ZEMELJSKO POVR[INOV zadnjem ~asu se vedno bolj uveljavljajo tudizamisli o oskrbi z geotermalno energijo. Enaindvaj-set dràv po svetu proizvede s tem virom 8.000MWh elektri~ne energije, ve~ kot 11.000 MWh pase v ve~ kot 27 dràvah uporablja na podro~ju kme-tijstva in industrije. Po raziskavah bi lahko z uporabogeotermalnih virov v naslednjih treh desetletjih raz-vili {e zmogljivosti z mo~jo 80.000 MW. Z razvojemte energije pa se zmanj{ujejo tudi stro{ki zanjo. Vzadnjih dvajsetih letih naj bi padli kar za ~etrtino.Tudi pri nas se ponujajo mo`nosti za izrabljanje tegavira energije, zlasti v Prekmurju, kjer je najve~ ter-malne vode. Na obmo~ju Ljutomera in Lendave pri-pravljajo {tudijo o uporabi geotermalne energije izglobokih vodonosnikov za proizvodnjo elektrike intoplote za energijo, pridobljeno energijo pa bi lahkouporabljali tudi v kmetijstvu in industriji.

Z LESNIMI ODPADKI DO ENERGIJEBiomasa oziroma organski odpadki (lesni odpadki,neuporaben les, ìvalski iztrebki ipd.) so pomem-ben vir energije predvsem v nordijskih dràvah, kiso bogate z lesom. Tudi v Veliki Britaniji se trudijo,da bi ~im bolj izrabili ta vir. Tak{no elektrarno sozgradili v Suffolku, s pridobljeno energijo pa oskr-

bujejo kar 22 tiso~ domov. Za~etna vlaganja v raz-voj te energije so sicer visoka, a na dolgi rok sestro{ki povrnejo, saj je to gorivo prakti~no zastonj.Tudi Slovenija je bogata z gozdom, kljub temu paproizvodnja energije iz biomase trenutno nekolikoupada. Tak na~in je pomemben zlasti za lokalneskupnosti in posamezne domove oziroma kmetije.Prednosti – ekolo{ka neopore~nost, izraba odpad-kov in pospe{evanje regionalnega razvoja – so veli-ke, a za zdaj so nalo`be {e previsoke, zato ponujadràva subvencije. Do leta 2010 naj bi razvili karpetdeset projektov daljinskega ogrevanja in prav to-liko majhnih kotlov za gospodinjstva.

MO^ MORSKIH VALOVObala ni le idealno obmo~je za izkori{~anje mo~ivetra, ampak se tam nahaja {e en energetski vir –valovi. Po raziskavah britanskega oddelka za trgova-nje in industrijo bi lahko z le 0,1 odstotka te ener-gije pokrivali tudi do petkratne potrebe vsega sveta.A da bi to mo~ pretvorili v energijo, je potrebnazelo dodelana tehnologija. Za zdaj preizku{ajo na{kotski obali tako imenovani projekt Limpet, ki de-luje na podlagi turbine, ki jo poganjajo valovi.Zmogljivost tega modela naj bi bila 0,5 MW.

VOZITI SE BO DALO TUDI BREZ NAFTEBiodizel, gorivo, ki lahko nadomesti navadno naf-to, proizvajajo iz olja navadne ogr{~ice, iz odpadnih

31

Javna uprava, v katero sodijo dràvnauprava, lokalna samouprava in javneslu`be, postaja vse {tevil~nej{a, dra`jain àl neu~inkovita, zato dràve è desetletjasku{ajo pove~ati u~inkovitost javne uprave.Razli~ne metode za pove~anje u~inkovitostijavne uprave so poznane pod imenom novijavni mened`ment, ki pomeni novoparadigmo v javni upravi.

Sektor javne uprave ve~ kot 100 let neprestano na-ra{~a v odnosu na sektor tr`nega gospodarstva.Na~ela tako imenovanega liberalizma, po katerih jetreba pustiti svobodo kapitalisti~nemu podjet-ni{tvu, so se na prehodu iz 19. v 20. stoletje poka-zala kot ogroànje nadaljnjega razvoja dru`be, sajmnogih dobrin, brez katerih bi bil ogroèn tudi na-daljnji razvoj dru`be kot celote, ni bilo mogo~e za-gotavljati po na~elih tr`nega gospodarstva. Pose~i jemorala dràva v regulacijo vrsto dejavnosti, ki jih jetudi sama prevzela v last in upravljanje. Posegdràve je bil v razli~nih dràvah razli~en, vendar jeobseg javne (dràvne) uprave povsod nara{~al. Po-stopoma je podro~je javnega sektorja in reguliranjadràve postalo preob{irno in predrago (zajema pre-ve~ dru`benega proizvoda). Posegi dràve so posta-li omejujo~i za razvoj, in sedaj poteka poseg dràvev obratni smeri, v smeri privatizacije, deregulacijejavnega sektorja. Prehod k liberalizaciji, privatizaci-ji, komercializaciji, deregulaciji javnega sektorja(torej vra~anju nazaj!) je postopen, predvsem pa vposameznih dràvah razli~en zaradi razli~ne razvi-tosti dru`benoekonomskih odnosov. Dràva bokljub omenjenim procesom vseeno ohranila do-lo~ene pristojnosti, saj liberalizacija javnega sektor-ja zahteva nadzor dràve nad upravljanjem liberali-ziranih podro~ij, ki poteka preko tako imenovanihparadràvnih ustanov (na primer agencij). Pri uva-janju tr`nih zakonitosti na podro~je javne uprave jev svetu prevladujo~ koncept novega javnega me-ned`menta (NJM) oziroma novega upravljanja jav-nega sektorja, angl. New Public Management(NPM).

Raj za proizvajanje energije iz obnovljivih vi-rov je zagotovo Islandija. Tamkaj{nja vlada jepred kratkim sprejela poseben program, v kate-rem predvidevajo uvedbo alternativnih virovna vseh mo`nih podro~jih. Vpeljali bodo takoindividualni kot avtobusni prevoz na vodikovecelice, za~eli bodo proizvajati vodik, s katerimbodo poganjali ta vozila, na~rtujejo pa tudi ce-lo vrsto novih hidroelektrarn in elektrarn natermalno vodo, ki je je tam zelo veliko. Z geo-termalno energijo lahko pridobijo kar 20 mili-jard kWh energije, s hidroelektrarnami pa 30milijard. Ta dva vira sta doslej le desetodstotnoizrabljena. Z novimi na~rti bodo vsekakor ime-li energije na pretek, zato jo bodo po podvod-nih kablih izvaàli. Do leta 2020 naj bizgradili povezavo do [kotske, ki bo lahko pre-na{ala do 700 MW energije.

jedilnih olj in odpadnih ̀ ivalskih ma{~ob. Uporab-lja se lahko v skoraj vseh novih modelih osebnihavtomobilov z dizelskim motorjem, tovornjakih,pa tudi kmetijski mehanizaciji. To gorivo ima ena-ke fizikalno-kemijske lastnosti kot navadno dizel-sko gorivo z dvema prednostima – v njem ni ̀ veplain aromatskih spojin. Zato povsod po Evropi karrastejo take tovarne, na~rtujejo pa jo tudi v sklopulendavske Nafte. Zgraditi nameravajo tovarno zzmogljivostjo 6000 ton biodizla na leto, pridobiva-li pa bi ga iz 4.000 ton navadne ogr{~ice in 2.000ton odpadnih olj. Zdaj è izbirajo cenovno najpri-mernej{o tehnologijo, minister za kmetijstvo pa jekmetom è tudi obljubil subvencije za ogr{~ico. Poleg biodizla obstajajo na~rti {e za nekoliko dru-ga~no gorivo, ki bi nadomestilo bencin - vodikovegorivne celice. Z novim gorivom za jeklene ko-nji~ke so se najve~ ukvarjali v nem{kem Mercede-su. Izdelali so poskusne osebne avtomobile, pa tu-di avtobuse, ki jih ne poganjajo tradicionalna gori-va, ki jih bo prej ko slej zmanjkalo, ampak vodik inkisik. Te celice delujejo v principu podobno kot ba-terije. Sestavljene so iz dveh elektrod, ki objemataelektrolit. Vodik doteka na eno elektrodo, kisik pana drugo in tako proizvajata energijo, vodo invro~ino. Novo gorivo je torej ~ista kemi~na reakci-ja in ne nastaja z izgorevanjem, zato tudi ne izlo~a{kodljivih emisij. Slovenija Kjotskega protokola, ki ga je sprejela leta1997, sicer {e ni ratificirala, vendar mu bo gotovomorala slediti, ~e bo hotela v stopiti v Evropskounijo. To ne bo lahka naloga, saj emisije {e na-ra{~ajo, namesto da bi se znièvale. Tako jih bo tre-ba toliko bolj zmanj{ati med letoma 2008 in 2012.Za zdaj so nam {e najbli`ji ukrepi, povezani z rabobiomase in biodizla.

Simona Bandur31

POGLED EVROPOv

NOVI JAVNI MENED@MENT - NOVA SVETOVNA PARADIGMA

▼

3232

Svet NJM je precej manj jasen, raz~i{~en kot pa tra-dicionalni model javne uprave, vendar so dràvekljub temu prisiljene, da uvajajo elemente NJM.Zaradi razli~nih dru`benoekonomskih pogojev po-teka politika NJM razli~no po posameznihdràvah. Vse razvite dràve izvajajo metode novegajavnega mened`menta, prirejene lastnim zna~ilno-stim.

VELIKA BRITANIJARazli~ni sodobni reformni procesi v javnem sektor-ju, znani pod skupnim imenom New Public Me-ned`ment, so se pod tem imenom za~eli uvajatiravno v VB, od leta 1979 naprej s prihodom kon-zervativne vlade na oblast pod vodstvom »èleznelady« Margareth Thatcher, in jih je tudi sedanja La-buristi~na vlada ve~inoma ohranila, kljub prej{nje-mu opozicijskemu kritiziranju. Glavni principi no-vega javnega mened`menta v VB so: - inciativa »Bodo~ih ukrepov« (Next Steps) in us-

tanavljanje izvr{nih agencij,- decentralizacija,- novi kontraktualizem (pogodbena razmerja za

prenos pooblastil in decentralizacijo v javnemsektorju),

- odgovornost za delo/delovno u~inkovitost,- vzpostavljanje trgov ali kvazi trgov,- lo~itev izdelave programov od izvajanja,- iniciativa Dràvljanske listine.

Vsak od teh principov bi zahteval posebno predsta-vitev, za uporabnike javnih storitev pa pomeni po-membno pridobitev od leta 1991 izvajana Dràv-ljanska listina. V Angliji imajo od 12. stoletja razvi-to pomo~ oziroma za{~ito dràvljanov, in v za~etku13. stoletja je bila sprejeta listina dràvljanskihsvobo{~in (Magna Charta Libertatum). Tudi izha-jajo~ iz te listine so definirane in javno obe{ene priizvajalcih javnih storitev dràvljanske listine o pra-vicah do javnih storitev (Citizen’s Charter). Napodlagi teh listin poteka vsako leto preverjanje izva-jalcev, in listine dràvljanskih pravic so tudi podla-ga za priznanja Charter Mark Award. Dobitnikipriznanj lahko uporabljajo znak Charter Mark(znak listine) na njihovih izdelkih, in s tem po-kaèjo, da so bila njihova prizadevanja ustreznopriznana in da so kakovostni izvajalci storitev.Na~ela za izvajanje javnih storitev v Dràvljanski li-stini (Citizen’s Charter):- standardi (Dolo~anje, nadziranje in objavljanje

izrecnih standardov javnih slu`b, kakr{ne lahkoposamezni uporabniki upravi~eno pri~akujejo,kot tudi dejanska objava teh standardov.)

- informacije in odprtost (Popolne in natan~neinformacije, ki so prosto dostopne v preprostemjeziku, o upravljanju javnih slu`b, stro{kih nji-hovega delovanja, uspe{nosti in odgovornosti.)

RAZLI^NE METODE NJMIzraz mened`ment izhaja iz angle{kega glagola »tomanage«, ki pomeni obvladovati. V organizacijièlimo z mened`mentom dose~i cilje, ki jih navad-no potrdijo nadrejeni. S konceptom novega javne-ga mened`menta èlimo pri izvajanju javnih stori-tev z metodami zasebnega sektorja dose~i u~inkovi-tost, ki jo slednji ̀ e dolgo pozna. NJM je tako sku-pek konceptov, ki predlaga uvajanje sodobnih me-nedèrskih filozofij in metod v delo javnega sektor-ja po vzoru zasebnega sektorja. NJM vpeljuje v jav-ni sektor elemente vodenja in upravljanja zasebne-ga sektorja, ki se nana{ajo na ekonomijo in ekono-miko poslovanja, metodologije upravljanja in vo-denja, delovne metode in tehnike, podjetni{kina~in razmi{ljanja in delovanja, usmerjenost k lju-dem, tako k uporabnikom kot zaposlenim, po-slanstvo in strategijo organizacije, graditev novekulture, opredelitev odgovornosti za rezultate, po-ve~anje avtonomije organizacije in posameznika,vse to pa v javnem interesu in skladno z veljavnimizakoni. To pomeni uvajanje podjetni{kih koncep-tov kot so:- lo~itev politi~ne (strate{ke) in strokovne (opera-

tivne, izvajalske) funkcije,- opredelitev vizije, poslanstva, ciljev dela, uvedba

strate{kega mened`menta,- usmerjenost k uporabnikom javnih storitev,- naravnanost k rezultatom, uspe{nosti in u~inko-

vitosti, merjenje u~inkov in vzpostavljanje odgo-vornosti, ekonomi~nost,

- avtonomija, decentralizacija in delegiranje od-govornosti,

- uvajanje konkuren~nosti (Povzeto po Teorija inpraksa, 2/2000, str. 281)

Javni sektor se z uvedbo metod NJM ne lo~i ve~bistveno od zasebnega. Bistvo prehoda iz javnegaupravljanja v novi mened`ment je prikazano naspodnji sliki:

Visoko

Sklop predpisov,kiomejujejo svobodojavnih uslu bencevpri poslovanju z

z denarjem, delovno silo, pogodbami, itd.

Nizko

Nizko Visoko

Stopnja do katere je javni sektor “izoliran” od privatnegasektorja, kar zadeva uslu bence, strukturo in poslovne metode.

Tradicionalna javna uprava

Novi javni management

POGLED EVROPOv

Sklop predpisov, kiomejujejo svobodojavnih uslu�bencev priposlovanju zdenarjem, delovnosilo, pogodbami, itd.

Stopnja do katere je javni sektor »izoliran« od privatnega sektorja, kar zadeva uslu�benca, strukturo in poslovne metode.

3333

- izbira in posvetovanja (Javni sektor bi moral po-vsod, kjer je to mogo~e, uporabnikom omo-go~ati izbiro. Posvetovanja z uporabniki javnihstoritev bi morala biti redna in sistemati~na. Sta-li{~a uporabnikov o javnih slu`bah in predlogeza njihovo izbolj{anje bi morale agencije javnegasektorja upo{tevati pri dolo~anju svojih ciljev.)

- vljudnost in uslu`nost (Uslu`benci javnih slu`b,ki bi jih morali vedno razpoznati po zna~ki zimenom, morajo biti pri opravljanju dela vljud-ni in pripravljeni pomagati. Javne storitve mora-jo biti enako dostopne vsem, ki so do njih upra-vi~eni, zagotoviti pa jih je treba v skladu z èlja-mi uporabnikov.)

- popravljanje napak (ê è pride do napake, jeuporabnik upravi~en do opravi~ila in celovitegapojasnila ter takoj{nje in u~inkovite odprave na-pake. Vsi dokumenti Listine predvidevajo pre-proste mehanizme za vlaganje prito`b.)

- kakovostna storitev za denar (U~inkovito in gos-podarno opravljanje storitev ob kar najbolj{iizrabi razpolo`ljivih sredstev, povzeto iz Javnauprava, 1/1997, str. 106, 107.)

Velika Britanija ima preko 40 dràvnih listin inpreko 100.000 lokalnih listin, od katerih vsaka do-lo~a minimalne standarde za izvajanje storitev. VVB je bil izveden obseèn in temeljit program pri-vatizacije javnih storitev, v letih 1989-1992 tudi voskrbi z elektriko, in tudi ta privatizirana podjetjamorajo imeti objavljene svoje listine. Zanimivo je,da je privatizacija podjetij za oskrbo z elektriko po-tro{nikom prinesla ve~jo rast cen in ne njihovegazmanj{anja, in {ele odprtje trga z elektri~no energi-jo je cene elektri~ne energije zniàlo. ê dràvnimonopol samo nadomesti zasebni, ve~inoma nizniànj cen za uporabnike.

ZDRU@ENE DR@AVE AMERIKEV ZDA prisegajo na ~im ve~jo zasebno pobudo, inna podlagi izku{enj zasebnega sektorja è leta pote-ka prenova javne uprave. V zvezi z mened`mentomlahko razumemo kot prelomnico v pojmovanjujavne uprave leto 1930 in uvajanje na~ela modelaPOSDCORB (angl. Planning, Organization, Staf-fing, Direction, Coordination, Reporting, Budye-ting). Zadnjo prelomnico v pojmovanju javneuprave pomeni izdaja knjige avtorjev Osborna inGaeblerja Re – Go ( Reinventing the Govern-ment), ki jo ozna~ujemo kot ponovno odkrivanjeposlanstva in funkcije dràvne uprave in je postalatudi ime za reformno gibanje. V omenjeni knjiginavajata avtorja deset na~el, ki zdruùjejo vse ele-mente oziroma metode in tehnike NJM. Na~elaRe-Go so: usmerjanje, usmerjenost k uporabni-kom, poslanstvo in strate{ko upravljanje, u~inkovi-tost in uspe{nost z naravnanostjo k rezultatom,

ekonomi~nost, avtonomnost, decentralizacija, kon-kuren~nost, preventivno delovanje in trg. Reform-ni procesi so seveda spodbujani s strani dràvneuprave. Predsednik Clinton je leta 1993 imenovalpodpredsednika Al Gora za vodenje Nacionalnegapartnerstva za prenovo uprave (National Partnerss-hip for Reinventing Government). Reforme {tejejoza najdalj{e in najuspe{nej{e dràvne reforme vameri{ki zgodovini. Z njimi so dosegli desetine mi-lijard dolarjev prihranka, tudi na ra~un bistvenegazmanj{evanja {tevila zaposlenih (za 17 odstotkov aliza 370.000, vendar z mo`nostjo prezaposlitve).Dràvna uprava je postala manj{a, toda u~inkovi-tej{a (kar je tudi cilj reforme), z uravnoteènim do-seènim zadovoljstvom uporabnikov, zaposlenih inu~inkov. Uvedli so tudi priznanja odli~nosti javnih storitevHammer Award. Leta 1996 je mestna uprava me-sta Louisville prejela priznanje za projekt, ki je, pov-zemajo~ pristop mestne tovarne General Electric,temeljil na tem, da so top menedèrji nemudomareagirali na predloge zaposlenih. @upan je omenje-ni na~in uspe{no uporabil pri delovanju mestneuprave in za~el poleg zaposlenih v projektvklju~evati tudi ob~ane. Zanimiv primer za rastu~inkovitosti storitev ima mesto Phoenix. @upanmesta je v èlji prihraniti mestu denar sprejel od-lo~itev, da mora konkurirati in ne privatizirati. Me-sto è ve~ let uspe{no konkurira na trgu z zasebni-mi ponudniki.

ZVEZNA REPUBLIKA NEMÎJAV Nem~iji je navzo~a mo~na tradicija pravnedràve, javne uprave, uradnikov, in do leta 1989 jebilo reform zaradi stabilnosti in bogate dràve boljmalo. Po zdruìtvi obeh Nem~ij so se za~ele {tevil-ne reforme, ker pa je Nem~ija zvezna dràva, pote-kajo reforme razli~no po posameznih deèlah. Nalokalni ravni se reformno gibanje imenuje »NeuesSteuerungsmodell« - NSM (novi model upravlja-nja). Zna~ilnosti NSM so podobne modelu NPM.[tevilni lokalni uspehi na podro~ju modernizacijeuprave so povzro~ili, da je vpra{anje reforme javne-ga mened`menta postalo pomembno tudi nadràvni ravni.Tudi v Nem~iji podeljujejo priznanja za kakovost vjavnem sektorju, imenovano Speyer Award, ker Vi-soka {ola za javno upravo iz mesta Speyer organizi-ra nate~aje za priznanja kakovosti.Podobni reformni procesi potekajo v vseh razvitihdràvah. Posamezne dràve imajo razli~en pouda-rek v reformah, toda kljub razli~nosti so reformenujnost in potekajo tudi v Novi Zelandiji, Avstrali-ji, Kanadi, Skandinavskih dràvah, Franciji, Belgi-ji, Nizozemski, [paniji … Modernizacija javneuprave je v smislu uvajanja novega javnega me-ned`menta globalen proces, toda lokalen v imple-mentaciji.

POGLED EVROPOv

▼

POGLED EVROPOv

34

slu`bo naj dràva ali lokalna skupnost izvaja sama,v okviru svoje uprave ali preko lo~enih organizacij-skih oblik, v katerih ni zasebnega kapitala, ali panaj izvajanje javne slu`be poveri gospodarski dru`bi(Virant, 1998, str. 139 in 140). Ne glede na oblikoizvajanja gospodarske javne slu`be pa se bodo mo-rali tudi pri nas v ve~ji meri upo{tevati elementiNJM, da bo u~inkovitost javnega sektorja primer-ljiva z zasebnim. Pri pove~anju u~inkovitosti javnihpodjetij bodo koristni lo~eni ra~unovodski izkazi zaregulirane dejavnosti in za neregulirane dejavnosti,ker bodo pokazali u~inkovitost oziroma vzrok izgu-be ali dobi~ka posamezne dejavnosti. V primeru iz-gube reguliranih dejavnosti (kar je è ve~letno pra-vilo v elektrogospodarstvu) bo dràva morala po-kriti izgubo javnemu podjetju, saj zasebni delni~aroziroma dru`benik ne bo dopu{~al izgube. Z meto-dami NJM bi v ve~ji meri lahko uveljavili tr`ne za-konitosti tudi za regulirane dejavnosti, ki prina{ajoizgubo, in ne bi bila nujna privatizacija dràvnegapremoènja v javnih podjetjih elektrogospodarstva,ker bi skupaj s pove~anim izvajanjem nereguliranihtr`nih dejavnosti, ki prina{ajo dobi~ek, lahko javnapodjetja poslovala pozitivno. Dobi~konosna javnapodjetja bi bila s tem la`je in postopno pripravlje-na na tr`ne pogoje poslovanja, zasebni delni~arji pabi imeli ve~ji interes za nakup delnic, kar bi lahkopomenilo ve~jo vrednost delnic pri prodaji. Meto-de NJM bi tako lahko koristile vsem, tako zaposle-nim, lastnikom kapitala in uporabnikom. Sevedapa posegi NJM niso enostavni, vendar tako eno-stavno kot sedaj, ko je vlada RS elektrogospodar-stvu z vrednostnim planom dolo~ila cene (beri iz-gube), nato pa prevzela krivdo za te izgube, ter stem dejansko dala odpustke (za morebitno slabodelo?) tako sebi kot podjetjem, ne bo {lo ve~ na-prej. Ra~une bo treba poravnati, z metodami nove-ga javnega mened`menta bi bilo njihovo pla~evanjela`je.Slavko Renko

REPUBLIKA SLOVENIJAJavni sektor tudi v Sloveniji preìvlja obdobje veli-kih sprememb, ki so se za~ele leta 1989 s sprejetjemamandmajev k prej{nji Ustavi. Spremembe so pri-nesle redefinicijo vsebine in obsega javnega sektor-ja, tudi javnega gospodarskega sektorja. Slovenija je{e vedno dràva v tranziciji, poteka harmonizacija zEvropsko unijo, toda tranzicijski in harmonizacij-ski predpisi so neke vrste prisila, medtem ko so me-tode novega javnega mened`menta prostovoljne. Vcelotno javno upravo bomo vseeno morali aktivira-ti prenos politike novega javnega mened`menta vveliko ve~ji meri kot do sedaj, ~eprav so se nekaterielementi NJM è pojavili, na primer direkcije,agencije, obvezni javni razpisi, lo~evanje v ra~uno-vodskih izkazih, privatizacija javnih slu`b in priva-tizacija dràvnega premoènja javnih slu`b, iz-bolj{ano je obve{~anje javnosti, priznanja poslovneodli~nosti. Tudi Energetski zakon povzema ve~inoteh elementov, v nekaterih podjetjih so dodali tudikorak k poslovni odli~nosti (pridobitev ISO 9001).@al vsebuje Energetski zakon tudi dolo~bo ozmanj{anju participativnih pravic zaposlenih, kar jev nasprotju s politiko NJM, ki zaposlene in upo-rabnike storitev upo{teva kot participativen ele-ment, in je v nasprotju tudi z evropskim modelomposlovne odli~nosti, ki kot kriterij upo{teva zado-voljstvo zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih nemore obstajati brez uveljavitve individualnih in ko-lektivnih participativnih pravic zaposlenih. Ude-le`bo zaposlenih v javnih podjetjih pri dobi~kudru`be (profit sharing), kar je tudi eden od elemen-tov NJM za stimulacijo zaposlenih pri doseganjuve~je u~inkovitosti, pa za javni sektor omejuje pred-log Zakona o udele`bi zaposlenih pri dobi~kudru`be. Kaj privatizirati, kaj regulirati ali dereguli-rati, je tako osrednje vpra{anje tudi v elektrogospo-darstvu. Prehod na tr`no naravnani sistem je v elek-trogospodarstvu podan, saj bo za proizvodna pod-jetja veljala liberalizacija (prenos dejavnosti iz javnev zasebno sfero, torej vzpostavitev reìma tr`ne de-javnosti brez omejitev konkurence), preostala pod-jetja bodo ostala javna podjetja (elektrodistribucij-ska podjetja in Eles v sedanji obliki), vendar bodoza nekatere dejavnosti mo`ne koncesije javneslu`be. Ker je koncesija oblika privatiziranega iz-vajanja javne slu`be, bo ohranjen reìm javneslu`be z vsemi omejitvami, ki jih to povzro~a (ad-ministrativno dolo~anje cen, monopolni poloàj iz-vajalca, dràva ali lokalna skupnost narekujetana~in oziroma reìm izvajanja). Javno podjetje je vna{em pravnem redu posebna statusna oblika in boverjetno izginilo iz na{ega pravnega reda, saj s pode-litvijo koncesije po navadi koncedent oceni, da boz vzpostavitvijo konkurence v fazi izbire koncesio-narja mogo~e zagotoviti cenej{e in kvalitetnej{e iz-vajanje javne slu`be kot v javnem podjetju. Javno

EVROPSKA UNIJAINDUSTRIJSKE CENE VI[JE ZA SKORAJ ODSTOTEKEvropski statisti~ni urad Evrostat poro~a, da so septembrav EU industrijske cene zrasle za 0,8 odstotka, v enajstericinajbolj razvitih pa celo za 0,9 odstotka. Avgusta pa so sete cene zvi{ale le za 0,2 odstotka. K septembrskemu skokuje najve~ prispevala rast cen vmesnih dobrin – zna{ala jenamre~ kar dva odstotka. V drugih sektorjih so bili deleìrasti mnogo manj{i, zlasti pri potro{nih dobrinah, kjer socene zrasle le za 0,1 do 0,2 odstotka. Najvi{ji indeks rastiso imeli na Portugalskem in na Finskem – kar 1,3-odstotni,sledijo Nizozemska z 1,1 odstotka, [panija z enim inNem~ija ter Italija, obe z 0,9-odstotno rastjo. Za razlikood teh se cene niso spremenile v Gr~iji, v Luksemburgu paso celo padle za 0,3 odstotka. V vsem letu so produkcijskecene v EU zrasle za 5,4 odtsotka.

��

��

IZBOLJ[EVANJE ZANESLJIVOSTIKABELSKIH OMRE@IJ

Univerzalen sistem kabelskega pribora za vsetipe kablov. Raychemov pribor za mo~nostnekable uporabljajo najbolj inovativna javna inindustrijska podjetja. Pribor je zasnovan tako,da prenese ostre pogoje na prostem skozi vsosvojo dolgo ìvljenjsko dobo, prispeva kzanesljivosti vzdrèvanja tako nadzemnih kotpodzemnih vodov.

Raychemova paleta izdelkov za mo~nostnekable zajema:

� nizko-, srednje- in visokonapetostne kabelske spojke in zaklju~ke,

� povezovalne sisteme za kompaktna stikali{~a (npr. izolirane z SF6),

� sisteme za tesnjenje,

� cevi in servisne man{ete.

Raychem je zasnoval posebne izolacijske mate-riale, ki so odporni na plazne pojave in drugenegativne dejavnike, kot so na primer razjedan-je, ultravijoli~na svetloba in drugi okoljskivplivi.

ELMAK PLUS d.o.o.[landrova 8a1231 Ljubljana - ^rnu~etel.: 01 560 2132faks: 01 560 2140e-mail: macek.ales�siol.net

3737

»[tevil~no gledano bo od 115.000odjemalcev na obmo~ju Elektro Pri-morske 1.458 takih, ki bodo lahkopridobili status upravi~enega odje-malca, kar pomeni pribli`no en od-stotek. [tevil~no gledano je to zane-marljivo, po odjemu pa gre za 65-od-stotni dele` celotne energije, ki joproda Elektro Primorska. Ker bodoomenjeni odjemalci upravi~eni dovstopa na trg z elektri~no energijo, toza elektrodistribucijska podjetja vse-kakor pomeni dodatni izziv in pri-lo`nost.«

Kje vidite poglavitnemo`nosti za uveljavitevelektrodistribucijskihpodjetij in kak{en najbo odnos do odjemalcev?

»ê si pomagamo s primerjavo, lah-ko re~emo, da naj bo odjemalec zanas kot kralj. V razmerah, ko sekon~uje monopolno obdobje in sepostopoma odpirajo mo`nosti za tr-govanje z elektri~no energijo, se botreba odjemalcu prilagoditi v bistve-no ve~ji meri kot doslej, seveda obupo{tevanju zakonitosti trga in eko-nomskih zahtev. Tako bodo na pr-vem mestu èlje in pri~akovanjana{ega odjemalca. ê bo kakovostdobave elektri~ne energije ustrezalaevropskim standardom, bo temu pri-merna tudi cena, kar seveda velja tu-di v primeru slab{e kakovosti. Takobomo odjemalcu omogo~ili, da bo naprimeren na~in sodeloval pri dolo~it-vi cene storitev elektrodistribucije.Ker ve~ina odjemalcev nima ustrez-nih energetskih znanj in mnogi nelo~ijo, kaj je delovna energija, jalovaenergija, mo~ in podobno, jim bomozagotovili tudi strokovne nasvete inpomo~.«

Poleg cene elektri~neenergije je zelo pomembnotudi vpra{anje oblikovanjaustreznega tarifnega sistema.Katere poglavitne elementenaj bi upo{tevali za upravi~eneodjemalce, katere pa za drugeskupine odjema?

»Kot è re~eno, bomo elektri~noenergijo za upravi~ene odjemalceobra~unavali na podlagi cen in izho-

di{~, ki jih bomo skupno oblikovali vposameznih pogodbah. To ne bo ve~stvar tarifnega sistema, kot je bilo do-slej. Pri tem ostaja odprto vpra{anje,ali bodo vsi upravi~eni odjemalci naobmo~ju Slovenije pla~evali enakoceno, ali ne, in bo to na posameznihobmo~jih razli~no. Na to vpra{anjenaj bi poiskali odgovor v {tudiji, ki jopripravlja EIMV. Glede drugih sku-pin odjema, ki nimajo statusa upra-vi~enega odjemalca, pa naj bi se do-bavljena elektri~na energija obra~una-vala na podlagi tarifnega sistema, kiga bo sprejela vlada. Tarifne postavke,ki jih bodo pla~ali odjemalci elek-tri~ne energije v posamezni odjemniskupini, bodo na posameznemomre`ju enake. Izvajalcu distribucijeelektri~ne energije bo dovoljeno, dase bo s posameznimi odjemalci dogo-voril za ugodnej{e pogoje, ~e bo takodjemalec s svojim odjemom prispe-val k ugodnej{i obremenitvi EES. Po-leg tega mora dobavitelj na zahtevoodjemalca v vsakem trenutku

obra~unati dobavljeno elektri~noenergijo.«

Kako je na podro~ju odpiranjatrga z elektri~no energijozasnovana ponudba elektrodi-stribucije?

»Ker gre za obse`no vsebino, bi to-krat samo na{tel poglavitne vsebinsketo~ke. Gre predvsem za upravljanje zdistribucijskim omre`jem, distribuci-jo elektri~ne energije po distribucij-skem omre`ju, proizvodnjo elek-tri~ne energije, dobavo elektri~neenergije neupravi~enim odjemalcem,trènje elektri~ne energije upra-vi~enim odjemalcem in druge dejav-nosti, ki nimajo energetskegazna~aja.«

Kak{no podporo bo trebazagotoviti pri opravljanjuomenjenih osnovnihin drugih dejavnosti elektro-distribucije?

»Pri tehni~ni podpori bo treba zago-toviti predvsem meritve elektri~neenergije z najsodobnej{o tehnologijo,strokovno svetovanje odjemalcem,soinvestiranje z odjemalci v projektekogeneracije in racionalne rabe ener-gije, spremljanje kakovosti elektri~neenergije, uvajanje novih znanj inproizvodnjo elektri~ne energije zokolju prijaznimi viri. Glede fi-nan~ne podpore so bistveni dogovor-jeni pla~ilni roki in optimiranjestro{kov za elektri~no energijo. Gledepravne podpore pa bo treba zagotovi-ti zastopanje proti proizvajalcu elek-tri~ne energije in zastopanje protipodjetju za transport elektri~ne ener-gije. Ob teh podporah si bodo v pod-jetjih za distribucijo elektri~ne ener-gije zastavili tudi vpra{anja, ali èlijodelati {e kaj drugega, kaj so {e spo-sobni ponuditi, kaj odjemalec potre-buje, ali lahko dodatne aktivnostitrìjo in v kolik{nem obsegu. Dodat-na ponudba podjetij za distribucijoelektri~ne energije bi torej lahko bila:organiziranje vzdrèvanja elektro-energetskih naprav, dobava drugihenergentov, telekomunikacije, infor-macijski sistem in druga infrastruk-tura.«

MIRO JAKOMIN

(nadaljevanje s str. 28)

38

VTalumovi energetiki dela 31 de-lavcev. Ve~ji del delovne enote pred-stavlja elektroenergetika, manj{i palaboratorij za meritve, v katerem sopristojni za nadzor vseh meril v Talu-mu v okviru ISO 9000, opravljajo patudi druge elektri~ne in neelektri~nemeritve, kontrolo za{~it in instalacij.Kot je povedal Herman [krinjar, kiè trideset let dela v tovarni, so uredi-li laboratorij, ker je bilo pri {tevilniinstrumentaciji v tedanji TGA trebapregledovati merila in vzdrèvatielektronske merilne naprave è predpojavom zahtev standardov ISO. Vzdrèvanje usmernikov, krmilnihnaprav, regulatorjev in nadzornega si-stema opravljajo delavci Elektroener-getike sami, vzdrèvanje drugih ener-getskih naprav pa za delovno enotoEnergetika opravlja skupina za visokonapetostne naprave, ki deluje v okvi-ru posebne delovne enote Vzdrèva-nje. Skrb delovne enote Energetika jepredvsem nemoteno in zanesljivoobratovanje, sprejem, transformacijain razdeljevanje vseh energentov:elektri~ne energije, zemeljskega plina,

toplotne energije in vode za drugedelovne enote Taluma.Po besedah Milana @umbarja, vodjeorganizacijske enote Elektroenergeti-ka, ki deluje v sklopu delovne enoteEnergetika, se Talum napaja po treh110 kV daljnovodih iz RTP Cirkovciin enega iz RTP Ptuj. Iz RTP Ki-dri~evo se napaja za Talum devettransformatorjev 110 kV razli~nihmo~i in starosti: {tirje po 60 MVA izleta 1987 za elektrolizo C, dva po32,6 MVA iz leta 1970 za elektrolizoB, trije transformatorji 110/10 kV pasluìjo za napajanje 10 kV notranjegarazvoda in starej{ih 10 kA usmerni-kov. Dva transformatorja po 60MVA od teh sta iz leta 1954, tretji paje bil letos zamenjan z novim, mo~i31,5 MVA. Iz glavnega 10 kV stika-li{~a napajajo tovarni{ko 10 kVmreò do 18 transformatorskih po-staj po tovarni, transformatorje lastnerabe in usmerni{ke skupine 10 kA zaelektrolizo B. Organizacijska enotaElektroenergetika skrbi poleg ome-njenih TP 10/0,4 kV {e za tri glavneobjekte: stikalnico in usmerjevalnico

za elektrolizo B, usmerjevalnico zaelektrolizo C in energetsko centraloza proizvodnjo lastne elektri~ne ener-gije. V ta namen imajo dva dizelagregata s po 1,25 MW mo~i, ki stapripravljena, da pokrijeta nujno po-rabo v primeru izpada elektri~neenergije iz javnega omre`ja predvsemza potrebe vodarne, procesnih ra~u-nalnikov in kompresorjev za elektro-lizo C.Nadzor nad prevzemom elektri~neenergije, njenim razdeljevanjem intransformacijo na 0,4 kV ter usmer-janjem za potrebe elektroliz vodijo izkomandne sobe .»Zna~ilna za na{e elektroenergetskenaprave je njihova ~astitljiva starost.Oba transformatorja 110/10 kV,mo~i 60 MVA, sta stara skoraj petde-set let. Obratujeta od za~etka delova-nja tovarne, najmlaj{i transformatormo~i 31,5 MVA pa je v obratovanjuod leto{njega poletja naprej. Usmer-ni{ke skupine za elektrolizo B so se-daj iz dveh generacij. Zna~ilnost prvegeneracije so lo~eni regulirni trans-formator, usmerni{ki transformatorin regulacijske du{ilke. Leta 1970 soìvosrebrne usmernike zamenjali us-merniki s silicijevi diodami. Vsak us-mernik je zgrajen za nazivni tok 5000A. Usmerni{ki transformatorji paopravljajo svojo funkcijo od za~etka

na obisku v Talumu

DOBROOBRATOVANJE

NAPRAV starihNajve~ji izmed petih velikih porabnikov, Ta-lum iz Kidri~evega, porabi na leto pribli`no1.100 GWh elektri~ne energije, kar je na me-sec nekaj ve~ kot 90 GWh. Stara in novaelektroliza rabita za pridobivanje aluminijav pasu okoli 130 MW. Za obratovanje elek-troenergetskih naprav, sprejem, transformacijoin razdeljevanje elektri~ne energije skrbi vpodjetju posebna delovna enota Energetikapod vodstvom Hermana [krinjarja.

Skoraj pol stoletja stara opremaABB komandne sobe Taluma {e vednodobro deluje.

3939

obratovanja Taluma. V letih do 1985so bila navitja teh transformatorjevsicer obnovljena, vendar so danesspet precej zastarela. V zadnjih trehletih smo v njih ponovno zamenjaliolje in obnovili primarne priklju~ke.Vsa elektroenergetska oprema, takostara za elektrolizo v hali B, kot no-vej{a za elektrolizo v hali C, je ABB-jeva. V svetovnem merilu je v obrato-vanju tovrstne opreme zelo malo,«pojasni Milan @umbar. Potem pa do-da, da proizvodnja aluminija zahteva~im bolj zglajeni in konstantni eno-smerni tok. Prav zato morajo biti us-merni{ki transformatorji izvedeni ta-ko, da omogo~ajo ve~pulzno usmer-janje in da lahko hitro reagirajo naspremembe upornosti elektrolize innihanja omre`ne napetosti. Potrebnaje groba regulacija usmerjene napeto-sti, ki jo opravljajo stopenjska stikalapod nazivnim tokom in posebne re-gulacijske du{ilke, s katerimi dosega-jo fino regulacijo enosmernega toka.Ko sta v Kidri~evem obratovali samoelektrolizi A in B, je bilo za njuno na-pajanje dovolj 12 skupin 10 kA us-mernikov. Pozneje so tok v elektroli-zah s posodobitvijo tehnologije velektroliznih celicah pove~ali in sobile potrebne dograditve usmerni{kihskupin. Sredi sedemdesetih let so do-gradili transformatorja {tiri in pet,

110 /0,85 kV, in dva usmernika z nazivnim tokom30 kA. Po ustavitvi elektrolize A se za napajanjehale B sedaj uporablja deset od prvih dvanajstihusmerni{kih skupin. Zaradi njihove starosti in stem ve~je ob~utljivosti na obremenitve je potrebnoobratovanje z ni`jim tokom. Po zagotovilu obeh sogovornikov v Talumura~unajo, da bodo njihove najstarej{e elektroener-getske naprave vzdràle {e naslednjih deset let, kose predvideva zaustavitev elektrolize v hali B. Vedo,da je dober gospodar tisti, ki uspe ohranjati trans-formator v obratovanju {tirideset let. Njihovi sostari petdeset let. @ivljenjsko dobo so jim uspelipodalj{ati z rednim vzdrèvanjem in pravilnimnadzorom njihovega obratovanja. Z dodatnimzra~nim hlajenjem sedaj obratujejo s temperaturoolja okrog 50 stopinj Celzija in tako prepre~ujejoprehitro staranje izolacije. Vedeti je treba, da so us-merni{ki transformatorji posebne vrste transfor-matorji in je zaradi njihove konstantne obremeni-tve segrevanje druga~no kot pri normalnih ener-getskih transformatorjih. Drugi razlog za ~astitljivostarost na{tetih elektroenergetskih naprav v Talu-mu je zagotovo tudi kakovostna izdelava naprav inopreme. Tega se zavedajo tudi v mati~nem podjet-ju ABB (neko~ BBC), in bodo~e kupce ve~kratpripeljejo na ogled delovanja naprav v Talum.MINKA SKUBIC

Avtotransformator z 10kV za usmerni{ki transformator 10kA skupineobratuje od leta 1954.

40

vzdrèvanje pa za pribli`no 35 od-stotkov.Da bi preverili u~inkovitost varnost-nega ozemljevanja, so opravili preiz-kuse »v ìvo« na 500kV, 230kV dalj-novodih in generatorskih zbiralkah vhidroelektrarni Hoover. Za ve~ raz-li~nih kombinacij povezav so bileopravljene meritve tokov v varnost-nih ozemljilnih kablih, tok skozi te-lo, napetost koraka in dotika (v ZDA75V, ~e je trajanje do 30 nihajev).Meritve v hidroelektrarnah so poka-zale, da v trenutku okvare niso nasto-pile razmere, ki bi ogroàle varnostdelavca. Meritve pri daljnovodih sopotrdile, da so vplivi na delavce, ki soblizu varnostni ozemljitvi na stebru,zanemarljivi, mnogo ve~ji so na tistedelavce, ki se dotikajo no`nega delastebra, najhuje pa so izpostavljeni de-lavci, ki se dotikajo kovinskega de-lovnega stroja (na primer èrjava), kise v trenutku okvare dotika kon-strukcije stebra.

PRIMERJAVA METODTESTIRANJAVISOKONAPETOSTNIH KABLOVStatistika okvar pri visokonapetost-nih kablih kaè naslednja razmerja:14 odstotkov v kablu, 46 odstotkov vkabelski spojki in 40 odstotkov v ka-belski glavi. Izbira metode testiranjaje bistveno odvisna od razpolo`ljivetehni~ne opreme. Nekatere metodeso primerne le za prevzemanje novihkablov, nekatere pa tudi za ugotavlja-nje lastnosti, preostale ìvljenjske do-be in smotrnosti nadaljnjega vzdr-èvanja kablov, ki so v uporabi.Med pogostej{imi metodami preiz-ku{anja kablov so:- tg � (enostavna meritev, primer-

nej{a za kable, ki so è v obratova-nju, da odgovor, ali je smotrno na-daljnje vzdrèvanje ali je potrebnazamenjava),

- povratna napetost (je dolgotrajna,ni primerna za nove kable),

- depolarizacijski tok (enako pred-hodnemu, le da se meri tok),

- dielektri~na spektroskopija (odvi-snost dielektri~ne konstante odfrekvence v obmo~ju od 0,1Hz do1.0Hz) (metoda ni primerna zanove kable in ne omogo~a dolo~it-ve lokacije {ibke to~ke v kablu),

- popolna harmonska deformacija(ne omogo~a dolo~itve {ibke to~kev kablu, potrdi pa prisotnost vlage

V

T&D World Expo 2000

torjev, na katere se pritrdi nosilna spi-rala.

POVEÂNJE VREDNOSTIPRENOSNEGA OMRE@JAZ UPORABO NAPREDNIHTEHNOLOGIJDeregulacija je sproìla procese zaznièvanje stro{kov obratovanja invzdrèvanja, zmanj{evanje rezerv inu~inkovitej{e izkori{~anje prenosnegaomre`ja. Prenos elektri~ne energijevse bolj uporablja nove tehnologije,kot so prenos po visokotemperatur-nih superprevodnikih, uporabaACSS (Aluminium Conductor SteelSupported), uporaba FACTS (Fle-xible AC Transmission System), upo-raba aditivov za transformatorska ol-ja, ki omogo~ajo ali pove~anje mo~iza 15-25 odstotkov ali podalj{ujejoìvljenjsko dobo, shranjevanje ener-gije v obliki stisnjenega zraka in upo-raba majhnih generatorjev in baterij~im bli`je porabniku. Avtor navaja,da uporaba novih tehnologij na po-dro~ju vzdrèvanja oziroma kontrolakorone pri dnevni svetlobi, preglediomreìj iz zraka, snemanje z IR ka-mero, uporaba radarjev, laserjev inGPS ter uporaba GIS zniùjejo obre-menitev vzdrèvalnih ekip za prib-li`no 10 odstotkov, pogodbeno

SODOBNETEHNOLOGIJEOSVAJAJOENERGETIKOO temeljnih zna~ilnostih World Expo 2000 smo pisali è vprej{nji {tevilki. Tokratni prispevek pa je bolj namenjen predsta-vitvi posameznih referatov, ki bodo zagotovo zanimivi tudi{ir{emu krogu bralcev.

ZDA je prete`ni del opti~negaomre`ja po daljnovodih v izvedbiADSS (popolnoma dielektri~en sa-monosilen snop opti~nih vlaken).Njegove prednosti so: pri dana{njitehnologiji ima do 288 opti~nih vla-ken, je okrog 30 odstotkov cenej{iglede na OPGW in OPWR, montirase 3-6 metrov pod vodnikom, mon-taà je enostavna in obi~ajno se izve-de med obratovanjem. Ve~letne iz-ku{nje so pokazale, da je pri ADSSnujno treba nameniti pozornost po-javom, ki se pri drugih izvedbah nepojavljajo. Prvi pojav je nastop koro-ne na koncu nosilne spirale, ker jekovinska in ozemljena, kar po{kodu-je ADSS. Pojav je bolj izrazit v pri-meru, da posamezna ìca sega iz ven-ca drugih ìc spirale. Problem re{iuporaba obro~ev za oblikovanje elek-tri~nega polja na koncu spirale. Drugpojav nastopi na mokrem ADSS obvsebnosti ne~isto~. Vodniki inducira-jo vzdol`no elektri~no polje, ki pov-zro~i tok po mokrem ADSS, ki jenajve~ji pred nosilno spiralo. Ko seADSS deloma posu{i, nastanejo medkapljicami kratki elektri~ni loki, kipovzro~ajo lokalne po{kodbe. Re{itevje namestitev ADSS na mestu, kjer jeizgubni tok manj kot 1mA, kar se naj-enostavneje doseè z oddaljevanjemADSS od vodnikov. Omenjena je bi-la tudi uporaba kompozitnih izola-

tudi

4141

je natan~no opredeliti naloge, ki jihje treba izvesti s helikopterjem. Vrstanaloge dolo~a nosilnost helikopterja,okretnost, uporaba za prelete in opa-zovanje ali za izvajanje vzdrèvalnihdel, lebdenje ali gibanje ter hrupnost.Predavatelj je na podlagi izku{enjpriporo~il {e naslednje priprave predpoletom - dolo~iti program preleta,preveriti oddaljenost objekta odza~etnega poloàja helikopterja - bazein mo`nosti preskrbe helikopterja zgorivom, pripraviti vso opremo inmaterial na ustrezno lokacijo, kori-sten predhodni trening kadrov, vsisodelujo~i morajo delovati kot uskla-jena ekipa, natan~no dolo~iti kriteri-je, v katerih vremenskih razmerah seza~ne z letom, za vse situacije, ki jihje mogo~e predvideti, pripraviti na-vodila za ukrepanje. V primeru delana daljnovodu izbirati opremo, ki jeenostavna za montaò. Med deli, kijih opravljajo s helikopterjem, soobàgovanje drevja, montaà opozo-rilnih krogel, montaà OPWR,~i{~enje izolacije in postavljanje di-stribucijskih stebrov. Pri izbiri izvajal-ca je zelo pomebno izbrati kvalitetnopodjetje, ki razpolaga z dobro trenira-nimi piloti za enaka ali podobnaopravila ({tevilo ur letenja zdale~ niedino merilo), z nadpovpre~novzdrèvanimi helikopterji.Poleg uporabe helikopterjev za pre-glede in izvajanje del so v ZDA vsebolj raz{irjeni {e uporaba GPS; upo-raba prenosnih ra~unalnikov, ki ima-jo ali povezavo na bazo podatkov alidel baze za objekt, kjer se vzdrèvalecnahaja; uporaba GIS, ki povezuje:baze tehni~nih podatkov o prenosnihobjektih, fotografije s terena, poro~ilao pregledih, delovne naloge in fi-nan~no vrednotenje teh aktivnosti.Pregledu sledi dolo~itev prioritetvzdrèvalnih del od 0 do 3 mesece, 3do12 mesecev, odloèno popravilo inpopravilo ni potrebno.

GRADNJA TRANSSIBIRSKEOPTI^NE POVEZAVEPredstavnik podjetja Opten iz Mosk-ve je predstavil enega najve~jih pro-jektov montaè OPGW na svetu.Dolìna opti~ne povezave je 3.500kilometrov in poteka po 110 kV in220 kV daljnovodih z montaò na 80razli~nih tipih stebrov. Prete`no jevgrajen OPGW s 16 opti~nimi vlak-ni (4 za potrebe elektroenergetskegasistema ostalo za tranzit Evropa –

v izolaciji),- DC komponenta AC izgubnega

toka (kot predhodna metoda),- metoda delnih praznitev (edina

metoda, ki lahko napove lokacijo,kjer bo verjetno pri{lo do prebojaizolacije, metoda primerna za kabelin kabelski pribor, je ob~utljiva, za-nesljiva, nedestruktivna, ekono-mi~na, se lahko izvede med obrato-vanjem)

V Minesoti so med 1600 kabelskimiodseki izbrali 241 z najslab{imi last-nostmi. Z metodo delnih praznitevso ugotovili {ibke to~ke, od ~esar sojih 40 odstotkov odpravili, kar je vnaslednjem letu pove~alo zanesljivostobratovanja za 40 odstotkov.

HELIKOPTERSKO PODPRTOSNEMANJE IN UPRAVLJANJEPREMO@ENJAPri pregledih daljnovodov se vse boljuporabljajo helikopterji. Tovrstnipregledi zahtevajo vsaj uvedbo enot-ne identifikacijske {tevilke stebrov,oznake odsekov, helikopter z vgraje-nim GPS in pilot mora biti seznanjenz na~rtovanimi smermi preleta. Pripreletu helikopterja vzdol` daljnovo-dov s hitrostjo pribli`no 50 kilome-trov na uro so traso posneli s kamero,in zajeli 15 podatkov o daljnovodih(lastnosti stebrov /{t. sistemov, mate-rial, tip oz. oblika stebra/, vrsta kon-zol, izolacija, antena za mobilno tele-fonijo, prisotnost distribucijskih vo-dov, gnezda ogroènih ptic, poselje-nost, zara{~enost trase). Pilota sprem-ljata vzdrèvalec, ki pozna traso dalj-novodov, in spremljevalec, ki sprotivna{a podatke v prenosni ra~unalnik.Po preletu so zajete podatke in razpo-lo`ljive podatke iz na~rtov vnesli vGIS oziroma digitalno bazo. GIS sonadgradili s programsko opremo, kijim olaj{a odkrivanje vegetacije, kiogroà varno delovanje, poznavanjeprizadetih lastnikov, hitrej{e ugo-tavljanje lokacij okvar, zmanj{anje~asa za odpravo okvar na daljnovo-dih, povezovanje z obratovanjem.Priporo~ajo ozna~evanje stebrov ta-ko, da bo vidno s helikopterja za la`jespremljanje oziroma orientiranje.

VARNOSTNI PROBLEMIPRI UPORABI HELIKOPTERJEVV komercialni uporabi je 57 razli~nihvrst helikopterjev. Zelo pomembno

daljni vzhod), premer je 13 mm,zdrì od –60 0C do +40 0C, montaàdopustna do –30 0C. V izra~unih jeupo{tevana hitrost vetra 30 metrovna sekundo in debelina ledu do 15milimetrov. Najdalj{i razpetini natrasi sta 1.150 in 950 metrov.OPGW sta izdelala Fujikura in AlcoaFujikura. Zanimivo je, da je na celot-ni dolìni uporabljen enak presek, namestih ve~je kratkosti~ne tokovneobremenitve je vgrajen vzporedniza{~itni vodnik (skupno 30 kilome-trov). Na razdalji do 150 kilometrovso oja~evalci signala, ki se napajajo izlokalnega distribucijskega omre`ja.Za izdelavo projekta so 1.200 kilo-metrov trase posneli z letala, ostalopa s helikopterja z GPS in laserskimskeniranjem, ki je omogo~ilo to~nostdolìne razpetin in povese vodnikovin za{~itnega vodnika z natan~nostjodo 20 centimetrov. Monta`na dela soizvajale {tiri ekipe, vsaka s svojovle~no garnituro in eno rezervno.Montaò so izvedli v letih 1997,1998 in 1999, pri ~emer je skupnadoba montaè 14 mesecev.Osnovne informacije o temah kon-gresa in seznam ~lankov je mogo~edobiti na internetnem naslovuwww.tdworldexpo.com, morebitnavpra{anja pa mi lahko posredujetetudi na naslov ales.kregar�eles.si.ALE[ KREGAR

42

je predmet pregleda. V primerupregleda daljnovoda so avtoma-ti~no, v absolutnih geodetskihkoordinatah, dolo~ena mesta ste-brov z identifikacijo, tip, orientaci-ja, to~ke vpetja vodnikov, povesipri merjeni in simuliranih tempe-raturah, kriànja z drugimi daljno-vodi in druga prepoznavna kriàn-ja (ceste, vode …)

- Geodetsko identificirana digitalnafotografija z resolucijo 10–12 cen-timetrov na to~ko. Skupaj z laser-sko sliko omogo~a vektorizacijoobjektov in avtomati~no izdelavoortofotoplanov in fotokart v raz-merju 1:2000–1:5000

ALTM pri preletu preko merjenegaobjekta izmeri odboj vsakega odda-nega laserskega impulza v isti to~kidvakrat: izmeri prvi in zadnji odboj.Tako dobimo trodimezionalne po-datke o to~kah, najbli`jih laserskemuskenirnemu sistemu, kar odgovarjavrhu stebra, vodniku, strehi zgradbe,vrhu drevja ipd., medtem ko zadnjiodboj odgovarja to~ki absolutne pre-preke za laserski signal, od katere {ir-jenje laserskega signala ni ve~ mo-go~e. Ta to~ka odgovarja to~ki dejan-skega reliefa zemlje, strehi zgradbe,oziroma katerega koli drugega objek-ta, ve~jega od povr{ine laserskega sig-nala. V nasprotju s klasi~nimi meto-dami ALTM »vidi« skozi rastlinstvoin tako omogo~a dolo~itev reliefazemlje tudi na obmo~jih, pokritih zdokaj gostim rastlinstvom. S takopridobljenimi podatki dobimo digi-talni model terena (DTM ali DEM -Digital Elevation Model) s prikazanovegetacijo in umetnimi objekti alibrez njih. Pri izvedbi meritev sesre~amo z nekaterimi omejitvami ozi-roma zahtevami, ki jih moramo prina~rtovanju poletov upo{tevati. Naprimer: minimalna in maksimalnahitrost letenja, minimalna in maksi-malna vi{ina letenja, dobra vidljivostin kvaliteten GPS signal. Z upo-{tevanjem omenjenih zahtev pridemodo naslednjih tipi~nih podatkov mer-jenja daljnovoda s pomo~jo laserske-ga skeniranja:

- hitrost snemanja daljnovodov sred-nje in visoke napetosti

400 – 500 km/dan- hitrost snemanja distribucijske

mreè 100 – 200 km/dan- {irina snemanega pasu50 – 100 m- gostota merjenih to~k (1 to~ka)

0,5 – 1,0 m2

sodobnim tehnologijam naproti

astnike daljnovodov vse bolj za-nima, v kak{nem stanju se nahajajonjihovi objekti. Te podatke rabijolahko tako zaradi aùriranja doku-mentacije, vzdrèvanja, zamenjavevodnikov ali obstoje~e za{~itne vrvi znovo z vgrajenim opti~nim vlaknom,kot zaradi prodaje, zdruìtve ipd.Obstoje~a dokumentacija navadnone odraà dejanskega stanja na trasi,zaradi ~esar je potreben ponoven pre-gled in meritev objekta. Obi~ajnemetode pregleda in meritev (zemelj-ski, zra~na fotogrametrija) so ~asovnopotratne tako pri zbiranju podatkov,kot pri njihovi poznej{i obdelavi inkar je danes morda {e pomembnej{e,njihovi rezultati niso neposredno vdigitalnem zapisu. Z uporabo novemetode, laserskega zra~nega skenira-nja, odpravimo omenjene pomanj-

kljivosti in dodamo {e nekatere pred-nosti. Osnova laserskega skeniranja(ALTM – Airborne Laser TerrainMapping System) je kombinacija la-serskega razdaljemera, moderne navi-gacijske tehnologije, zasnovane naGPS tehnologiji in opti~nem ìro-skopu, ter digitalne fotografije visokelo~ljivosti. Z montaò ALTM na he-likopter ali letalo in preletom prekomerjenega objekta dobimo podatke,ki so lahko podlaga za razli~ne geoin-formacijske kompilacije razli~nihstopenj zahtevnosti obdelave. Os-novni nabor tako izbranih podatkovvsebuje:- DTM (digitalni model terena)

to~en in podroben opis posnetegareliefa terena, z rastlinstvom alibrez njega

- To~en topolo{ki model objekta, ki

L

ZRA^NI PREGLEDDALJNOVODOV ZUPORABO LASERSKEGASKENIRANJARazvoj laserske in navigacijske opreme omogo~a danes nov na~inzbiranja podatkov, potrebnih za dokumentiranje, projektiranjeali vzdrèvanje daljnovodov. Laserska prenosna merilna napravaomogo~a zra~no snemanje daljnovoda in s tem zbiranje podatkovo daljnovodu in njegovi okolici s hitrostjo nekaj 100 kilometrovdnevno pri geodetski to~nosti izmerjenih podatkov med 10 in20 centimetrov. Digitalna narava metode, ki se ohranja na vsehstopnjah od merjenja, procesiranja in analize podatkov, omogo~akreiranje u~inkovitih geoinformacijskih sistemov, primernih zapregledovanje, analizo in prenos v sisteme avtomatskega projekti-ranja.

- to~nost izmerjenih ploskovnih ko-ordinat 15 – 20 cm

- to~nost izmerjene vi{ine 30 – 50 cm

- resolucija digitalnih to~k na zemlji8 – 12 cm

- povpre~na hitrost obdelave podat-kov 100 km linij/dan

Z razvojem posebne programskeopreme ALTEX Constallation, smodosegli, da rezultati meritev daljno-voda in okolice, ki so, kot smo èomenili, v digitalni obliki, ne omo-go~ajo samo hitrega in u~inkovitegadolo~anja vseh njegovih osnovnihparametrov, omogo~ajo tudi avto-matsko projektiranje tako novihdaljnovodov, kot tudi projektiranjeobnove è obstoje~ih. S pomo~joprograma ALTEX Constallation sepodatki lahko tudi avtomati~no pre-nesejo v specializirane programe, kotso: AUTOCAD, PLS-CADD,POLE-CAD, ArcView, MapInfo, Er-das Imagine … Program ALTEX Explorer med dru-gim omogo~a tudi:- izdelavo seznama stebrov z definira-

nim tipom, geodetskim poloàjem,povesnimi dolìnami,

- izdelavo seznama vodnikov z iden-tifikacijo, dolo~enimi koordinata-mi prijemali{~, izra~un mehanskihobremenitev vodnikov pri razli~nihkombinacijah vremenskih razmer(temperatura, veter, led)

- nosilnost stebrov pri razli~nih kom-binacijah vremenskih razmer (tem-peratura, veter, led)

- seznam in ozna~itev objektov, kate-rih oddaljenost od daljnovoda jemanj{a od dovoljene

- seznam z identifikacijo, razdaljamiin koti kriàjo~ih objektov (daljno-vodi, ceste, èleznice, vode)

- izra~un kratkosti~nega toka na po-ljubnih odsekih daljnovoda

- vektorizacijo objektov vzdol` mer-jene osi

- izdelavo dokumentacije izvedenihdel

Opisano metodo laserskega skenira-nja, podprto z originalnimi program-skimi re{itvami, {tejemo kot alterna-tivno metodo klasi~nim zemeljskimin zra~nim metodam merjenja z ne-katerimi prednostmi, ki jih ponujauporaba novih tehnologij, kot so hi-trost snemanja in obdelave podatkov,visoka to~nost in zanesljivost doblje-nih podatkov, ki so v vseh fazah ob-delave, v digitalni obliki.

lede na vlogo komunikacijskegasistema v za{~itni funkciji lahko dalj-novodne za{~itne sisteme delimo vdve skupini, in sicer daljnovodniza{~itni sistemi brez komunikacije indaljnovodni za{~itni sistemi s komu-nikacijo. Komunikacijska povezavamed obema za{~itnima opremama{~itenega daljnovoda bistveno iz-bolj{a delovanje za{~itnega sistema.Izbolj{a se hitrost in so~asnost izklo-pa v primeru okvare na daljnovoduna kriti~nih mestih, ki jih za{~itni si-stem zaradi èlene selektivnosti izklo-pa pokriva ~asovno zakasnjeno, karjam~i stabilnost celotne energetskemreè in bistveno zmanj{anje verjet-nosti po{kodb primarne opreme.Podjetje Iskra SYSEN je bilo v za~et-ku leto{njega leta izbrano kot naju-godnej{i ponudnik javnega razpisa za

dobavo, montaò in vklju~itev na-prav za prenos za{~itnih komand (vnadaljevanju DZ naprav) na 400 kVin 220 kV daljnovodih in vzpostavi-tev daljinskega nadzora DZ naprav.Na Elektro-Slovenija je bila za inve-sticijo odgovorna slu`ba za vzdrèva-nje TK naprav v sektoju Teleinforma-tika. Poglavitni zahtevi investicije stabili zagotovitev zanesljivega prenosadaljinskih za{~itnih komand in vzpo-stavitev stalnega daljinskega nadzoraDZ naprav v nadzornem centru vRTP Kle~e. Z vidika optimizacije de-lovanja sistema DZ naprav in mini-mizacije obratovalnih stro{kov je bilopri izvedbi projekta treba upo{tevativse mo`nosti, ki jih ponujajo obsto-je~i sistemi Elesa: TK sistem, sistemza nadzor in vodenje TK omre`ja, Et-hernet LAN/WAN omre`je.

G

43

DALJINSKINADZOR NAPRAVZA PRENOS ZA[ÎTNIHKOMAND SIEMENSSWT2000DTemeljno poslanstvo Elesa je izbolj{evanje energetske u~inkovito-sti elektroenergetskega sistema in zagotavljanje nemotene oskrbeSlovenije z elektri~no energijo. Zato predstavljajo za{~itni sistemiprimarnih elektroenergetskih naprav in telekomunikacijsko pre-nosno omre`je najpomembnej{e sekundarne sisteme elektroener-getskega sistema Elesa.

�

sodobnim tehnologijam naproti

44

Za Iskra SYSEN, ki je dolgoletniproizvajalec DZ naprav za prenosza{~itnih komand, podjetje z bogati-mi sistemskimi izku{njami, pridob-ljenimi na tujih trgih, inèniring de-javnostjo in usposobljenim kadromza delo z opremo drugih proizvajal-cev, sta navedeni zahtevi pomenili {eposeben izziv.Za zanesljiv prenos za{~itnih ko-mand je uporabljena sodobna digi-talna procesorsko krmiljena DZ na-prava SWT2000D proizvajalcaSIEMENS, ki omogo~a dupleksni

prenos komand preko digitalnegaprenosnega kanala 64kbit/s (CCITT– G. 703). Na ta na~in je omogo~enodoseganje visoke stopnje varnostiprenosa, prenos ve~jega {tevila ena-kovrednih komand in kratkega pre-nosnega ~asa, kar {e izbolj{a delova-nje celotnega za{~itnega sistema.Naprava SWT2000D ima pred dru-gimi napravami, ki jih Eles uporabljaza prenos za{~itnih komand, do-lo~ene prednosti:- mo`nost sinhronizacije interne ure

naprave SWT2000D z uro realne-ga ~asa in s tem opremljanje do-godkov z uro realnega ~asa, kar jevelikega pomena pri analizi doga-janj ob nastopu okvar;

- serijski port na zadnji strani napra-ve, namenjen daljinskemu nadzorunaprave; port na prednji strani na-prave je tako vedno razpolo`ljiv zalokalni nadzor;

- mo`nost raz{iritve naprave z lastnoprenosno opremo.

Za trajno zagotavljanje visoke razpo-lo`ljivosti daljinskih za{~itnih napravmora imeti vzdrèvalna slu`ba Elesajasno sliko o njihovem delovanju.Zato je zgrajen daljinski nadzorni si-stem naprav SWT2000D, ki omo-go~a pregled obratovalnega stanja na-prav in diagnostiko okvar, nadzor

~asovnega poteka prenosa komand instatistiko ~asovnega poteka prenosakomand ter pregledovanje nastavitve-nih parametrov naprav SWT2000D.Odlo~eno je, da nadzorni sistem neomogo~a daljinskega parametriranjanaprav SWT2000D, saj predstavljadaljinski dostop do parametrov, ki sopomembni za delovanje celotnegaza{~itnega sistema, dolo~eno stopnjotveganja. Parametriranje naprav se iz-vaja lokalno s prenosnim PC termi-nalom.Funkcije nadzornega sistema so biledefinirane skupaj s strokovnjakislu`be za vzdrèvanje TK naprav Ele-sa, zaradi ~esar pomeni nadzorni si-stem orodje, ki omogo~a hitro diag-nostiko nastale okvare in izpis navo-dil za serviserja, v primeru da je po-treben poseg na oddaljeni postaji.Ker naprave SWT2000D niso prila-gojene SNMP (Simple Network Ma-nagement Protocol) nadzoru, so naoddaljenih postajah uporabljene na-prave SCU SNMP (SMNP adapter)proizvodnje Iskra SYSEN, ki zago-tavlja prilagoditev med Siemensovimprotokolom za nadzor napravSWT2000D in protokolom SNMPupravljanja. Oddaljene postaje so scentrom vodenja v RTP Kle~e pove-zane preko Ethernet LAN/WANomre`ja Eles, ki ob uporabi SNMPprotokola omogo~a optimalno pove-zavo in delovanje celotnega daljinske-ga nadzornega sistema.Vizualizacija stanja DZ naprav jeprikazana na delovni postaji - Xterminalu, lociranem v TK prostoruupravno nadzornega centra v RTPKle~e. Uporabljeni so sistemski viriobstoje~ega nadzornega sistema TKprenosnega omre`ja, kar zagotavljakompatibilnost nadzora DZ naprav znadzorom TK sistema.Pri zasnovi nadzornega sistema DZnaprav so bile upo{tevane tudi zahte-ve po enostavnem prilagajanju bo-do~im potrebam uporabnika z vidikavklju~itve novih naprav SWT2000Dv nadzorni sistem in gradnje redun-dan~nih nadzornih centrov in upora-be mobilnega nadzornega centra(prenosni PC), kar je omogo~enoz uporabo Ethernet LAN/WANomre`ja Eles.

IGOR BRODNIK

Ekranski izgledi nadzornega sistema DZ naprav SWT2000D.

Daljinski nadzor sistema DZnaprav SWT2000D.

O

�

45

prikazujejo najnovej{e strokovne do-se`ke in izku{nje na podlagi vnaprejnajavljenih tem. êprav je bila èuvedena praksa posterskega predstav-ljanja izbranih referatov po vzorudrugih v svetu odmevnih strokovnihsre~anj, kot na primer IEEE in po-dobnih, je tak{na predstavitev na le-to{njem simpoziju iz objektivnih raz-logov àl odpadla. Na splo{no jemo`no na ta na~in vzpostaviti te-snej{i stik med avtorji prispevkov inzainteresiranimi udeleènci simpozi-ja, predstavitev prispevka pa jezgo{~ena in zelo pregledna. Na otvoritvenem delu simpozija jeprofesor Tadeusz Lipski iz Gdansketehni~ne univerze v uvodnem preda-vanju podal pregled razvoja na po-dro~ju varovanja elektri~nih vodovpred vplivom velikih tokov. Prviza~etki ukvarjanja s to problematikodatirajo v sredino devetnajstega sto-letja z uporabo posebnih ì~k v svoj-stvu {ibkih mest (varovalk) v elek-tri~nem tokokrogu (weak link). Oko-li leta 1864 je bila v ta namen upo-rabljena platinasta ì~ka, pozneje pauporaba posebnih banda`, napolnje-nih s peskom (Modrey leta 1890).Demonstracijski poskusi s posebnonapravo (incadescent lamps) v VelikiBritaniji (Swan, 1878, patent iz apri-la 1881) in skoraj hkrati v ZDA (Edi-

son, 1880 patent iz maja 1880 z upo-rabo steklene ovojnice) so bili prak-ti~no prvi za~etki uporabe tak{nihmaterialov za za{~ito pred fenome-nom, ki je v anglosaksonskih deèlahpoznan pod imenom »fuses«, v Fran-ciji in Nem~iji pa pod imenom »Sic-herung« oziroma »Schmelzsiche-rung«. Pri sodobnih izvedbah omejevanjatoka kratkega stika se danes uporabljatiristorska tehnika.

KORISTNA IZMENJAVA IZKU[ENJV okviru prve sekcije (Short-CircuitCurrents Evaluation) in posameznihpodsekcij je bilo obravnavanih 21 re-feratov, kjer so bili prikazani najno-vej{i izsledki s podro~ja prou~evanjakratkosti~nih razmer v elektroener-getskem sistemu z ustreznimi aplika-cijami. Predstavljeni referati v okvirute sekcije so prikazali vrsto zanimivihtehni~nih problemov in tudi izvirnihre{itev s podro~ja prou~evanja krat-kih stikov na napravah in njihoveza{~ite, ki so sestavni del elektroener-getskega sistema. Te re{itve so s teore-ti~nega in prakti~nega vidika podprtez ustreznimi ra~unalni{kimi progra-mi in simulacijskimi modeli. Med vidnej{imi referati iz prve sekci-

menjeni simpozij sodi v vrsto oz-ko specializiranih strokovnih sre~anj,ki so organizirana vsaki dve leti inpotekajo izmeni~no v Belgiji in naPoljskem v okviru njunih univerzitet-nih in{titutov za elektroenergetske si-steme. Simpozija se vsakokrat ude-leùje okrog sto strokovnjakov iz {te-vilnih dràv sveta. Na tokratnemsre~anju so bili uradno prijavljeniudeleènci iz 16 dràv (Azerbijan,Belgija, ê{ka, Egipt, Indija, ZR Ju-goslavija, Francija, Kanada, Libija,Nem~ija, Nizozemska, Poljska, Ro-munija, Slovenija, Sirija, Ukrajina) z69 registriranimi udeleènci, vendarje bilo dejansko {tevilo manj{e zaradineudele`be predstavnikov ZR Jugo-slavije, Indije, Romunije, Rusije inUkrajine. V prihodnje naj bi to stro-kovno sre~anje organizirali vsake trileta, in to izmeni~no tako kot doslej,v Belgiji in na Poljskem.

VRSTA STROKOVNIH REFERATOVZa leto{nji simpozij je bilo izbranihin za objavo v posebnem zbornikusprejetih 46 referatov od skupaj pre-ko 100 prijavljenih referatov. Tri-dnevne razprave so bile razporejene v{tiri sekcije s podsekcijami, kjer soavtorji predstavili svoje referate, ki

strokovna posvetovanja

MEDNARODNI SIMPOZIJO UÎNKIH KRATKIH STIKOV V ELEKTROENERGETSKIHSISTEMIH

V prijaznem okolju Polonia Institute of the Jagiellonian University v Kra-kowu je od 11. do 13. oktobra potekal è deveti mednarodni simpozij s te-matiko kratkih stikov v elektroenergetskih sistemih. To strokovno sre~anjeso organizirale visoko{olske ustanove Poljske in Belgije, sam simpozij pa jepotekal pod okriljem elektrotehni{kega komiteja poljske akademije znanostiob podpori ve~ sponzorjev iz vrst vladnih in gospodarskih institucij oziro-ma podjetij.

KRAKOW 2000

46

je (podsekcija 1.2) je bil referat polj-skih avtorjev Pawel Sowaja in Mi-roslawa Kielbona iz Silesian Techni-cal University of Gliwice, ki obravna-va kratkosti~ne razmere na nadzem-nih vodih. V referatu »Comparisionof Results of Computer Simulationand Short-Circuit Tests in 400 kVTransmission Line« je prikazana pri-merjava rezultatov ra~unalni{kih si-mulacij kratkih stikov z ra~unal-ni{kim programom NETOMAC,razvitem pri Siemensu in ameri{kimEMTP z rezultati eksperimentalnihtestiranj iz leta 1981 na 168 kilome-trov dolgem 400 kV nadzemnem vo-du Pasikurowice-Joachimów. Gre zadragocene rezultate raziskav, ki so do-kaj redke prav iz razloga malo{tevil-nih eksperimentalnih kratkosti~nihpreizkusov na terenu v ìvo. Nekajpodobnega je mogo~e zaslediti v razi-skavah, ki so bile opravljene v letih1992 in 1993 na na{em daljnovodu2x400 kV Maribor-Kainachtal v ok-viru zagonskih preizku{anj in testira-nja vgrajene opreme in naprav predposkusnim oziroma rednim obrato-vanjem tega mednarodnega daljno-voda med Slovenijo in Avstrijo. Re-zultati teh raziskav so bili predstavlje-ni na 7. zasedanju SCC 1996 vVar{avi. Iz referata P. Sowaja in M.Kielbona je mogo~e zaznati, da sedobljeni ra~unalni{ki rezultati zaradikompleksnosti in negotovosti gledeto~nosti vhodnih podatkov nekolikorazlikujejo od eksperimentalnih re-zultatov. Pri tem gre za nelinearneprocese, ki so z ra~unalni{kimi mode-li te`ko obvladljivi. V drugi sekciji (Short-Circuit Cur-rents Effects) je bilo skupaj 10 refera-tov, ki so obravnavali podro~je ter-mi~nih in mehanskih u~inkov tokovkratkih stikov na vitalne elementeelektroenergetskega sistema, kot naprimer na vodnike in strelovodneza{~itne vrvi pri daljnovodih, naenergetske transformatorje, mo~nost-ne odklopnike, na zbiralnice v preno-snih razdelilnih postrojih, vpliv veli-kih udarnih tokov na mehanskeobremenitve pri snopastih vodnikihpri razli~nih medsebojnih razdaljahmed delnimi vodniki in z uporabomedfaznih distan~nikov pri dalj{ihrazpetinah ter analize s probabili-sti~nim pristopom za oceno tveganjizpadov ob kratkih stikih v velikihelektroenergetskih sistemih s po-mo~jo metode Monte Carlo. Pri ma-temati~nih modelih izra~unavanja

mehanskih dinami~nih u~inkov pridelovanju toka kratkega stika seobi~ajno uporablja metoda kon~nihelementov.V to sekcijo je bil kot uvodni referatuvr{~en slovensko-hrva{ki referat, kiobravnava termi~ne vidike v kratko-sti~nih pogojih avtorjev F. Jakl, A.Jakl, I. Ugle{i~ z naslovom: »U~inkisegrevanja za{~itnih strelovodnih vrviin OPGW kablov v nestacionarnihpogojih« (»Heating Effect of Over-head Ground Wires and OPGWCables under Unsteady State Condi-tions«). V referatu je prikazan mate-mati~ni algoritem za izra~unavanjenadtemperature, ki ga doseèjo vod-niki pri kratkem stiku. Model je po-dan za adiabatsko segrevanje, ki je zaprakti~no uporabo dovolj natan~enpredvsem pri ni`jih gostotah toka inkraj{ih ~asih trajanja kratkega stika.Dobljeni ra~unski rezultati so tudi

primerjani z eksperimentalnimi razi-skavami, ki so bile pri nas izvr{ene narazli~nih vrstah strelovodnih za{~it-nih vrvi z na{ega 400 kV prenosnegaomre`ja Slovenije in na OPGW kab-lu, kakr{en je montiran v slovenskemtelekomunikacijskem omre`ju Elesa.Prav tako je bila vrsta zanimivih refe-ratov s podro~ja mehanskih vidikov,ki zadevajo vpliv mehanskih dina-mi~nih sil na zbiralni~nih postrojih vtransformatorskih postajah pod vpli-vom kratkosti~nih tokov.Referati obravnavajo rezultate teoret-skih raziskav, podprtih z izsledki eks-perimentalnih raziskav na modelihnaravne velikosti v razli~nih razisko-valnih laboratorijih, kot je FGHMannheim/Nem~ija, kjer so se tudipred tremi leti izvajale raziskave se-grevanja v kratkosti~nih pogojih naOPGW kablih za teleinformacijskoomre`je Elesa. Podobni raziskovalni

Rezultat raziskav segrevanja OPGW kabla iz na{ega omre`ja, prikazanem na konferenci v Krakowu

centri so {e raziskovalni in{titut EDFLes Renardieres/Francija, Akagi razi-skovalni in{titut na Japonskem, CESIMilano, KEMA na Nizozemskemipd. Gre za dinami~ne pojave me-hanskih oscilacij pri snopastih vodni-kih pri daljnovodih in zbiralni~nih si-stemih pri velikih kratkosti~nih tokih(twisting), vpliv tak{nih dinami~nihmehanskih obremenitev na podpore,na jeklene konstrukcije, temelje ipd.Rezultati teh raziskav sluìjo tudi zadopolnitev ustreznih standardov, kipokrivajo to podro~je (npr. IEC865). Izsledki teh raziskav so zelo po-membni za projektante tovrstnih ob-jektov in seveda za vse tiste, ki se takoali druga~e posredno ali neposrednoukvarjajo s to problematiko.

V tretji sekciji (Short-Circuit Cur-rents Limitation) je bilo uvr{~enih se-dem referatov, ki obravnavajo proble-matiko limitiranja (omejevanja) to-kov kratkega stika z ustreznim nadzo-rom v elektri~nem omre`ju. Pred-stavljene so razne metode in na~iniomejevanja kratkosti~nih tokov zuporabo novej{ih netoksi~nih sred-stev na bazi galija, indija in kositra.Zna~ilnost tega medija je zelo visokatemperatura vreli{~a (preko 20000C)in velika izparejevalna toplota, ki jepotrebna pri procesu izparevanja. Re-ferat nem{kega avtorja K. H. Har-tunga prina{a najnovej{e izvedbeomejevalnikov, ki temeljijo na upora-bi sodobnih regula~nih preklopnihsistemov. Te naprave so primernepredvsem pri zunanjih napajalnih si-stemih, pri generatorskih in transfor-matorskih postrojih ter pri dogradnjinovih napajalnih sistemov k è obsto-je~im. Med posebno zanimivimi referati sobili referati predstavnikov podjetjaAEC-Alexandria Electricity Com-pany iz Egipta. Prvi referat nazornoprikazuje sistem nadzora nad obrato-vanjem sorazmerno velikega srednje-napetostnega kabelskega omre`ja me-sta Alexandrije s 34 transformatorski-mi postajami 66/11 kV in 66/20 kV(6493 km 11 kV in 106 km 20 kVkablov, 4993 distribucijskih postaj11/0.4 kV, 110 distribucijskih postaj20/0.4 kV, 233 km daljnovodov 11kV ter 183 km daljnovodov 20 kV),kjer poteka oskrba z elektri~no ener-gijo preko 1,3 milijona odjemalcev spreko 7 GWh letnega odjema elek-tri~ne energije (velja za leto 1999).Vse vgrajene naprave so za{~itene

proti popolnemu ali delnemuuni~enju ob pojavu prevelikih tokov,ob kratkih stikih, ob zemeljskih sti-kih, proti previsokim oziroma pre-nizkim napetostim ter proti povrat-nim tokom in povratnim mo~em (re-verse power flow). Celotni nadzor jeizveden s sistemom SCADA (Super-visory Control and Data Acquisi-tion). Drugi referat prav tako izAEC- Alexandria Electricity Com-pany iz Egipta pa dopolnilno prika-zuje ra~unalni{ko podporo FLA-Fault Level Analysis v okviru sistemaDNA-Distribution Network Analy-sis. Ra~unalni{ki program FLA je pri-meren za analizo okvar enofaznih,dvofaznih in trifaznih zemeljskih sti-kov v realnem ~asu. S pomo~jo us-treznih simulacij je tudi prirejen zarazne druge aplikacije in kot tak pri-meren tudi za {tudijske namene.Preostali trije referati dveh ruskih inenega nem{kega avtorja pa obravna-vajo problematiko omejevanja tokovkratkih stikov z vgrajevanjem dodat-nih elementov v elektroenergetski si-stem (na primer nelinearnih reak-tanc, posebnih serijsko vezanih linijipd.) ter z razli~nimi na~ini ozemlje-vanja nevtralne to~ke. Slednje je biloob{irno raziskano na ruskem elek-troenergetskem sistemu napetostneganivoja 330 in 500 kV. Teoretske razi-skave, primerjane z rezultati eksperi-mentalnih raziskav na terenu, so tudipokazale, da so v dolo~enih konfigu-racijah elektroenergetskega sistemaenopolni tokovi kratkih stikov ve~jiod tripolnih, kjer je zaradi nevarnihprehodnih pojavov treba izvesti limi-tiranje le-teh. V ~etrto sekcijo(Short-Circuit Currents Consequen-ces) pa je bilo uvr{~enih osem refera-tov, ki prina{ajo zanimive rezultateteoretskih in eksperimentalnih dog-nanj s podro~ja raziskav posledickratkega stika in zmanj{anje teh vpli-vov na vgrajeno opremo in varnostosebja prete`no pri srednje in nizko-napetostnih postrojih. Pri teoretskihizra~unih so bili uporabljeni ustreznimatemati~ni algoritmi z ustreznora~unalni{ko podporo ter primerjaniz rezultati eksperimentalnih laborato-rijskih preizkusov in meritev.

SLOVENIJA IMA SVOJE MESTOV STROKOVNIH KROGIHTak{ni in podobni problemi so pred-met razprav na mnogih strokovnihsre~anjih v okviru CIGRE, IEEE in 47

na drugih znanstvenih sre~anjih do-ma in v tujini, kjer tudi slovenskistrokovnjaki aktivno sodelujejo sstrokovnimi referati in v razpravah vrazli~nih strokovnih delovnih skupi-nah s prikazom svojih najnovej{ih ra-ziskav. Z zadovoljstvom lahko ugoto-vimo, da to na{e delo v tujini ni neo-paèno in najde svoj prostor v svetov-ni strokovni literaturi.Razvoj na tem podro~ju je nasplo{no silovit in predstavlja svojevr-sten izziv strokovnjakom in strokov-ni inteligenci nasploh. Brez sprot-nega izpopolnjevanja ljudi, ki zaseda-jo strokovna in druga delovna mestav podjetjih, in brez ustreznega vlaga-nja potrebnih finan~nih sredstev vrazvojno in aplikativno delo tudi natem podro~ju, ni mogo~e pri~akova-ti vidnega napredka. V mnogih pri-merih v svetu prihaja do usklajenegain vzajemnega strokovnega dela meduniverzitetnimi ustanovami in gos-podarstvom oziroma s pristojnimivladnimi resorji. V svetu se za te na-mene namenjajo velika sredstva, zakaterimi stojijo praviloma vladne inustrezne gospodarske institucije, karje pri nas àl velikokrat pravo nas-protje. Tudi tokratna konferenca jebila izjemen dogodek, ne glede naokoli{~ine, zaradi katerih je bil dejan-ski obisk predstavnikov iz nekaterihvzhodnih dràv nekoliko okrnjen.Tako smo imeli udeleènci polegspremljanja napredka na tem po-dro~ju tudi prilo`nost predstavitiokolje in delokrog podjetij in znan-stvenih ustanov, kjer delujemo in skaterimi posredno ali neposredno so-delujemo. To je tudi mesto medse-bojne izmenjave mnenj ter sklenitevmnogih poznanstev ter predstavitvestrokovne dejavnosti avtorjev stro-kovnih prispevkov {ir{emu strokov-nemu ob~instvu sodelujo~ih dràv.

DR. FRANC JAKL

48

Zanimanje {ir{e javnosti za okolj-sko problematiko je spodbudilo silo-vit razvoj na podro~ju ekologije, v ka-terega so neposredno ali vsaj posred-no vklju~ene skoraj vse znanstvenevede. Rezultat so nova spoznanja gle-de {kodljivih vplivov razli~nih snovi,tehnolo{ke izbolj{ave proizvodnihprocesov in naprav ter izbolj{ave napodro~ju merilne opreme in merilnihpostopkov za spremljanje vplivov naokolje. Razvoj na podro~ju ekologijemo~no vpliva tudi na poslovni svet.Nova spoznanja se prena{ajo tudi vzakonodajo in posledica tega sostro`je in bolj natan~ne zahteve napodro~ju tehnologij, porabe energije,uporabe materialov in karakteristikizdelkov. Poleg zahtev zakonodaje, kije obvezujo~a za vsa podjetja, so sepojavili tudi okoljski standardi oziro-ma smernice, ki sluìjo kot vodilo pridopolnitvi poslovnega procesa glederavnanja z okoljem, na primer: BS7750, EMAR, ISO 14001. Tudi v in-dustrijski praksi se je poglobilo inraz{irilo vrednotenje vplivov na oko-lje. Vplivi poslovnega procesa na oko-lje se obravnavajo celovito, kar pome-ni, da vrednotenje ni omejeno le navplive proizvodnega procesa na nepo-sredno okolico, temve~ med drugimvklju~uje tudi izkoristek obnovljivih

in neobnovljivih naravnih virov(energija, surovine), vplive proizvod-nega procesa na zaposlene, vplive iz-delka na okolje v ~asu njegove ìv-ljenjske dobe ter tudi vplive na okoljepo izteku ìvljenjske dobe izdelka.Nekatera podjetja so zaznala poslov-no prilo`nost na podro~ju izdelaveopreme ali ponudbe storitev na po-dro~ju ekologije. [e ve~ podjetij pa jespoznalo, da lahko nova spoznanjakoristno vklju~ijo v svoj poslovniproces in tako izbolj{ajo njegovou~inkovitost.

STANDARD ISO 14001Standard ISO 14001 je iz{el leta1996 in obravnava sisteme ravnanja zokoljem. Nekateri standardu ISO14001 pripisujejo vlogo nadgradnjestandardov skupine ISO 9000, ki do-lo~ajo sisteme kakovosti. Namre~, vprimeru poenostavljenega dojemanjazahtev standardov skupine ISO 9000je kakovost nekaj, kar zadeva le kup-ca in dobavitelja. V tem kontekstunaj bi certifikat ISO 9001 predstav-ljal nekak{no zagotovilo kupcu, da jeprejemnik certifikata sposoben raz-brati kup~eve zahteve oziroma potre-be glede izdelka, in da lahko v prime-ru naro~ila te zahteve z veliko zanes-

ljivostjo tudi izpolni. Zahteve stan-darda ISO 14001 pomenijo raz{iritevpojma kakovosti na podro~je ravna-nja z okoljem, kar v povzeti oblikipomeni, da cena za doseèno kako-vost izdelka ni le tisto, kar pla~a ku-pec, temve~ kaè v »ceno« vklju~ititudi tisto, kar »pla~a« okolje v oblikiosiroma{enja zaradi izrabe material-nih in energijskih virov ter zaradionesnaènja z raznimi emisijami. Zraz{iritvijo kakovosti z okoljsko kom-ponento so tako v poslovni procesvklju~eni tudi interesi {ir{e javnosti.

OKOLJSKI VIDIKITRANSFORMATORJEVV nadaljevanju so prikazani temeljniokoljski vidiki transformatorjev, pri~emer je obravnava omejena na ener-getske in distribucijske transforma-torje v ~asu njihovega delovanja terpo izteku njihovega ìvljenjskega ci-kla. Pomembnej{i okoljski vidikitransformatorjev v ~asu delovanja so:izgube, hrup ter elektromagnetno se-vanje. Izgube sodijo v tiste lastnostitransformatorja, ki so è vrsto let pri-marnega pomena za kupca in so pra-viloma ovrednotene ob izbiri naj-bolj{ega ponudnika. Zanimivo pa je,da na~in ovrednotenja izgub v kvali-tativnem in kvantitativnem pomenuni poenoten ali standardiziran in jeprepu{~en presoji kupca ob posa-meznem primeru. V zadnjih desetihletih se je raven izgub zniàla pred-vsem po zaslugi novih materialov - iz-bolj{ane lastnosti transformatorskeplo~evine - ter novih spoznanj na po-dro~ju optimiranja izra~una transfor-matorjev. Naj bo kot primer navedentransformator mo~i 31,5 MVA, prikaterem so se v desetletnem obdobjuizgube v bakru (Pk) zniàle z 200 kWna 160 KW, izgube v prostem tekuoziroma v èlezu (Po) pa s 30 kW na15 kW. ê je ~im manj{e izgubetransformatorja mogo~e opredelitikot primarni interes kupca oziromauporabnika, je zmanj{anje hrupatransformatorja mogo~e opredelitikot okoljski interes oziroma kot pri-marni interes okolice, v kateri trans-formator obratuje. Hrup je postalpomemben okoljski vidik {ele v ob-dobju zadnjih nekaj let, kar gre vse-kakor pripisati nara{~ajo~i okoljskizavesti uporabnikov in {ir{e javnosti,katere interesi so se prenesli tudi v za-konodajo. Slovenska zakonodaja do-lo~a mejne vrednosti ravni hrupa za

skrb za okolje

OKOLJSKIENERGETSKIHTRANSFORMATORJEV

vidikiKriti~no stanje okolja na globalni ravni je pripomoglo k razvojuokoljske zavesti do sedanje stopnje, ko noben vpliv na okolje nive~ zanemarljiv. V dru`bi se to kaè v tem, da javnost ni pozor-na le na vplive na okolje dejanskih ali potencialnih ve~jih one-snaèvalcev, temve~ je vse bolj dojemljiva tudi za manj izrazitevplive na okolje.

49

posamezna obmo~ja naravnega aliìvljenjskega okolja in v povezavi stem tudi mejne vrednosti za posame-zen vir hrupa (mejne dnevne ravni odI. do IV. obmo~ja so 47, 52, 58 ozi-roma 68 dBA). Na splo{no je hrupmogo~e zmanj{ati s sti{anjem samegavira ali z izoliranjem vira. V primerutransformatorjev je raven hrupa mo-go~e zniàti s primernimi konstruk-cijskimi ukrepi, ki pa vplivajo na ce-no. Avtorjema niso znani dose`kidrugih proizvajalcev transformatorjevglede zmanj{anja hrupa, a naj bo vtem prispevku naveden podatek, daje dru`bi ETRA 33 leta 1996 za kup-ca na Danskem uspelo razviti in izde-lati transformator mo~i 25 MVA, kiv obratovanju ne presega 42 dBA, vletih 1999 in 2000 pa sta bila za slo-venskega kupca (Elektro Ljubljana)izdelana transformatorja mo~i 31,5MVA, ki obratujeta ob Kotnikovi uli-ci v Ljubljani in posami~no ne pre-segata 46 dBA. Naslednji okoljski vi-dik zaradi rednega obratovanja trans-formatorja je elektromagnetno seva-nje. Pri tem kaè navesti, da transfor-matorja ni mogo~e obravnavati lo~e-no, kot samostojen vir elektromag-netnega sevanja, ker je aktiven le kotsestavni del sistema, na primer razde-lilne transformatorske postaje. Mejneefektivne vrednosti gostote magnet-nega pretoka so dolo~ene z uredbo oelektromagnetnem sevanju v narav-nem in ìvljenjskem okolju. EIMV jeopravil obse`nej{o raziskavo magnet-nih polj pred dvema letoma, v njej sozajeti tudi transformatorji. Rezultatiraziskave kaèjo, da so velikosti elek-tromagnetnih polj v vseh obravnava-nih primerih bistveno manj{e odmejnih vrednosti v zadevni uredbi. Ob rednih okoljskih vidikih transfor-matorjev kaè posebej omeniti {e vi-dika, ki sodita v izredne dogodke, tosta izlitje dielektrika in poàr. More-bitno izlitje dielektrika je posebej pe-re~ problem tam, kjer pod transfor-matorjem ni lovilnega bazena, naprimer distribucijski transformatorjina drogovih. Za take primere se vpraksi postopoma uveljavlja re{itev,ko se namesto transformatorskega ol-ja kot dielektrik uporabi biolo{korazgradljiva sinteti~na izolacijska te-ko~ina. V razvitih dràvah in tudi vSloveniji postopoma sicer nara{~a za-nimanje uporabnikov za okolju pri-jaznej{o re{itev, vendar vsaj v Sloveni-ji dejanska naro~ila {e ne kaèjo nave~je spremembe v praksi. Kar zadeva

svetovne trende, nam kvantitativnipodatki niso znani. Kar zadevadru`bo ETRA 33, je po mo~i najve~-ji transformator (dve enoti po 21MVA) z ekolo{ko bolj primerno te-ko~ino izdelala za kupca na [ved-skem, pregled {tevila dobavljenihtransformatorjev v obdobju nekaj letpa je prikazan v zgornjem diagramuPoàr je na splo{no pomembenokoljski vidik, ki je obse`no obravna-van z zakonom in podzakonskimi ak-ti. V primeru povezave poàra z olj-nim transformatorjem gre za specifi-~en problem. Plameni{~e transforma-torskega olja je sicer nad 140 oC, karzmanj{uje mo`nost za za~etek poàra,vendar pa je kurilna vrednost trans-formatorskega olja nad 40 kJ/kg, karje enakovredno kurilni vrednosti ku-rilnega olja. Ce do poàra pride, neglede na to, ali je za~etek poàra natransformatorju ali v njegovi okolici,predstavlja transformator velik virenergenta. Kot primer, v transforma-torju mo~i 31,5 MVA je pribli`no14.000 kg transformatorskega olja.Iztekajo~e transformatorsko olje po-meni dodatno nevarnost za {iritevpoàra, ~e lokacija ni ustrezno varova-na, na primer s poàrnim bazenom. Po izteku ìvljenjskega ciklusa posta-ne transformator odpadek, ki ga kaè

do ustrezne razgradnje obravnavatikot nevarni odpadek. S primernimpostopkom in ustrezno opremo jetransformator mogo~e razgraditi nasestavne komponente, ki sodijo veno od naslednjih skupin:

- obnovljive materialne vire (na pri-mer baker iz navitij, transforma-torska plo~evina iz magnetnega je-dra, jeklo iz armature in ohi{ja);

- energetsko uporabne odpadke (naprimer transformatorsko olje, nao-ljena izolacija); ter nevarne odpad-ke, s katerimi je treba ravnati lo~e-no in primerno vrsti odpadka (naprimer modri silikagel);

- komunalne odpadke (na primerkerami~ni del skoznikov, elementiiz termoplastov ali duroplastov,oran`ni silikagel).

Strokovna razgradnja transformator-jev je pomembna, da se prepre~ijoneèleni vplivi na okolje. Strokovnarazgradnja pomeni tudi to, da je za-gotovljeno varno delo izvajalcev, ~e-sar pa ni mogo~e zagotoviti brez us-treznega znanja, izku{enj in opreme.Kaè omeniti, da ni znano, kolikotransformatorjev se na leto razgradi vSloveniji. Dru`ba ETRA 33 je leta1999 razgradila 12 transformatorjev,skupne mo~i pribli`no 160 MVA, le-ta 2000 pa {e 12 transformatorjev,skupne mo~i 172 MVA.Skratka, iz povedanega sledi, da jevpliv energetskih in distribucijskihtransformatorjev na okolje sicer zme-ren, vendar dolgotrajen, saj je njihovìvljenjski ciklus dolg tudi do 40 letin ve~. Z leti obratovanja in ob ne-rednem vzdrèvanju postajajo trans-formatorji vse ve~ji potencialni virvplivov na okolje. Zato okoljskegavpliva transformatorjev ne gre zane-mariti in je v skladu s splo{nimi pri-zadevanji na podro~ju ravnanja zokoljem treba skrbeti za zmanj{anjerednih vplivov ter poskrbeti, da se vrazumni meri prepre~ijo tudi izrednivplivi.

BORUT BUNDARAIN ALEKSANDER GRÂR

Pregled prodaje transformatorjevs sinteticnim dielektrikom.

3

23

01994 1995 1996 1997 1998 1999 2000

20

40

60

80

100

30 30

70

39

51

50

zadnjih nekaj ~lankih smo si og-ledali ve~ tehni{kih re{itev za krajevnidostop do telekomunikacijskega(TK) omre`ja in do interneta. Spoz-nali smo sodobne tehnike za delova-nje digitalnih naro~ni{kih vodov (x-DSL) po sukanih bakrenih parih, ki{e vedno povezujejo ve~ino telefon-skih naro~nikov s centralo. Po drugistrani smo ugotovili, da lahko noveTK-dru`be in ponudniki komunika-cij obidejo »zadnja dva kilometra«obstoje~e bakrene zanke, ki je pogo-sto {e vedno v rokah nekdanjihmonopolisti~nih telekomov - zasi-drancev. Pri tem lahko uporabljajovideokabelsko omre`je po strnjenihnaseljih ali pa vlagajo v postavitev ne-premi~nega brezì~nega omre`ja zadostop (FWAN). Za mnoì~no ko-mercialno rabo je najbolj primernapodzvrst FWAN-a - sistem brezì~nekrajevne zanke (WLL), za zahtevneposlovne uporabnike pa {irokopasov-ni brezì~ni dostop (BWLL). Ve~inobralcev te revije bo posebej zanimala{e ena re{itev za komunikacijsko po-vezavo kon~nih uporabnikov s TK-hrbtenico in svetovnim medo-mre`jem. Gre za prenos podatkov podostopovnih elektri~nih vodnikih(Powerline Line Transmission - PLT).[e pred dvema letoma so nekateri iz-vedenci za TK, zlasti v elektrodistri-bucijskih dru`bah po svetu, è napo-vedovali elektrovodni{kemu dosto-povnemu omre`ju lepo prihodnostkot nadomestni mo`nosti za ì~niADSL ali radijski WLL. ZagovornikiPLT-ja pa so doìveli hladen tu{ ki-mavca (septembra) 1999, ko jedru`ba Nor.Web, skupna nalo`ba ka-nadskega proizvajalca TK-opremeNortel Networks in britanskega elek-

tropodjetja United Utilities, zaprlasvoja vrata.Materinski podjetji, zlasti Nortel, stamenda pri~akovali precej ve~ dobi~kav letu dni, kakor ga je Nor.Web pri-delal - oziroma izgubil. Nekateri ana-litiki trga TK zato menijo, da je teh-nika PLT danes na podobnem raz-potju, kot je bil xDSL pred petimi le-ti: ima mo`nosti, da uspe vsaj v tr`nini{i, lahko pa tudi za vselej ponikne.Tehnologija za sisteme PLT naj bi vzadnjem letu è toliko napredovala,da je za komercialno rabo è dovoljzanesljiva in podatkovno prepustna.Vpra{anje pa je, ali bodo dràvneTK-agencije dovolile uporabo viso-kih signalnih frekvenc 1 MHz do 40MHz v dostopovnem elektroo-mre`ju, ki lahko zagotavljajo {iroko-pasovne podatkovne povezave, na-mesto nizkofrekven~nega pasu 3 kHzdo pribli`no 150 kHz. Na koncu pabo tr`na usoda PLT-ja odvisna v glav-nem od kon~ne cene za naro~nike; onjej telekomi in elektropodjetja {emodro mol~ijo. Tehnika PLT je pre-cej bolj tr`no zanimiva za evropske incelo azijske dràve kakor za ZDA. Tanima samo najve~jega svetovnega {te-vila telefonskih priklju~kov na prebi-valca, temve~ ima tudi najve~jo go-stoto »telefonskih vti~nic« po sobah vstanovanjih in hi{ah oziroma po pro-storih v poslovnih objektih. Staraameri{ka navada pri postavljanju no-vih zgradb oziroma pri posodabljanjuprostorov je, da opremljevalci v vsakprostor napeljejo sukani bakreni parza telefonijo, ki ga danes lahko s pri-dom uporabljajo sodobne digitalnetehnike za krajevno omreèvanje. Vnasprotju z ZDA pa ima ve~inaevropskih domov in starej{ih pisarn

napeljan sukani par samo do telefon-ske vti~nice v predsobi. Po drugi stra-ni pa so skoraj vsi Evropejci, celo vRomuniji ali Bolgariji, priklju~eni naelektri~no omre`je.Komunikacijska povezava PTL mikaevropska elektropodjetja oziroma nji-hove telekomske enote tudi zato, kerje na nizkonapetostni transformatorv dostopovnem omre`ju za gospo-dinjstva oziroma mala podjetja vpovpre~ju priklju~enih kar 200 do-mov oziroma pisarn. V ZDA pa je natak transformator priklju~enih vsajdesetkrat manj uporabnikov, nanekaterih obmo~jih pa ima celo vsa-ka hi{a v soseski svoj transformator.To pomeni, da se stro{ki podatkovne-ga pretvornika in usmerjevalnika, kije priklju~en na transformator, vEvropi porazdelijo na precej ve~je{tevilo gospodinjstev oziroma na-ro~nikov. Zanimivo pa je, da se naj-ve~ji del stro{kov za vzpostavitev si-stema PTL vendarle skriva v poveza-vi nizkonapetostnega transformatorjaoziroma njegovega podatkovnegapretvornika s telekomunikacijskohrbtenico. Pri tem imajo nedvomnobolj{i izhodi{~ni poloàj tista elektro-distribucijska podjetja, ki è imajonapeljan dobr{en del svetlovodnih(opti~nih) vodnikov ~im blièkon~nim transformatorjem. Strogovzeto moramo razlo~evati med dve-ma tehnikama PTL. Prva omogo~asamo delovanje krajevne dostopovnezanke, ki nadome{~a klasi~no tele-fonsko sukanko in je napeljana medprostori naro~nika — njegovo razde-lilno omarico z elektri~nim {tevcem -ter prvim transformatorjem. Drugavrsta je celovitej{a, saj obsega tudi ko-munikacijsko omre`je znotraj domaali skupine pisarn, ki povezuje vse»pametne naprave«, priklju~ene naelektri~ne vti~nice. Opusteli Nor.We-bov sistem je uporabljal prvo tehni-ko, medtem ko nekateri sodobnej{isistemi, denimo re{itev {vicarskegaproizvajalca Ascom, omogo~ajo tudiomreèvanje znotraj hi{e oziroma sta-novanja.@al, prenos podatkov po krajevnihelektri~nih vodnikih - tako kot po vi-deokabelskih vodnikih - temelji naomre`ni topologiji skupnega vodilain ne zvezde. To pomeni, da si mora-jo vsi uporabniki, ki so priklju~eni naisti kon~ni transformator oziromakomunikacijski pretvornik, deliti pa-sovno {irino za podatkovni prenos.DAVID PAHOR

V

z mi{ko po internetu

ELEKTRI^NAKRAJEVNA zanka

zanimivosti

SCOTTISHPOWER(http://www.scottishpower.plc.uk/)Ste è kdaj obiskali spleti{~e elektropodjetja, ki premore celó elektronskotrgovino, kjer lahko izbirate med raznovrstnimi elektri~nimi naprava-mi, kot so HiFi-ji, predvajalniki DVD, TV-aparati, {tedilniki, pomival-ni stroji, elektri~ne pe~i ali celo mali gospodinjski stroj~ki? Stran {kot-skih energetikov je pestro oblikovana z jasnimi sli~icami in ikonami, ~ezkatere se lahko zapeljemo z mi{ko in izbiramo mo`nosti v pojavnem me-niju. Poleg rubrike Nakupovanje imamo na voljo tudi koti~ke Va{ dom,kjer si lahko ogledujemo svojo porabo elektri~nega toka, Va{e Podjetje,Poslovne zveze s podatki za vlagatelje in delni~arje ter Zaposlitev. Vsplo{nih podatkih o dru`bi izvemo, da je ScottishPower dejansko ve~japoslovna skupina, ki dobavlja elektri~no energijo, plin, vodo in komu-nalne storitve petini vseh domov v Zdruènem kraljestvu, dejavna pa jetudi v ZDA. S skupnim letnim prometom 6,5 milijarde funtov sodi Scot-tishPower med britanske energetske velikane. Poleg tega zagotavlja sku-pina tudi telekomunikacijske in internetne storitve prek svojega h~erin-skega podjetja Thus — nekdanjega ScottishTelecoma.

@VPL - @URERSKI VODNIK PO LJUBLJANI(http://www.zvpl.com/)Ne morete spati v slu`bi, ker vas mu~ijo misli, kam jo ubrati nocoj ali vpetek zve~er, ko opravite tedensko prhanje in si zamenjate nogavice?Brez skrbi! ê ste mladi po letih ali vsaj po sr~nih prekatih, obstaja vslovenskem spletu poseben kraj. Namenjen je nemirnim duhovom, kii{~ejo so~no prehrano, posko~no glasbo, barvito sliko ali pa naklju~nodru`bo ~lanov oziroma ~lanic nasprotnega spola. Spleti{~u je, jasno, ime@urerski vodnik, oblikovan pa je kot tiskan ~asnik s pregledno raz-vr{~enimi rubrikami in seznamom glavnih tedenskih novosti. Poleg teh silahko preberete tudi novice, poro~ila o preteklih in napovedi prihodnjihdogodkov, recenzije, besedila o glasbi, seznam slovenskih lokalov z ocena-mi ter rubrike pisma, agonije, sms in ~vek. Priporo~am tudi branje ko-ristnih napotkov, kot so Priro~nik za zalezovanje ali Kako tip zapecabejbo (v 5. korakih), brez katerih smo prav gotovo druàbno izgubljeni.

[VICABERNÂNI SO ZA

INDIJA[E VE^ JEDRSKIH REAKTORJEV

V {vicarskem kantonu Bern so prebivalci zavr-nili protinuklearno pobudo za zaprtje jedrskeelektrarne Muhleberg, ki pridobiva pribli`no40 odstotkov vse proizvedene energije v temkantonu. Za nadaljevanje dela se je opredelilo186.347 ljudi, proti pa 103.502. Za je bila tu-di ve~ina parlamenta in vlade kantona. Muhle-derg deluje 28 let, dovoljenje za delo pa ima {edo 2012. leta. Analize so potrdile, da do takrat{e ni tehni~nih ali varnostnih razlogov za zapi-ranje.

Predsednik in upravni direktor Zdruènja zajedrsko energijo Indije V. K. Chaturvedi napo-veduje, da se bodo njihove jedrske zmogljivostina leto v povpre~ju pove~evale za 500 do 1.000MW, s ~imer bodo pove~ali letno proizvodnjotudi za 15.000 MWh. Ko so priklju~ili vomre`je trinajsti reaktor Kaiga-1 in {tirinaj-stega Rajasthan-4 je Indija dosegla skupno nu-klearno zmogljivost 2.500 MW. V naslednjemletu na~rtujejo, da bodo za~eli graditi na ob-mo~ju Kudankulama na jugu dràve {e enonuklearko z dvema reaktorjema.

JU@NOAFRI[KA REPUBLIKANASLEDNJE LETO DVA NOVA REAKTORJA

Da se nuklearna energija ne blià koncu, do-kazujejo na~rti v Ju`noafri{ki republiki, kjerproizvedejo samo v nuklearki Koeberg, ki imadva francoska reaktorja, pribli`no {est odstot-kov vse pridobljene energije. Skupaj z ame-ri{kimi in britanskimi partnerji na~rtujejoprojekt, ki bi lahko sluìl kot model za nadalj-nji razvoj tovrstne energije. Zgraditi namera-vajo reaktorje, ki bi jih hladili s plinom, in bibili konkuren~ni termoelektrarnam, ki {e ved-no proizvedejo najve~ energije na svetu. Enota,ki bi sluìla kot model za {e druge tak{ne elek-trarne, naj bi za~ela delovati leta 2005.

MAD@ARSKARUSKA REAKTORJA [E DELUJETA

Madàrska vlada je odlo~ila, da jedrskih enotPaks 3 in 4, dveh od {tirih reaktorjev ruskegatipa, {e ne bodo zaprli. Eletrarni sta namre~stari {ele 14 in 15 let, zato so ju le posodobili,za podalj{anje delovanja pa so dobili tudi us-trezno dovoljenje. Tako bosta omenjena reak-torja delovala {e deset let, dokler ne bosta na-polnila 25 let.

51

informacij

52

elati z njim je bilo dinami~no.ê dinamike ni bilo, je poskrbel za-njo. Zamisli so se mu nenehno pora-jale. O vsaki stvari, dogodku, akciji jerazmi{ljal in jo posku{al videti {e vdrugi lu~i. âsopis je bil zanj ìv or-ganizem, ki je moral dihati z ljudmi velektrogospodarstvu in okrog njega.V elektrogospodarstvo je pri{el zèleznice. Tam je po treh letih delapri njihovem ~asopisu ugotovil, damu okolje ne ustreza. @elel je delatikot novinar in na tako mesto je pri{elv EGS. Bolezen je takratnega uredni-ka priklenila na posteljo, in MarkoPirjevec je za~el opravljati uredni{kadela in voditi informativno slu`bo.Razlike med novinarskim delom naèleznici in v elektrogospodarstvu niopazil. Teàve so bile povsod enake.Pri svojem delu se je znal dobrovìveti v delavce, ki se po njegovemspoznanju povsod sre~ujejo z istimiteàvami: premajhne pla~e in previ-soke cene in stro{ki. Opazil je, da sodelavci povsod zelo inovativni, ven-

dar jim sistem ne omogo~a prodreti zinovacijami. Na vpra{anje, ali mu jebila tehnika blizu, glede na to, da jebil po izobrazbi pravnik, odgovarja,da razlik v treningu mo`ganov na fa-kulteti verjetno ni. Sam pa je te`korazumel tehnike, vendar ga ni bilosram vpra{ati, ~esar ni razumel.Spra{eval je toliko ~asa, da so mu bi-le stvari jasne. Spominja se, da so bililjudje v elektrogospodarstvu, ki jih jesre~eval po vsej Sloveniji, izjemni.Dobro se je dalo z njimi pogovarjatiin imeli so izredno toleranco. Gledena to, da je sam neposreden in ko-munikativen, mu pri delu nikoli nibilo te`ko priti do informacij. Sejedelavskih svetov so bile javne, na njihso padale ostre besede in se kresalamnenja. Kot mu je znano, danes naseje upravnih odborov in nadzornihsvetov ni mogo~e priti, kar je v inte-resu sedanjega sistema.»Danes ~asopis v taki obliki in vsebi-ni, kot je bil v osemdesetih letih, nebi mogel obstajati. Zame je bil ~aso-pis oblika informiranja. Vsaka infor-macija, ki ni pravi ~as dosegla delav-cev, je bila zamujena. Vse druge nein-formativne zvrsti, predvsem strokov-ni ~lanki, sodijo v revijo. Danes, ko jete`ko priti do informacij, pa je verjet-no tudi revija ena izmed oblik ob-ve{~anja delavcev v elektrogospodars-tvu in zunaj njega,« razmi{lja MarkoPirjevec. Je pa vpra{anje, ali so danesD

pogovor ob obletnici: Marko Pirjevec

Z ZAUPANJEM

Marko Pirjevec je pri{el v uredni{tvoElektrogospodarstva konec sedemdesetihlet kot novinar k takratnemu urednikuTonetu Ban~i~u. Tri leta pozneje je po-stal urednik glasila, ki ga je preimeno-val v Elgo. V za~etku devetdesetih let seje ponovno vrnil za in{pektorja medpolicijske vrste, pred dvema letoma pase je upokojil.

do

53

delavci zainteresirani za informacije.V~asih so delali {e za kaj drugega kotza pla~o, danes pa samo za slednjo.Pa tudi o vodstvih ni prepri~an, da bibila zainteresirana za informiranje.Informacija je v primeru, da vodstvupovzro~a teàve, lahko tudi negativ-na.Se je pa v zadnjem desetletju infor-macijska tehnologija silno razmahni-la. Na voljo je internet in z njimmo`nost izmenjave vseh vrst infor-macij. Marko Pirjevec meni, da ko-gar zanimajo strokovni ~lanki, jihlahko prebere iz medmre`ja. Na todejstvo navezuje tudi odgovor navpra{anje, kako smotrno je izhajanjeNa{ega stika v obliki, v kakr{ni izha-ja danes. Meni, da ima vsaka pisarnara~unalnik, in ~e Na{ stik berejo za-posleni v pisarnah, bi bilo smotrnoizhajanje v elektronski obliki.»V ~asu mojega urednikovanja vosemdesetih letih smo delali infor-mativni ~asopis, ker je delavec potre-boval informacije za odlo~anje. Alidanes zaposleni potrebujejo ~asopis vtaki obliki, v kakr{ni izhaja, bi mora-li povedati zaposleni. Mese~nik nemore biti informativni ~asopis, ker soinformacije zastarele,« nadaljuje Pir-jevec. O tem, kako priti do informa-cij, pa meni, da je edini na~in vztraj-nost. Vpra{a{ enkrat, dvakrat, trikrat.V ~asu njegovega novinarstva ni imelnobenih teàv priti do informacij. Nespomni se, da bi kateri koli direktor,vodja ali tehnik kadar koli odklonildati informacijo. Celo ve~, prihajaleso do njega, ne da bi prosil zanje.»Bistvo pri pridobivanju informacijje medsebojno zaupanje. Vir morabiti stoodstotno prepri~an, da novi-nar ne bo objavil vsega, kar mu je po-vedal tudi z namenom, da bi novinarbolje razumel stvar. ê tega zaupanjani, je vsega konec. ê èli{ senzacijo,objavi{ vse in izgubi{ vir,« kon~ujeMarko Pirjevec, upokojenec, ki je ne-ko~ priljubljeno kolo v zadnjih letihzamenjal za hojo po brezpotjih inmobilni telefon, ki ga bo uporabil vprimeru, ~e se kdaj kje izgubi.

MINKA SKUBIC

Kot pravi Franjo Jeraj, je v za~et-ku {estdesetih let dal pobudo za usta-novitev ~asopisa pravnik na ElesuLojze Hribar, ki je bil tudi prviurednik glasila Elektrogospodarstvo.âsopis je izhajal ob~asno. Pozneje jeglasilo dobilo pravega profesionalne-ga urednika Toneta Ban~i~a, kar jeomogo~ilo, da je glasilo izhajalo red-no. So pa v sedemdesetih in osemde-setih letih vedno iskali najcenej{omo`no ina~ico izhajanja. Tone Ban~i~je bil osebnostno malce samosvoj, si-cer pa deloven novinar, ki je ustvarjalvsebinsko bogat ~asopis. Podobnih~asopisov v tistem ~asu ni bilo veliko.»[estdeseta leta, ko je ~asopis za~el iz-hajati, so bila obdobje elektrifikacijeSlovenije. Na podeèlju se je velikogradilo in distributerji smo bili cenje-ni, àl pa ne temu primerno pla~ani.Moja naloga pri ~asopisu je bila, datako kot drugi ~lani uredni{kega od-bora pripravimo prispevke s svojegapodjetja. Pokrival sem obmo~jeKo~evja, Novega mesta, Bele Krajine

in Trbovelj. V ~lankih sem opisovaldogodke v podjetju, novogradnje inosebne vesti,« se spominja za~etkov~asopisa sogovornik.Prvi Jerajev prispevek v prvi {tevilkiglasila Elektrogospodarstva iz no-vembra 1960 opisuje ocenjevanjevo`nje motoristov in avtomobilistovpodru`nice Elektro Novo mesto. V~lanku med drugim pi{e, da je imelaprireditev za njegove delavce {e pose-ben pomen, kajti s tem so se uspo-sabljali za vo`njo po slabem terenu,kadar so morali hiteti s popravili priokvarah omre`ja na odro~nih in te`jedostopnih mestih.Franjo Jeraj pravi, da je pisal z vese-ljem. Njegovo nagnjenje do pisanjaso opazili tudi drugi v podjetju in soga angaìrali za obve{~anje {ir{e jav-nosti o svojem delu. Franjo je bil si-cer inènir in vodja projektive priElektro Novo mesto. Spominja se, dase je tako, kot so se vrstile reorganiza-cije, spreminjalo tudi ime ~asopisa.Elektrogospodarstvo je pre{lo v Elgo

pogovor ob obletnici

DOPISOVAL30 LET z veseljemDanes 73-letni Franjo Jeraj iz Novegamesta je sodeloval pri ~asopisu elektro-gospodarstva od prve {tevilke pa vse doupokojitve v za~etku devetdesetih let. Pi-sal je predvsem o dogodkih v ElektroLjubljani, kjer je delal vso svojo delovnodobo. [e vedno rad vzame v roke Na{stik, ki mu je poleg upokojenskih sre~anjs sodelavci ostal edini stik z elektrogospo-darstvom.

�

54

in ta v Na{ stik. Hitro je opazil, datehnikom pisanje ne leì. Svoje kole-ge je moral nagovarjati, da so vzeli vroke pero. Nazadnje mu ni preostalodrugega, kot da je zbral podatke injih sam obdelal. Zaradi var~evanja zdenarjem, ~lanki vse do prihodaurednika Marka Pirjevca niso bili ho-norirani.Poleg pisanja za glasilo elektrogospo-darstva je Jeraj pisal tudi za ~asopisElektro Ljubljane, ki je izhajal ob~as-no, zbiral podatke za poslovno po-ro~ilo Elektro Novo mesto, urejal in-terne informacije v dolenjskem elek-tro tozdu, sodeloval pri zbiranju gra-diva za knjigo Razvoj energetike Slo-venije 1945-1980. Pisal pa tudi o do-gajanjih v podjetju v Dolenjski list.Od leta 1990 je upokojen. [e ko jeaktivno delal, smo bili ob vsakemobisku na Elektro Novo mesto prinjem v vinogradu na Tr{ki gori. Takoje bilo tudi tokrat. Skupaj z èno skr-bita za nekaj ve~ kot 300 trt, sadnodrevje poleg vinograda in zelenjavnivrt doma v Novem mestu. Pravi, daje vinograd dobra rekreacija. Drugnekdanji hobi - odkrivanje sveta - jezaradi svojih in èninih bolezenskihteàv v zadnjih letih opustil. [e ved-no pa veliko bere in spremlja aktual-ne energetske dogodke. Pohvalivzdrèvalce in obratovalce distribuci-je, ki so v dobr{ni meri sanirali nek-danje slabe energetske razmere naDolenjskem, ki bodo dokon~nore{ene z dograditvijo RTP Kr{ko. Kozave{~anju tehnikov in elek-troinènirjev Dolenjske je velikoprispevalo elektrotehni~no dru{tvo,katerega tajnik je bil na{ sogovornikvrsto let. Organizirali so kopico zani-mivih strokovnih predavanj uglednihstrokovnjakov in si ogledali preneka-teri energetski in industrijski objekt.In {e po ne~em je znan na{ nekdanjiaktivni sodelavec. Napisal je na dese-tine nekrologov za sodelavce. @elimomu, da bi {e dolgo uìval sadove svo-jega dela, {e posebej `lahtno kapljicos Tr{ke gore.

MINKA SKUBIC

rago Chwatal se je rodil v 5.oktobra 1909 v Ljubljani.Odra{~al je kot sin mnogo{te-vil~ne zavedne prosvetne druìnena Prulah v Ljubljani. Ko smo ga obiskali v dneh prednovim letom 2000, se je {e po-sebno rad spominjal mladih let,ko je kot »Kota – guverner [pi-ce«, iz vode Grubarjevega kanalare{eval utopljence. @e takrat je iz-kazoval s tveganimi dejanji svojaìvljenjska humanisti~na na~ela,ìvljenjsko mo~ in vztrajnost.Njegova narava se je skladala spoklicno potjo – elektrotehni{kostroko. Z jakim tokom se je nanek na~in poistovetil, kar se jeodrazilo v njegovi trdni, »jako«mo~ni osebnostni drì. In kosmo odhajali, je {e med vrati sta-novanja na @upan~i~evi 3 v Kra-nju, ~eprav so ga è izdajale mo~i,hotel priklicati v spomin {e po-samezne dogodke iz polpreteklezgodovine, da bi nam jo posredo-val. Kot bi hotel {e nekaj re~i indopolniti v svojem slogu na~ela

v spomin

DRAGOCHWATAL 1909–2000Z bole~ino v srcih smo se na ljub-ljanskih @alah v petek, 17. novem-bra, poslovili od Draga Chwatala,legende elektrogospodarstva, direk-torja Elektarne Sava Kranj v poko-ju. Bil je vzornik, cenjen strokov-njak delovne elektrotehnike, sposo-ben direktor, zagnan organizator ingraditelj elektrarn, ki je s svojimbogatim delom vtisnil neizbrisenpe~at.

D

55

natan~nosti in popolnosti. Zrl jev varovalko, simbolno darilo ob90-letnem ìvljenjskem jubileju,ki ga je spominjala na ta nepo-gre{ljivi varovalni element elek-troenergetikov od pionirskih~asov do danes.Diplomiral je na Tehni{ki srednji{oli v Ljubljani konec dvajsetihlet in postal vi{ji industrijski,pozneje pa vi{ji obratovalni teh-nik. Zaposlen je bil v zagreb{kemSiemensu, potem pri izgradnjiTermoelektrane Velenje in kotobratovodja Kranjskih deèlnihelektrarn v obratu Bohinj, @iri inKranj. Po osvoboditvi je bilpoobla{~en, da organizira DESobrat Kranj, ki ga je kot obrato-vodja vodil {tiri leta. Od leta1949 je bil direktor Gorenjskih,pozneje Savskih elektrarn inElektrarne Sava Kranj, kjer se jeleta 1971 upokojil. Kar 22 let jeves svoj elan pogumno in z vsovnemo vlagal v proizvodnje ob-jekte – elektrarne, oral ledino insodeloval pri gradnji gorenjskihhidroelektrarn Savica, Moste,Medvode, kakor tudi pri rekon-strukciji in modernizaciji obsto-je~ih elektrarn. Kak{no modrovizijo je imel v odlo~nem in tr-masten vztrajanju malih proi-

zvodnih energetskih virov, se za-vedamo tudi danes, ko Evropapodpira in spodbuja razvoj zele-nih, okolju prijaznih vodnihelektrarn. Z znanjem in izku{nja-mi je spodbujal inovacije in iz-bolj{ave, kar med drugim doka-zuje za tisti ~as prvi jugoslovanskieksperimentalni cevni agregat,vgrajen v HE Sava Kranj. Bil jestalni ~lan raznih komisij za pri-pravo zakonskih in drugih pred-pisov ter organizacijskih aktov spodro~ja elektrogospodarstva. Drago Chwatal je bil redek po-sebne`. Trmast, vztrajen, uporen,ki je vedel, kaj ho~e. Kadar je ve-del, da ima prav, je vztrajal nasvojem stali{~u in se ni pustilprepri~ati. Imel je smisel za orga-nizacijo, odli~en ob~utek za ko-respondenco. Bil je pedanten innatan~en kot {vicarska ura.Svojih na~el se je dosledno dràl.Najve~je zado{~enje mu je bilouspe{no opravljeno delo. Imel je{tevilne vrline in bil poln delov-nega elana. Drago Chwatal je bilvzgojitelj mladih generacij, njimpa zgled in vzor. Podpiral je povezovanje elektro-energetskega sistema tudi zdruàbnega in {portnega vidika.Bil je prvi organizator zimskih in

letnih {portnih iger delavcevElektrogospodarstva Slovenije.Prizadevno je sodeloval v organi-zacijah inènirjev in tehnikov vseod daljnjega leta 1931. Bil jemed ustanovitelji nekdanjegaElektrotehni{kega dru{tva, seda-nje Elektrotehni{ke zveze Slove-nije. Ve~ kot 20 let je neprekinje-no kot organizacijski sekretarurejal probleme slovenskih elek-trotehnikov. Pri Zvezi strojnih inelektrotehni{kih inènirjev intehnikov nekdanje Jugoslavije jebil tudi ve~ let podpredsednik inzelo aktivni ~lan komisije za or-ganizacijo. Zavedal se je pomemb-nosti povezovalne vloge elektrostroke in proizvodno-distribucij-ske panoge, zato je podpiral inzavzeto spodbujal krepitev pri-padnosti branì. Prirojene orga-nizacijske sposobnosti je uporabilza operativno delo kot glavni iz-vajalec akcij, spominskih proslav,ob~nih zborov, skup{~in in izda-janja strokovnih publikacij. Zasvoje dolgoletno, nadvse priza-devno, delo in napore je prejel{tevilna priznanja v obliki za-slu`nega ~lanstva, raznih plaket,vklju~no s plaketo 14. april Zve-ze inènirjev in tehnikov nekda-nje Jugoslavije. Vse od ustanovi-tve Tehni{kega muzeja Slovenijeleta 1951 je sodeloval pri ohra-njanju tehni{ke dedi{~ine. Sode-loval je tudi v {portnih, planin-skih, pevskih in drugih organiza-cijah. Imel je svojstveni odnos doumetnosti, poezije, gledali{~a inzborovskega petja. V teh novembrskih dneh smo zo-pet spoznali osebni in gospodar-ski prispevek Draga Chwatala.Narava se je razbesnela, vodneujme so neukrotljivo odna{alebregove. Gorenjske elektrarne,katerim je temelj dal DragoChwatal, z oblikovanjem v skup-no celoto in povezanost pred 50leti, so trdno ostale v svojem po-gonu. To je tehni{ka dedi{~ina, kinam jo je zapustil v upravljanje,vzdrèvanje in varstvo. Drago Chwatal, hvala za nepre-cenljivi prispevek k na{emu raz-voju!

DRAGO PAPLER

Drago Chwatal v Elektrarni Sava Kranj med ogledom razstavljenihfotografij proizvodnih objektov pred letom dni.

FOTO

DRAG

O PAP

LER

pred 40 leti

56

To je tudi leto rojstva mese~nega ~aso-pisa Elektrogospodarstvo Slovenije, kije novembra 1960 za~elo redno izhaja-ti z namenom povezati raztresene de-lovne kolektive elektrogospodarskihorganizacij na podro~ju Slovenije terjih seznanjati s skupnimi problemi. Us-tanovljen je bil nov 34-~lanski upravniodbor elektrogospodarske skupnosti,za predsednika je bil izvoljen AdolfO{lovnik, za podpredsednika AlbertVerdnik in Ivan Kreft. Ob 23 predstav-nikih podjetij je bil upravni odborskupnosti ob ustanovitvi, 29. julija1960, sestavljen tudi iz dràvnih inob~inskih predstavnikov - OLO Ko-per, OLO Kranj, OLO Ljubljana,OLO Maribor OLO Murska Sobota inOLO Novo mesto - treh predstavnikovizvr{nega sveta LRS ter predstavnikovRepubli{kega odbora Sindikata kovinin Zvezne industrijske zbornice. Zapredstavnika Skupnosti v UO JUGELje bil delegiran ing. Stojan Armi~. Po-slovanje Elektrogospodarske skupnostiSlovenije je bilo leta 1960 zelo us-pe{no, zlasti ~e ga primerjamo z do-seènimi rezultati v predhodnih letih.Podatki o proizvodnji za leto 1960 po-vedo, da je bilo proizvedenih 1.949GWh hidroenergije in 477 GWh ter-moenergije, to je skupno 2.426 GWh,kar zna{a 225 GWh ve~ kot v letu1959. Navedeni podatki, izraèni v od-stotkih, kaèjo nadalje, da je zna{alaproizvodnja v letu 1960 v primerjavi sproizvodnjo v letu 1959 110,2 odstot-ka, pri ~emer so bile HE udeleène s131,1 odstotka svoje proizvodnje v letu1959, TE pa samo s 66,7 odstotka svo-je proizvodnje v letu 1959. Prikazanipremik v strukturi proizvodnje je od-lo~ilno vplival na ugoden finan~ni re-zultat poslovanja elektrogospodarskeskupnosti v letu 1960, omogo~ile pa soga v prvi vrsti ugodne vodne razmere,ki so vladale preko vsega leta. V siste-mu je bilo zaposlenih skupno 5.400delavcev. V Eles, ki ga je vodil glavnidirektor ing. Vekoslav Koro{ec, so bilaob upravi vklju~ena vsa proizvodnapodjetja in Elektroprenos Ljubljana terHE Hajdo{e v gradnji in TO Ljubljanav gradnji s 1.884 zaposlenimi. Organi-zacijsko je bila distribucija povezana v

16 enot Zdruènja DES s 3.468 zapo-slenimi. V Elektrogospodarski {oliEG[ Cerkno in EG[ Maribor je bilozaposlenih 48 pedagogov in strokov-njakov, ki so izobraèvali nove genera-cije elektromonterjev.

POVEÂNE PROIZVODNEZMOGLJIVOSTILeta 1960 so bile bistveno pove~anezmogljivosti elektroenergetskega siste-ma Slovenije. Skupna instalirana mo~novih proizvodnih zmogljivosti jezna{ala 145,5 MW, pri ~emer je od-padlo 57 MW na HE in 88,5 MW naTE. Kronologija za~etka obratovanja novihagregatov:- 6. avgust 1960: 3. agregat 17 MW

pri HE Mariborski otok- 17. september 1960: 1. agregat 20

MW pri HE O`balt- 5. november 1960: 2. turboagregat

13,5 MW pri TE Brestanica- 25. november 1960: 3. turboagregat

75 MW z dvema parnima kotlomapri TE [o{tanj II.

- 26. november 1960: 2. agregat 20MW pri HE O`balt

Oktobra 1960 se je konstituiralo novoproizvodno podjetje Elektrarna O`balt,ki je bilo ustanovljeno kot podjetje vgradnji leta 1957. Novo podjetje jeimelo v planu za leto 1961 {e gradnjoIII. turbinskega stebra ter zavarovanjeobre`ja in ureditve obale, s ~imer bi segradnja te elektrarne kon~ala. V HEDravograd so dokon~ali obnovo pre-kritja jezovne zgradbe, v HE Hubelj paso dokon~ali temeljito rekonstrukcijoin pove~avo stikali{~a. V HE Podmelecje bil izmenjan pri enem agregatu tur-binski teka~ z novim izdelkom Lito-stroj, z enakim delom so se tudi ukvar-jali pri petih agregatih v HE Fala terza~eli priprave na vgraditev osmegaagregata.

ELEKTRARNI[KA PROIZVODNJAV slovenskem elektroenergetskem si-stemu je leta 1960 obratovalo 30 jav-nih hidroelektrarn v 13 podjetjih in {ti-ri samostojne velike termoelektrarne.Na Dravi je obratovalo in proizvajaloelektri~no energijo sedem elektrarn v{estih samostojnih podjetjih: HEDravograd - in v njenem organizacij-skem sklopu HE Podklanec (158.973MWh), HE Vuzenica (270.385 MW-h), HE Vuhred (374.819 MWh), HEO`balt (48.163 MWh), HE Fala(235.637 MWh) in HE Mariborskiotok (287.361 MWh). V podjetjuSo{ke elektrarne je bilo povezanihosem elektrarn: HE Doblar (197.069MWh), HE Plave (112.404 MWh),HE Hubelj (10.691 MWh), HE

PISALO SE JE LETO 1960

Na Himalajo se je odpravila prva ju-goslovanska himalajska odprava. Tegaleta so bili prvi mednarodni smu~ar-ski poleti na Bloudkovi 120-metrskiskakalnici v Planici. Prva ènska pre-mierka na svetu je postala SirimavroBanderanaike, in to na [ri Lanki. J.F. Kennedy je s 43 leti postal naj-mlaj{i predsednik ZDA. Halogenskaàrnica z bistveno ve~jim izkoristkomin svetilnostjo je pri{la na trg. J. Pic-card, {vicarski oceanograf, in D.Walsh, ameri{ki mornari{ki ~astnik,sta se z batiskafom Trieste potopila donajgloblje to~ke zemeljskih oceanov, vMariansko brezno, skoraj 11 kilome-trov globoko. Predpisovati so za~eliantibaby tablete. Kultura: Hitchcockje {okiral ob~instvo s srhljivko Psycho.Literarna dela: Canetti: Masa in mo~,Miller: Nexus, J. M. Simmel: Pa~eprav ni zmeraj kaviar. Znamenitiansambel bratov Avsenik je po sedmihletih delovanja od{el na profesionalnoglasbeno pot. Nagrade: Nobelovo na-grado za knjièvnost je prejel Saint-John Perse. Pre{ernovo nagrado so pre-jeli Fran Albreht (knjièvnost), StojanBati~ in Riko Debenjak (likovnaumetnost), Sre~ko Brodar (arheologi-ja) in Egon Kunej (glasba). Rojstvaznanih osebnosti: Janez [kof, slovenskiigralec. Tenisa~a Ivan Lendl in Yan-nick Noah. Ayrton Senna, formula 1.Diego A. Maradona, nogometa{. SaidAouita, teka~ na srednje proge. KimWilde, pevka.

57

Plu`na (5.215 MWh), HE Log (4.940MWh), HE Podmelec (1.766 MWh),HE Mo`nica (1.484 MWh), in HEGradi{~e (754 MWh). V okviru pod-jetja Elektrarna Sava – Kranj je delo-valo 7 malih elektrarn: HE+TE Sa-va–Kranj (11.926 MWh), HE Fuìne(1.816 MWh), HE Pristava (1803MWh), HE Kokra (1.391 MWh), HE[kofja Loka (962 MWh), HE Cerklje(373 MWh), HE Rudno (459 MWh).V pore~ju Save in pritokov so obrato-vale {tiri hidroelektrarne HE Savica(20.302 MWh), HE Zavr{nica (8.933MWh), HE Kranjska gora (373 MWh)v okviru skupne organizacijske oblikeve~je elektrarne HE Moste (76.037MWh). V okviru ni`jeleè~e HE Med-vode (107.208 MWh) pa je bila tudiHE Sava-Brod (6.231 MWh). Sava, kije v celoti obsegala 15 elektrarn, pa jeimela {e dve samostojni vodni elektrar-ni HE Zagradec v sklopu podjetjaElektro Ljubljana okolica (804 MWh)in HE Pre~na v sklopu podjetja Elek-tro Novo mesto (403 MWh letne proi-zvedene elektri~ne energije). Termo-proizvodnja je obsegala {est energet-skih virov: TE [o{tanj (243.257 MW-h), TE Trbovlje (188.169 MWh), TEBrestanica (38.170 MWh), TE Velenje(6.924 MWh), TE Ljubljana v sklopupodjetja Elektro Ljubljana mesto (776MWh) in TE Sava-Kranj (0 MWh) vsklopu proizvodnega podjetja Elektrar-na Sava-Kranj pod vodstvom DragaChvatala, ki je bila vklju~ena v distri-bucijsko strokovno zdruènje DES, karje bila vseskozi njena posebnost. Zaradi ugodnih vodnih razmer so bilipogoji obratovanja termoelektrarn zelote`ki. TE [o{tanj je bila izkori{~ena42-odstotno, TE Trbovlje 38-, TE Bre-stanica 35-, TE Velenje 12- in TELjubljana 4-odstotno. Elektrarna Vele-nje je obratovala zaradi ogrevanja No-vega Velenja ter oddajanja pare rudni-ku Velenje, ne pa zaradi potrebe poelektri~ni energiji. Slabo izkori{~anjetermoelektrarn je imelo za posledicokopi~enje premoga na zalogah. Rudni-ki so se dràli prvotno sklenjenih po-godb o dobavah premoga, tako da sozaloge premoga kontinuirano rasleskozi vse leto. Na ta na~in so elektrarneskupaj z Upravo skupnosti moralere{evati problem pomo`nih deponij inproblem dodatnih obratnih sredstev.Junija 1960 je pri{lo do sprostitve cendrobnej{im vrstam premoga, tako daso vsi rudniki v drugi polovici leta do-bavljali premog po vi{jih cenah. Obkoncu leta 1960 so imele elektrarne nazalogah skupno 523.890 ton premoga.

ELEKTROPRENOSElektroprenosna mreà sistema je biladopolnjena z novimi daljnovodi, trans-

formatorskimi postajami in regulirni-mi transformatorji, kar je omogo~iloizbolj{anje obratovalnih razmer. Konecleta 1960 je obsegala 593,3 daljnovo-dov 110 kV (enojni sistem), 162,65 ki-lometra daljnovodov 110 kV (dvojnisistem), 39,65 kilometra daljnovodov50 kV (enojni in dvojni sistem), 45,21kilometra daljnovodov 35 kV (enojniin dvojni sistem) in 11 transformator-skih postaj z instalirano mo~jo trans-formatorjev 550 MVA. Med letom soza~eli obratovati 110 kV daljnovodO`balt–Fala dvojni sistem v dolìni6,65 kilometra, Fala – Pekre enojni si-stem v dolìni 10,9 kilometra in Ko-per-Buje v dolìni 12,12 kilometra. Nanovo je za~ela obratovati razdelilnatransformatorska postaja - RTP Novomesto 110/20 kV s transformatorjemmo~i 20 MVA ter pove~ana transfor-macija v RTP Kle~e s transformator-jem 110/35 kV mo~i 31,5 MVA, vRTP ^rnu~e s transformatorjem110/20 kV mo~i 20 MVA ter RTPRadvanje s transformatorjem 35/10 k-V mo~i 10 MVA. V kon~ni fazi grad-nje je bila provizori~na transformator-ska postaja 110/35 kV v Kromberku inprestavitev 2,7 kilometra 110 kV dalj-novoda. Organizacijsko je Elektropre-nos imel direkcijo, pet obratov in elek-tro-kovinsko delavnico s 314 zaposle-nimi delavci. Podjetje je poleg rednovzdrèvalnih in obnovitvenih del, vlastni reìji zgradilo 110 kV transfor-matorsko polje v RTP Kle~e, razdelilnitransformatorski postaji 110/20 kV vNovem mestu oziroma 110/35 kV vKromberku in razdelilno transforma-torsko postajo 50/35/10 kV v Kopru.

DISTRIBUCIJA Leta 1960 so bile na novo zgrajene indane v obratovanje: RTP Jesenice35/10 kV mo~i 4 MVA, RTP Kamnik35/10 kV mo~i 8 MVA, 208 napajal-nih transformatorskih postaj z instali-rano mo~jo 31,659 kVA, 320 kilome-trov napajalnih daljnovodov 1–35 kVin 585 kilometrov enofaznih in trofaz-nih nizkonapetostnih vodov. Rekon-struiranih je bilo devet razdelilnihtransformatorskih postaj 35/10 kV vKonjicah (2,5 MVA), Melje (16MVA), Postojna (4 MVA), Grosuplje(4 MVA), Podlog (8 MVA), Selce (18MVA), Ko~evje (6,3 MVA) in Kranj –Polica (8 MVA). Na novo je bila insta-lirana mo~ 66,8 MVA; rekonstruiranihje bilo 52 napajalnih transformatorskihpostaj, 222 kilometrov daljnovodov1–35 kV in 448 kilometrov nizkona-petostnega omre`ja. Elektro Celje je zaradi velikega po-ve~anja elektri~ne energije na celjskemobmo~ju pove~alo transformacijo35/10 kV z dvema regulirnima trans-

formatorjema mo~i 18 MVA; v RTP Podlog so bili{tirje transformatorji 35/20 kV nadome{~eni z regu-lirnim transformatorjem 35/20 kV mo~i 8 MVA.Najobse`nej{a je bila elektrifikacija Logarske doline,za kar so zgradili 17 kilometrov 20 kV daljnovoda.Elektro Gorica je naredilo rekonstrukcijo 27 oziroma35 kV daljnovodov Plave–Kromberk, Hubelj–Razdr-to in Hubelj–^rni vrh. Podjetje je veliko pridobilo spopolno obnovitvijo razdelilne postaje v elektrarniHubelj, katere investitor so bile So{ke elektrarne. Zaservisno slu`bo so bili dograjeni novi sodobni prosto-ri v Ajdov{~ini in Novi Gorici. Elektro Ko~evje je iz-bolj{alo kakovost elektri~ne energije na 10 kV nape-

Gradnja daljnovoda 2x35 kV Kle~e-Logatec.

�

58

tostnem nivoju s postavitvijo regulir-nega transformatorja 35/10 kV mo~i6,3 MVA v Ko~evju. Tako je Ko~evje zokolico vzpostavilo napajanje iz RTPKle~e po 63 kilometrov dolgem 35 kVdaljnovodu. Elektro Koper je rekon-struiralo vse 27 kV daljnovode na 35kV napetostni nivo. Elektro Kranj jemoralo zaradi hitro razvijajo~e se indu-strije v Kranju, Trì~u, [kofji Loki inMedvodah okrepiti transformacijo vrazdelilnih postajah Labore in Polici zregulirnim transformatorjem 8 MVAter zgraditi v teh mestih ve~ napajalnihpostaj. Rekonstruiran je bil 20 kV dalj-novod Polica – Radovljica za napetost35 kV. Elektro – Kr{ko je zgradilo zanapajanje industrije v Bregani 6,6 kilo-metra dolg 35 kV daljnovod iz Breìc,ki je za~asno obratoval z 20 kV nape-tostjo. Elektro Ljubljana mesto je zara-di {tevilnih upravnih in stanovanjskihblokov ter industrijskih objektov zgra-dilo 24 transformatorskih postaj, po-loìlo preko 27 kilometrov visoko innizkonapetostnih kablov in postavilo21 kilometrov nizkonapetostnegaomre`ja. Na industrijskem obmo~juLjubljane v Mostah je podjetje gradilonovo razdelilno transformatorsko po-stajo 35/10 kV. Podjetje je opravilo no-tranjo reorganizacijo z zmanj{anjem{tevila rajonov in uvedbo ekonomskihenot. Elektro Ljubljana okolica je zara-di razbremenitve 20 kV omre`ja posta-vilo nove razdelilne transformatorskepostaje 35/20 kV v Kamniku z regulir-nim transformatorjem 8 MVA in vGrosuplju s 4 MVA. Zgrajen je bil tu-di 30 kilometrov dolg 35 kV daljno-vod Kle~e–Logatec z dvojnim siste-mom, od katerega je eden sluìl za na-pajanje @elezni{ke transformatorskepostaje v Logatcu. Zaradi obse`nostidomàlskega obrata je bil ustanovljennov obrat Zasavje s sedeèm v^rnu~ah. Elektro Maribor mesto jeopravilo rekonstrukcijo razdelilnetransformatorske postaje 35/10 kVMelje in postavilo dva regulirna trans-formatorja skupne mo~i 18 MVA.Elektro Maribor okolica je poleg {tevil-nih transformatorskih postaj, daljno-vodov in omreìj za elektrifikacijo {eneelektrificiranih krajev zgradilo 14kilometrov dolg 35 kV daljnovod Gra-di{~e–Radenci in tako izdatno iz-bolj{alo napajanje Pomurja. Rekon-struirana je bila tudi razdelilna postajav Konjicah. Podjetje je napravilo reor-ganizacijo s tem, da je zmanj{alo {tevi-lo rajonov s 30 na 7 rajonskih centrovs svojimi garaàmi in servisnimi delav-nicami ter 19 nadzornih okoli{ev.Elektro Novo mesto je zgradilo ve~je{tevilo transformatorskih postaj za na-pajanje novih porabnikov. Z vstavlja-njem v obratovanje nove razdelilne po-staje 110/20 kV v Novem mestu je bi-

la Dolenjski zagotovljena zadostna inkakovostna elektri~na energija. ElektroSeàna je naredilo rekonstrukcijo RTP35/10 kV z regulirnim transformator-jem mo~i 4 MA v Postojni in za~elo iz-vajati rekonstrukcijo 27 kV daljnovodaPostojna–Pivka za napetost 35 kV.Zgrajene so bile rajonske stavbe v Ko-zini in Podgradu. Elektro Slovenj Gra-dec je elektrificiralo nekaj krajev na po-dro~ju Dravograda in ^rne. Rekon-struiran je bil od 5 na 10 kV daljnovodVelenje–Topol{~ica v dolìni 2,4 kilo-metra. Elektro Tolmin je zamenjalo2.700 drogov na prostih vodih, ki sobili v letih mnoì~nih akcij elektrifika-cije na Tolminskem po osvoboditvivgrajeni kot sveì in so zaradi dotraja-nosti bili potrebni nadomestila. Elek-tro Trbovlje je nadaljevalo gradnjoomre`ja v Trbovljah, Hrastniku in Za-gorju, da se je osvobodilo rudni{kegaomre`ja, po katerem so bili napajanido takrat skoraj vsi potro{niki iz Zasav-ja. Elektro @irovnica je opravilo ve~ re-konstrukcij na zastarelih 10 kV daljno-vodih in se je lotevalo gradnje razdelil-ne postaje pri HE Savici in obnovitve35 kV daljnovoda Bitnje–Savica.

DOBAVA ELEKTRI^NE ENERGIJE Hidrolo{ke razmere v letu 1960 so bilev Sloveniji izredno ugodne. V hidro-elektrarnah je bilo proizvedenih 1.948GWh. V jugoslovanskem merilu je bi-lo proizvedenih v Sloveniji 33,2 od-stotka od celotne proizvodnje HE vFLRJ. Zaradi pomanjkanja konzumaje bilo neizkori{~enih 68,6 GWh, odtega 53 GWh no~ne in 15,6 GWhdnevne energije. Termoenergije je biloglede na ugodne hidrolo{ke razmereproizvedeno 477,3 GWh ali 23,8 od-stotka od proizvodnje TE v FLRJ. Hr-va{ki je bilo dobavljeno v letu 1960536,7 GWh.

UVOZ, IZVOZIN IZMENJAVA Med pomembnej{imi pogodbami pred40 leti je treba omeniti sklenitev po-godbe o izmenjavi elektri~ne energije zItalijo in dodatne pogodbe za dobavoelektri~ne energije iz Avstrije za tovar-no aluminija in glinice v Kidri~evem.V Avstrijo je bilo tako oddanih 20,74GWh in uvoènih 24,58 GWh. Po po-godbi s SELVEG Italija je bilo za ener-getsko lo~eno podro~je Kopra prekorekonstruiranega 50 kV èlezni{kegavoda Op~ine–Diva~a dobavljenih 1,07GWh no~ne in 3,57 GWh dnevneenergije, skupno 4,64 GWh; energijaje bila vrnjena januarja in februarja1961 preko agregatov v elektrarni Pla-ve.

REDUKCIJEEnergetsko stanje je bilo leta 1960izredno ugodno, posebej kar zadeva hi-drolo{ke razmere in proizvodnjo hi-droelektrarn. Tako ni primanjkovaloenergije in ni bilo treba izvajati nepri-ljubljene redukcije ve~jega obsega. Ju-nija in avgusta se je pojavilo pomanjka-nje mo~i zaradi izpada proizvodnihzmogljivosti v vezanem sistemu([o{tanj, Kakanj, Jertovac), zaradi ~esarso bile izvr{ene redukcije manj{ega ob-sega v konicah pri odjemalcih Ru{e in[tore. Tudi tovarna aluminija v Ki-dri~evem ni mogla januarja dose~i pol-nega odjema in ga je omejila na 6.270MWh. Zaradi izpada lastne elektrarneje tovarna Roto zahtevala dobavo nadpogodbeno konico, kar je povzro~ilo»teàve« v 10/20 kV transformaciji vTE Brestanici.

PRERO[KA NAPOVEDING. VEKOSLAVA KORO[CAKonec leta 1960 se je kon~alo 15-letnodelo novega elektrogospodarstva podrugi svetovni vojni. »Podatki zgovor-no govorijo o uspehih, ki so bili v tehletih, posebno pa v letu 1960, do-seèni, in to na podro~ju proizvodnje,prenosa in distribucije elektri~ne ener-gije. Pri tem velikem tehni~no-energet-skem razvoju pa moramo ugotoviti tu-di vedno ponavljajo~o se te`njo poreorganizaciji, ki odvzema kolektivommnogo delovne mo~i. Upajmo, da sebo tudi to delo kon~alo s takim rezulta-tom, da bo dalo delavcem {e ve~ poletana poti novih uspehov,« je zapisal ing.Vekoslav Koro{ec, glavni direktor elek-trogospodarske skupnosti SlovenijeEles, in presodil, da se kon~uje doba,ko so morali obnavljati, zgraditi osnov-ne elektrarne, transformatorske postajeter sploh skrbeti, da je porabnik imeldovolj energije. Prihaja doba, ko botreba uvajati nove tehni~ne metode,posebej mehanizacijo in avtomatizaci-jo.Tehni~no razvojno delo bo glavnanaloga. Tak{no delo pa bo zahtevalo odljudi mnogo strokovnega znanja inprakse. S samim fizi~nim delom delav-cev ne bo mogo~e dose~i ve~je storilno-sti. To bo lahko doseèno samo z novotehniko, ki pa ima v elektrogospodars-tvu {iroko podro~je. In ing. VekoslavKoro{ec je zelo prero{ko natan~no na-povedal dogajanje v naslednjih {tirihdesetletjih.

DRAGO PAPLER

s knji`nih polic

59

S pojavom standarda EN 50160, kiobravnava zna~ilnosti napetosti v jav-nih razdelilnih omre`jih, so bili vevropskem prostoru postavljeni po-goji, da je na trgu z elektri~no energi-jo mogo~e blagu, ki mu najve~krat nakratko re~emo kar elektrika, dolo~itinjegovo kakovost. Zaradi principovprostega pretoka blaga, storitev, ljudiin kapitala v dràvah Evropske unije,ki si utirajo pot tudi k nam, je bilosamo po sebi umevno, da dobi mestomed slovenskimi standardi tudi stan-dard o zna~ilnostih napetosti v javnihrazdelilnih omre`jih. Zaradi zanima-nja strokovnjakov je bil standard tudipreveden v sloven{~ino takoj po tem,ko je iz{el terminolo{ki standard spodro~ja elektromagnetne zdru`ljivo-sti SIST IEC 60050(161). Standardo kakovosti v sloven{~ini je iz{el 15.marca 2000. V ~asu javne razprave jebilo po njem tolik{no povpra{evanje,kakor {e za noben standard v sloven-skem jeziku do zdaj, tako se je è obprevajanju utrnila ideja, da je trebastandard komentirati. Ozadje njego-vega nastanka je zelo zapleteno invredno pozornosti, {e posebej, ~e èli-mo razumeti njegov u~inek in mo~ vpraksi. Standard bo v polni meri

zaìvel, ko bo v Sloveniji za~el delova-ti trg z elektri~no energijo, kar se bopo napovedih zgodilo è leta 2001.Snov za knjigo so prispevali trije av-torji. Prvi – mag. Djordje @ebeljan -je eden od akterjev energetske politi-ke v Sloveniji, druga dva – dr. Franc@lahti~ in mag. Mateja Zorman –pa poznavalca principov elektromag-netne zdru`ljivosti, standardov s tegapodro~ja in standarda o zna~ilnostihnapetosti.

Knjigo lahko naro~ite pri agencijiPOTI, d.o.o., Stegne 35, Ljubljana,telefon 01 500 31 14.

DRAVA NEKOÎN DANES

Zalo`ba Obzorja je pred kratkim natrg poslala zanimivo knjigo z naslo-vom Drava neko~ in danes, ki na sko-raj 450 straneh opisuje geografska,zgodovinska in aktualna dogajanja,povezana z ìvljenjem ob in na eninajlep{ih slovenskih rek. Tako vuvodnih poglavjih najdemo vrsto po-datkov, od geolo{kih in podnebnihzna~ilnosti Podravja do prebivalstvain na~ina ìvljenja v teh krajih, ter senato skozi osrednji del, ki je name-njen zgodovini in razvoju splavarstva,sprehodimo tudi do opisa Drave kotpomembnega vira elektri~ne energijeter ne nazadnje tudi kot zanimivegaobmo~ja za razvoj turizma. Skratka,gre za zelo celovito delo, ki je nastalona podlagi obse`ne dokumentacije inpri~evanja tistih, ki so velik del svoje-ga ìvljenja namenili ravno nenehne-mu spopadu in iskanju soìtja s kra-ljico Dravske doline, kar nedvomnoknjigi daje {e poseben ~ar. Uredni{kiodbor v sestavi Peter Macuh, Marjan

[mon, Ivan Verboten, Maja Kanopin Igor @iberna je tako opravili iz-jemno delo, saj imajo bralci prvi~ pri-lo`nost, da se podrobno seznanijo znedvomno sila zanimivo preteklostjo,sedanjostjo in prihodnostjo reke Dra-ve, ki je krajem ob njej vtisnila svoje-vrsten pe~at. Kot nam je povedal ~lanuredni{kega odbora, pristojen zaenergetski del, vodja splo{nega sek-torja Dravskih elektrarn Marjan[mon, je bila sicer knjiga prvotno za-mi{ljena kot posvetilo dravskim spla-varjem, a je pozneje med ~lani ured-ni{kega odbora prevladalo mnenje,da bi bila izdaja precej nepopolna, ~ene bi vanjo vklju~ili tudi drugih po-glavij. S tem je hkrati postalo jasno,da bo treba v delo, namenjeno Dravi,nujno vklju~iti tudi energetski del,saj so ravno elektrarne na Dravi vzadnji desetletjih pomembno krojileusodo tamkaj{njega prebivalstva. Stem pa so tudi Dravske elektrarnedobile prilo`nost, da na enem mestuobjavijo bogato dokumentarno gra-divo, ki je bilo doslej objavljano ledelno in v prilo`nostnih publikaci-jah. Skratka, vsem, ki omenjeni delSlovenije slab{e poznate, pa bi si ìv-ljenje ob Dravi radi pobliè ogledali,branje toplo priporo~amo.BRANE JANJI]

SPLO[NIPRIRO^NIK ZADELAVSKOSOUPRAVLJANJE

Kot pojasnjuje avtor mag. Mato Go-sti{a, je è dobrih {est let minilo odsprejetja Zakona o sodelovanju delav-cev pri upravljanju in dobra {tiri leta

VREDNOTENJEKAKOVOSTIELEKTRI^NENAPETOSTIS KRITERIJIELEKTROMAGNETNEZDRU@LJIVOSTI

�

60

od izdaje prvega tovrstnega priro~ni-ka. V tem ~asu je sistem delavskegasoupravljanja v Sloveniji doìvel do-lo~en razvoj, ki je prinesel marsikajnovega tako na teoreti~nem kot prak-ti~nem podro~ju. Priro~nik vsebuje naslednje pomem-bne vsebinske sklope: Predstavitev si-stema delavske participacije (splo{noo delavski participaciji, v ~em jepravo bistvo sistema delavske partici-pacije, individualna in kolektivnaparticipacija); Kaj moramo vedeti opodjetju in gospodarski dru`bi (opre-delitev pojmov podjetje in gospodar-ska dru`ba, razlike v sistemu uprav-ljanja osebnih in kapitalskih dru`b,upravljanje delni{ke dru`be, enotirniin dvotirni sistemi korporacijskegaupravljanja, sodobno pojmovanjepodjetja in poslovne uspe{nosti); Slo-venski model sodelovanja delavcevpri upravljanju (splo{ne zna~ilnostislovenskega modela, predstavitev za-kona o sodelovanju delavcev priupravljanju, razmejitev med sindika-lizmom in soupravljanjem, re{evanjesoupravljalskih sporov, pravno vars-tvo soupravljalskih pravic); Kako ak-tivirati sistem delavske participacije vpodjetju (vloga sindikata pri vzpo-stavljanju sistema delavske participa-cije, kako v akcijo, navodilo o po-stopku sprejemanja odlo~itve o obli-kovanju sveta delavcev, kako se iz-vedejo volitve sveta delavcev, kaj sledipo izvolitvi sveta delavcev); Oblike inna~ini sodelovanja delavcev priupravljanju (individualno uresni~eva-nje soupravljalskih pravic, kolektivneoblike delavskega soupravljanja); Av-tonomna pravna ureditev delavskeparticipacije z vzorci splo{nih aktov(splo{no o avtonomni pravni ureditvidelavske participacije, vzorci splo{nihaktov); Zbirka vpra{anj in odgovoroviz prakse za prakso (glede najpogo-stej{ih problemov). Splo{ni priro~nik za delavsko sou-pravljanje po besedah mag. Gosti{eobsega vse, kar je nujno potrebno zapoglobljeno razumevanje in u~inko-vito prakti~no uresni~evanje tega si-stema, hkrati pa je raven obravnava-nja celotne tematike prilagojena tako,da bo lahko uporaben tako za najraz-li~nej{e delavske predstavnike v pod-jetjih, kakor tudi za kadrovske indruge menedèrje ter strokovne de-lavce v podjetjih.Kako okvirno opredeliti vsebino naj-pogostej{ih pojmov v tem priro~ni-ku, kot so sodelovanje delavcev pri

upravljanju, delavska participacija,delavsko soupravljanje, delavskosoodlo~anje in industrijska demokra-cija? V zvezi s tem mag. Gosti{a po-jasnjuje, da je mednarodno uveljav-ljen izraz za razli~ne oblike sodelova-nja delavcev pri upravljanju podjetijtudi delavska participacija. Pogostejega sre~amo predvsem zato, ker jekraj{i in primernej{i za uporabo, zla-sti v govorni obliki. Pri nas se je za is-ti pojem v praksi uveljavil tudi izrazdelavsko soupravljanje. Te`ko je re~i,ali gre pri tem dejansko za pravi sino-nim. Dejstvo pa je, da ga je praksasprejela v tem pomenu in ni videtirazloga, zakaj ga tako ne bi uporab-ljali tudi v tem priro~niku. Nikakorpa ne gre za sinonim, kadar govori-mo o delavskem soodlo~anju. Delav-sko soodlo~anje je o`ji pojem in oz-na~uje le eno izmed razli~nih mo`nihoblik sodelovanja delavcev pri uprav-ljanju, in sicer gre za tisto najvi{jo»stopnjo participativnosti«, pri katerisveti delavcev o dolo~enih vpra{anjihodlo~ajo povsem enakopravno z vod-stvom podjetja oziroma delodajal-cem. Gre za primere, ko vodstvopodjetja po zakonu ne more sprejetidolo~ene poslovne odlo~itve brezpredhodnega soglasja sveta delavcev.To obliko sodelovanja delavcev priupravljanju na{ ZSDU ureja v do-lo~bah 95. in 96. ~lena. Pod pojemsoodlo~anja v pravem pomenu bese-de pa lahko uvrstimo tudi delavskapredstavni{tva v organih dru`be(predstavniki delavcev v nadzornemsvetu, delavski direktor kot predstav-nik delavcev v upravi dru`be), kajtidelavski predstavniki so v vseh pogle-dih popolnoma enakopravni ~laniteh organov. Zelo pogosto pa se zavse oblike sodelovanja med udeleèn-ci poslovnega procesa znotraj podje-tij (lastniki, menedèrji, zaposleni)ter nasploh za filozofijo sodobnegaparticipativnega na~ina upravljanjapodjetij uporablja tudi izraz indu-strijska demokracija.Praksa je hvale`no sprejela è prvi to-vrstni priro~nik, kar je sedaj pri~ako-vati tudi pri drugi izpopolnjeni izda-ji. Splo{ni priro~nik za delavsko sou-pravljanje je zami{ljen kot ~im boljcelovit pripomo~ek pri uveljavljanjusistema delavskega soupravljanja vpraksi sodobnih slovenskih podjetij.

MIRO JAKOMIN

o ocenah mnogih sodi Krvavecmed na{a najlep{a smu~i{~a, zaposle-ni v elektrogospodarstvu pa imamoto sre~o, da imamo na njem tudi svojpo~itni{ki dom, ki nas vsako sezonorazveseli s kak{no novo ponudbo. VEldomu so podobna presene~enjapripravili tudi letos, najprej pa sipoglejmo njihovo klasi~no ponudbo.V po~itni{kem domu so na voljodvo-, troin petposteljne sobe, kiimajo vse lastni tu{ in sanitarije.Dom bo letos za~el obratovati 23. de-cembra, ko se bo za~ela prva sedem-dnevna izmena, vrata pa bodo pred-vidoma zaklenili 25. marca prihodnjeleto, pri ~emer so glede na sne`nerazmere in zanimanje gostov v Eldo-mu sezono pripravljeni tudi po-dalj{ati. Sicer pa so tudi letos za tiste,ki èlijo prihod novega leta pri~akatina snegu, pripravili tradicionalnitridnevni novoletni paket. Ker znavreme v~asih tudi ponagajti in kak{endan ni ravno primeren za smuko, sov Eldomu poskrbeli tudi za sprostitev

po~itnice z Eldomom

BELAOPOJNOST NAKRVAVCU

Smu~arska sezona je predvrati in ljubitelji strmihsmu~in so se na zimskepo~itnice nedvomno èpripravili, saj je treba stovrstnimi prijavami po-hiteti. Tistim, ki svojegaprostor~ka na sne`nih po-ljanah {e niste izbrali, papriporo~amo, da prou~itetudi mikavno Eldomovoponudbo za zimovanje naKrvavcu.

P

61

v tak{nih dneh, tako da je gostomposlej na voljo tudi soba s fitnesorodji in pikadom.

MO@NO PLAÎLONA OBROKECene na Krvavcu so pa~ tak{ne, daomogo~ajo kritje stro{kov, da bi zim-ske po~itnice vendarle pribliàli zapo-slenim v elektrogospodarstvu, pa vEldomu znova omogo~ajo pla~ilo natri obroke, pri ~emer se za potrditevrezervacije vpla~a akontacija, ki {tejetudi kot prvi obrok, naslednji obrokse pla~a ob za~etku letovanja, zadnje-ga pa Eldom zaposlenim odtrga prinaslednji pla~i. In kak{ne so sploh le-to{nje cene? Novoletni paket vas boskupaj s slavnostno ve~erjo stal 25 ti-so~akov oziroma za mlaj{e od dva-najst let 20 tiso~ tolarjev, druga~e paboste za polni penzion morali od{teti4.600 tolarjev na dan oziroma zaotroke od {tirih do dvanajst let 3.250in za najmlaj{e 1.650 tolarjev. V El-domu so na podlagi lanskih izku{enjpriskrbeli tudi 20 prenosnih smu~ar-skih vozovnic po ceni 3.000 tolarjevna dan (odlo~itev za najem boste mo-rali sprejeti è ob prijavi), seveda pa silahko smu~arske vozovnice priskrbitetudi sami in izberete kak{no izmeduradnih ponudb krvav{kega smu~ar-skega centra.Za tiste, ki vam zimske radosti nisoravno najbolj pri srcu, pa imajo v El-domu na voljo tudi po~itni{ke apart-maje na Belem kriù pri Portoroù,ki se zadnja leta pona{a tudi s pre-cej{njim {tevilom pokritih bazenov.V apartmajih s kuhinjo boste zadnevni najem od{teli 4.500 tolarjev,za tiste brez pa 3.500 tolarjev, pri~emer naj {e dodamo, da imajo vsiapartmaji urejeno tudi ogrevanje. Za{e proste termine tako na Krvavcukot v Portoroù in druge podrobnostilahko pokli~ete Vlasto Maherl na te-lefon 02/2521-780.

BRANE JANJI]

m

Zaradi generalne obnove notranjostiIBE-ja je bil njihov direktorski hod-nik pol leta brez razstave, ki so si prejsicer redno sledile. So pa kot eno odmo`nosti umetni{kih uìtkov za svo-je delavce in poslovne partnerje no-vembra ponudili razstavo slik na svi-lo v tehniki batik Janje Sever. Avtori-ca, ki je po poklicu arhitektka, se jepoleti za dva meseca preselila v Istro,kjer je s ~opi~em na svilo nanesla svo-je vtise z morja. V devetnajstih delihje èlela deliti svojo domi{lijo na sviliz motivi z morja tudi z obiskovalcirazstave.MINKA SKUBIC

Kot je bilo pred ~asom è zapisano nateh straneh, je tudi v elektrogospo-darskih vrstah ve~ likovnih, kiparskihin drugih ustvarjalcev. Tako pomeni{e posebno veselje predstavitev njiho-vih umetni{kih dose`kov s povabilomk ogledu razstav.V prostorih galerije Commerce je bi-lo 14. novembra odprtje razstave slikTamare Burmicky-Taye in skulpturAleksandra Arharja, ki je zaposlen vElektru Ljubljana, d.d. Kot je zapisa-

kultura

PONOVNORAZSTAVA SLIK

V BREZ-ÂSNOST UJETITRENUTKI

la Milena Reùn, dipl. komparati-vistka in umetnostna zgodovinarka,»kipar in grafik Aleksander Arhar va-bi z vso svojo subtilnostjo in igrivost-jo v svoje dojemanje bivanja. Kon-trast med grobo materijo plo~evinein ob~utljivostjo izpovedi nam daslutiti, da gre za umetnika z zelo is-kreno osebno izpovedjo in zanimive-ga iskalca lastne likovne govorice.«V svoji najnovej{i predstavitvi se jeArhar povsem posvetil terminu sku-paj. Kot s slikarko razstavljata skupaj,tako tudi njegovi liki vse po~nejoskupaj. Skupaj berejo, kolesarijo, ple-{ejo, pi{ejo ... Opazno je, da se je vnjegovih delih za~ela pojavljati barva.Ta iskanja novega in druga~nega sogonilna sila njegovega ustvarjanja. PoArharjevih besedah je njegovo platnoplo~evina in ìca, ~opi~ pa elektroda.Pod oblo~nim plamenom tako nasta-jajo liki iz vsakdanjega ìvljenja inbajk. V svojevrstnem umetni{kemizraànju Arhar najde predvsem spro-stitev in zadovoljstvo ustvarjanja. Ki-par in grafik Aleksander Arhar pred-stavlja svoje delo na samostojnih inskupinskih razstavah od leta 1989.Poleg razstav na Slovenskem je svojedelo predstavil tudi na Japonskem, vAvstraliji, na Malti in v Avstriji. Poizboru doc. dr. Polajnarja je bil Arhareden izmed {estih umetnostnih varil-cev, ki so poleti razstavljali v galeriji[panskih borcev. Razstava bo na og-led do 22. decembra, od ponedeljkado petka med 9. in 17. uro. VIOLETA IRGL

najprej je zdravje

62

ripa ali influenca je virusno obo-lenje dihal, katerega znaki so vro~ina,glavobol in bole~ine v mi{icah. Pov-zro~a jo virus influence, neceli~ni in-fektivni mikroorganizem, ki se raz-mnoùje le znotraj ìvih celic. Znaniso trije tipi tega virusa – A, B, in C.^loveka najbolj prizadene prvi, tip A,ki je precej nestabilen, zato se kar na-prej tvorijo nove, {e neodkrite oblike.Ko se okuìmo s tem nepridipravom,se è na{tetim splo{nim znakom pri-druìjo {e ka{elj, bole~ine v prsnemko{u, vneto grlo in nahod. Zdravilaza gripo pravzaprav ni. Ne pomagani~ drugega, kot veliko teko~ine,predvsem ~ajev in vitaminskih napit-kov, bole~ine pa bodo olaj{ali raznianalgetiki. Tudi apetit vam bo padel,zato posku{ajte jesti vsaj zelenjavo insadje, ki krepita telo, saj vsebujeta ve-liko vitaminov. Najbolj pomembenpa je po~itek. Gripo je treba prebole-ti v postelji. Morda boste v tem ~asulahko prebrali kak{no zanimivo knji-go, pogledali film, ki ste si ga è dol-go èleli, ali pa si vsaj malo odpo~iliod vsakdanjih skrbi. Vsekakor je bo-lje tako, kot da v slu`bi okuìte {e so-delavce. Zaradi teh vsesplo{nih resnico zdravljenju gripe se le malo ljudiodlo~i, da bodo obiskali zdravnika, atudi samozdravljenje ima mnogo pa-sti, predvsem v zvezi s starimi zdravi-

li, ki so ostala {e od zadnjega obole-nja. ê è vzamete zdravila iz doma~elekarne, najprej skrbno preverite, alijim ni morda è potekel rok. Polegtega povzro~ajo nekatere kombinaci-je zdravil nezaèlene stranske u~inke,zato se je treba ob nakupu tudi pos-vetovati s farmacevtom. V vsakemprimeru pa ne jemljite starih antibio-tikov. ê jih potrebujete, raje obi{~itezdravnika. Nikakor ne zanemarjajtepomena tega na videz lahkega obole-nja. Posledice gripe so lahko hude, ~ese ne pozdravite ustrezno. Gripa selahko namre~ razvije tudi v plju~ni-co, ki velikokrat pusti na plju~ih po-sledice za vse ìvljenje.

TA NADLE@NI PREHLADTudi navadni prehlad je lahko posle-dica viroz. Povzro~alo naj bi ga kardvesto razli~nih virusov, obi~ajno pri-zadenejo nos in `relo, lahko paokuìjo tudi grlo in plju~a. Prepoznaga vsak – kihanje, solzenje, vneto `re-lo, hripav glas, ka{elj in nahod, temuse ve~krat pridruìta {e glavobol inzvi{ana telesna temperatura. A vse tolahko pozdravimo v nekaj dneh, vvsakem primeru (~e se stanje ne za-plete) pa naj ne bi trajal ve~ kot tedendni. ê traja ve~ kot deset dni, je naj-bolje obiskati zdravnika, zlasti ~e sosimptomi zelo izraziti, na primer vi-soka vro~ina, teàve z dihanjem inbole~ine v u{esih. Priporo~ljivo pa je,da k zdravniku peljete otroke, zlastidojen~ke, in starej{e ljudi, saj lahkopride do nezaèlenih zapletov. Tudinose~nice se morajo o zdravljenjuposvetovati z zdravnikom ali pa vsaj sfarmacevtom.Virozam je skorajda nemogo~eubeàti. Na nas preìjo na vsakemkoraku, sploh, ko se raz{irijo. Izogne-mo se jim lahko le z odpornostjo, kijo pove~ujemo z raznimi preventivni-mi ukrepi, kot so razna cepljenja, po-leg tega pa po mnenju mnogih k te-mu veliko pripomorejo tudi telesnakondicija, razni vitaminski napitki,uìvanje velikih koli~in sadja in zele-njave, skratka, napotki, ki se {tejejokot navodila za zdravo ìvljenje. Ponasvetih babic pa se tovrstnim obole-njem izognemo tudi, ~e tu in tamzauìjemo kak{en strok ~esna. Ta nas-vet sicer ni prijazen na{em naj-bli`jim, a ~e deluje, kaè tudi tegapreizkusiti. Nih~e namre~ ne po~ivarad, ko je to zares nujno.

SIMONA BANDUR

KO UDARIJOvirusiZopet je pred nami sezona prehladov in gripe. Slednja poloì vposteljo vsako leto na tiso~e Slovencev, zato se jih je veliko od-lo~ilo za preventivno cepljenje, ~eprav tak{na za{~ita pred viro-zami ni stoodstotna. Gripa je namre~ prav zvita zver in spremi-nja oblike, zato ji je te`ko ubeàti. Ko nas doleti, je ni te`koprepoznati – utrujenost, {ibkost, nahod, kihanje, vneto grlo, gla-voboli, bole~ine v kosteh in mi{icah so njeni stalni spremljevalciin ~e jih ho~emo premagati, moramo, pa ~e nam je prav ali ne,za nekaj dni v posteljo, piti veliko ~aja in potrpe`ljivo ~akati,da bole~ine minejo.

G

rekreacija

63

emenica je najve~ja dolenjska po-nikalnica, ki na svoji poti do izliva vreko Krko dvakrat ponikne. Izvirapod vasjo Javorje ju`no od Litije. Vzgornjem toku ima {e alpske zna~il-nosti. Do vasice Dolenje Ponikve(ponikve = poìralnik, tj. kraj poni-kanja vode v kra{ko podzemlje) te~epo nepropustnih dolomitnih kamni-nah, tam pa prestopi na prepustneapnence in ponikne v ve~ ponorih(imenovanih Rupe, Velban kvederidr., ponor = poìralnik). Dolina s su-himi strugami se zaklju~uje s kon~-nim poìralnikom in breznom Risav-nica ob vzno`ju razglednega gri~a sv.Ana. V razse`nem ravninskem gozduje {e polno vrta~, brezen in kra{kihjam (najve~ji sta Ma~kova jama inZgonuha), ob vhodu v Risavnico paje tudi zanimiv naravni most. Pokratki podzemeljski poti pride Teme-nica spet na dan pri naselju Vrhpoljev slikovitem kra{kem obrhu (to jemo~an kra{ki izvir, kjer voda vre iz-pod stene) imenovanem Zijalo. To je35 metrov visoka skalna pe~ina nakoncu zatrepne doline. Pod pe~ino jevisokovodni bruhalnik, v katerem sodo sedaj raziskali 63 metrov podvod-nih rovov. Stalni izviri so nekolikoni`je ob strugi. V steni nad izviromsta tudi dve kra{ki jami (Ajdovska ja-ma in Fantovska luknja). Temenica

te~e naprej mimo Mirne Pe~i po{irokem kra{kem podolju do vasiVrhovo, kjer spet ponikne. Zadnji~izvira v zatrepu Luknja pod Lukenj-sko goro, od koder se kot Pre~na ponekaj kilometrih izlije v Krko. Zijaloin Temenica sta zavarovana kot na-ravni spomenik.Kako si lahko ogledamo zanimivostitoka Temenice? Vabim vas na trikraj{e izlete oziroma oglede. Prvegaza~nemo v Bregu (vzhodno od Treb-njega) pri podru`ni~ni cerkvi sv.Marjete. Po cesti gremo do verskegaznamenja, tam pa zavijemo desno nakolovoz, ki nas v ju`ni smeri pripeljedo ponikev Risavnica. Kako bo pote-kala na{a pot, je odvisno tudi odvla`nosti terena, ponikve so namre~lahko precej zamo~virjen teren. âsogleda: dobra ura. Od tu lahko pokolovozih in stezicah ~ez travnike inskozi gozdove ~ez Struge in mimokamnoloma nadaljujemo do Sv. Anein do istoimenske cerkvice. Izhodi{~e za ogled Zijala je vas Jel{e.Sem pridemo po cesti iz Trebnjegaproti Mirni Pe~i tako, da peljemoskozi Gradi{~e {e dober kilometer, naodcepu pa zavijemo desno (tabla Zi-jalo) do dna doline. Ob rde~ih ozna-kah hitro doseèmo Zijalo. Po ogledunadaljujemo proti sv. Ani. Prestopi-mo vodo (usmeri nas smerokaz) in

poi{~emo stezico nad strugo. S po-mo~jo kratkih ì~nih vrvi se vzpnemomimo razglednega mesta ~ez strmopobo~je (znak êbelar Kastelic). Ste-zica nas iz gozda pripelje na travnikedo ceste. Pre~kamo cesto in zavijemolevo na kolovoz, ki nas v vzponu pri-pelje do vrha (ob poti smerne table).Nagradil nas bo lep razgled. Cerkvicaje srednjeve{kega porekla z gotskimglavnim portalom, ki je bila ob kon-cu 17. stoletja barokizirana. Glavnibaro~ni oltar je iz prve polovice 18.stoletja. Sestop po strmi poti ni pri-meren. Zato se vrnemo do ceste ingremo po njej do odcepa levo, nekajni`je pa spet levo proti vasi Vrhpe~.Po levem kolovozu sestopimo do do-line in mimo doma~ije ter ~ez mostdoseèmo izhodi{~e. Vi{inska razlika:160 metrov, ~as slabi dve uri, pot nadZijalom pa je zahtevna. Izhodi{~e za ogled Luknje je vasicaMarof. Sem pridemo, ~e v Novemmestu zavijemo zahodno mimoPre~ne. Parkiramo pri razgledni go-stilni. S ceste pri tabli za BreznoStraìca zavijemo desno. Mimo vi-kendov se v klju~ih vzpnemo obob~asnih oznakah (modra pika, ob-kroèna z belim polkrogom) na gozd-nato sleme. Po valovitem terenu ho-dimo nad zatrepno dolino Temenice(na desni). Steza zavije levo in spetdesno, pod klancem je kra{ko brezno(informativna tabla). Nadaljujemodo spomenika (pot se ob~asno izgu-bi). Tu zavijemo desno (pozornospremljamo markacije!) in gremo dokriì{~a: desno je kratka, a zanimivaplezalna Trdinova pot (z nekaj pleza-nja po skobah, klinih ob ì~nih vrvehpridemo do ostankov gradu), levo paje la`ja razli~ica. Blizu je {ir{a pot, kinas nad ribogojnico pripelje do gra-du. Vrnemo se do kriì{~a, nekajni`je ob cesti si ogledamo {e Luknjo.Z è znanega kriì{~a zavijemo na od-cep Pre~na. Pot nas pripelje do trav-nikov, nad njimi stopimo na cesto,po njej doseèmo vas Pre~na in desnoizhodi{~e. Vi{inska razlika: 100 m,~as: dobri dve uri. Zemljevidi: Do-lenjska 1:50.000 (planinski), Trebnjein Dolenjske Toplice, 1:25.000 (to-pografski).

VLADIMIR HABJAN

TEMENICAKo si izbiramo cilje, ki bi jih radi obiskali za nedeljski izlet,mnogokrat spregledamo tiste, ki se nahajajo v morda na prvipogled turisti~no manj privla~nih okoljih. Marljivim turi-sti~nim delavcem se imamo zahvaliti, da tak{na obmo~ja posta-jajo za obiskovalce vse bolj vabljiva. Dolenjska je deèla, ki pokra{kih pojavih ni najbolj znana, pa vendar lahko tudi tamnajdemo skrivnosten svet suhih strug, ponorov, brezen, jam inkra{kih izvirov. Zato se bomo tokrat odpravili po zapletenih po-teh dolenjske ponikalnice.

T

64

kriànka {ale

Na policijski akademiji pri uri mate-matike profesor izbere kandidata inmu zastavi vpra{anje: »No, mladeni~,koliko je tri plus tri?«Vpra{ani izstreli kot iz topa: »[est.«Profesor za~udeno obnemi za nekajminut, v tem ~asu pa se soglasno og-lasijo so{olci: »Gospod profesor, zakajste tako strogi? Dajte mu vendarle {eeno prilo`nost!«

Na zboru delavcev direktor odlo~nonapove: »Takole, s takim delom nebomo nikamor pri{li. Zato bomo odjutri naprej za~eli delati 25 ur na dan.Jasno.«Po kraj{i ti{ini se vendarle nekdoopogumi: »Gospod direktor, ampakdan ima samo 24 ur.« »Pa kaj potem,boste pa eno uro prej vstali.«

U~iteljica ob koncu pouka dodeli do-ma~o nalogo: »Opi{ite v sto besedah,kako ste preìveli vikend.« Mali Joèse takoj po prihodu domov loti pisa-nja in napi{e: »Ta vikend smo se ho-teli odpeljati na deèlo k babici. Na-loìli smo se v avto, ta pa nikakor nihotel v`gati. @alostno smo {li iz avta,razen o~eta, ki je ostal v avtomobiluin izrekel ostalih {estdeset besed, kipa niso primerne za mojo nalogo.«

Zakaj se je Hitler ubil? Zato, ker jedobil ra~un za plin.

Med poslovnim sestankom za~ne te-lefon direktorja neutrudno zvoniti.Ker se ta ne zmeni za zvonjenje, gasodelavci opozorijo: »Gospod direk-tor, kaj pa ~e je kaj nujnega?« Direk-tor na to mirno odvrne: »ê je kdo izpodjetja, bo è pri{el k meni, drugipa lahko po~akajo na konec sestan-ka.« »Kaj pa ~e se je mogo~e, kaj zgo-dilo va{i èni?« »Oh, ko bi se le.«

V glavno pisarno prite~e zaskrbljenifinan~nik: »Gospod direktor, imamdve novici. Ena je dobra, druga paslaba.« »Torej, podjetje je tik predste~ajem.« »In, katera je druga novi-ca?« zaskrbljeno vpra{a direktor.«»Do ste~aja {e ni pri{lo.»

Pri spovedi: »Gospod ùpnik, imamen velik problem. Med vojno za Slo-venijo sem skrival teritorialce.« »Ja,pa to je vendarle dobro delo.« »@e,è, ampak jaz sem jim to tudira~unal.« »Pa ni~ hudega, to stane,stro{ki so veliki.« »@e, è, ampak jazjim {e nisem povedal, da je vojne ko-nec.«

Documents

obletnici ob rob ztema meseca 2 odnosih z javnostmi, katerih se-stavni del je tudi na{e glasilo, smo na teh straneh `e precej pisali. Ob 40-letnici izida prve {tevilke glasila slo-venskega