81
OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori Tina G. 1 VPRAŠANJA IN ODGOVORI –izpitne pole obligacijsko pravo Starejše 1. FIDENSOR ET SOLUTOR? Fidensor et solutor je porok kot izpolnitelj obveznosti iz pogodbe. Porok se je s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezal, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. V tem primeru, se je porok zavezal kot solidarni porok in dolžnik, upnik ima pravico terjati ali glavnega dolžnika ali poroka, vrstni red ni važen, porok pa tudi ne more uporabiti ugovora beneficum ordinis. Če ni drugače določeno, je poroštvo subsidiarno, torej lahko upnik najprej terja dolžnika in šele nato, če dolžnik ne izpolni, lahko terja poroka (benificium ordinis) Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila – regresni zahtevek poroka zoper dolžnika. Pravico ima tudi do povračila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode. 2. RAZLIKA V NOMOTEHNIČNI UREDITVI NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE IN KJE JE TO V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU (OZ)? Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolžnik ne izpolni in tudi ne želi izpolniti. Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolžnik izpolni in tudi želi izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake. V pravnem pogledu je boljša neizpolnitev, saj je položaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni roki, notifikacija) težji kot pri neizpolnitvi (splošni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati, da je dolžnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik možnost, da zahteva izpolnitev – toži dolžnika. Naš pravni sistem (OZ) loči glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska, ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loči bistveno in nebistveno kršitev pogodbe. V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmatične, vzajemne) in sicer pri poglavju o odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo sočasne izpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 čl. OZ) Nepravilna izpolnitev: - zamuda - stvarne in pravne napake - aliud 3. RAZLIKA PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA AKTIVNI IN PASIVNI STRANI GLEDE AKCESORIJEV (pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, poroštvo, pravica do obresti, pravica do pogodbene kazni) Personalna subrogacija pomeni spremembo subjekta obligacijskega razmerja. Na aktivni strani se spremeni upnik (npr. cesija), na pasivni strani pa dolžnik (npr. prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve). Pri personalni subrogaciji na aktivni strani preidejo s terjatvijo na upnika vse stranske pravice ( npr. poroštvo, hipoteka, zastava) in tudi bremena (npr. notifikacija) kakor tudi klavzule o pristojnosti. Vendar sme odstopnik (cedent) izročiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, če zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar pri odstopniku (cedentu), da jo hrani za prevzemnika. Slednje pa je tudi edina izjema od akcesornosti pri cesiji. Domneva se, da so zapadle pa neplačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. Pri personalni subrogaciji na pasivni strani, pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostajajo še naprej, vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo , če poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Če ni drugače dogovorjeno, prevzemnik ne odgovarja za neizterljive obresti, ki so zapadle do prevzema.

obligacije vprašanja in odgovori

Embed Size (px)

Citation preview

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 1

VPRAŠANJA IN ODGOVORI –izpitne pole obligacijsko pravo Starejše

1. FIDENSOR ET SOLUTOR? Fidensor et solutor je porok kot izpolnitelj obveznosti iz pogodbe. Porok se je s poroštveno pogodbo nasproti upniku zavezal, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil. V tem primeru, se je porok zavezal kot solidarni porok in dolžnik, upnik ima pravico terjati ali glavnega dolžnika ali poroka, vrstni red ni važen, porok pa tudi ne more uporabiti ugovora beneficum ordinis. Če ni drugače določeno, je poroštvo subsidiarno, torej lahko upnik najprej terja dolžnika in šele nato, če dolžnik ne izpolni, lahko terja poroka (benificium ordinis) Porok, ki je plačal upniku njegovo terjatev, lahko zahteva od dolžnika, naj mu povrne vse, kar je zanj plačal, ter obresti od dneva plačila – regresni zahtevek poroka zoper dolžnika. Pravico ima tudi do povračila stroškov, nastalih v sporu z upnikom od takrat, ko je o sporu obvestil dolžnika, kot tudi do povračila morebitne škode.

2. RAZLIKA V NOMOTEHNIČNI UREDITVI NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE IN KJE JE TO V OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU (OZ)?

Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolžnik ne izpolni in tudi ne želi izpolniti. Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolžnik izpolni in tudi želi izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake. V pravnem pogledu je boljša neizpolnitev, saj je položaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni roki, notifikacija) težji kot pri neizpolnitvi (splošni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati, da je dolžnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik možnost, da zahteva izpolnitev – toži dolžnika. Naš pravni sistem (OZ) loči glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska, ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loči bistveno in nebistveno kršitev pogodbe. V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmatične, vzajemne) in sicer pri poglavju o odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo sočasne izpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 čl. OZ) Nepravilna izpolnitev: - zamuda

- stvarne in pravne napake - aliud

3. RAZLIKA PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA AKTIVNI IN PASIVNI STRANI GLEDE AKCESORIJEV → (pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, poroštvo, pravica do obresti, pravica do pogodbene kazni)

Personalna subrogacija pomeni spremembo subjekta obligacijskega razmerja. Na aktivni strani se spremeni upnik (npr. cesija), na pasivni strani pa dolžnik (npr. prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve). Pri personalni subrogaciji na aktivni strani preidejo s terjatvijo na upnika vse stranske pravice ( npr. poroštvo, hipoteka, zastava) in tudi bremena (npr. notifikacija) kakor tudi klavzule o pristojnosti. Vendar sme odstopnik (cedent) izročiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, če zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar pri odstopniku (cedentu), da jo hrani za prevzemnika. Slednje pa je tudi edina izjema od akcesornosti pri cesiji. Domneva se, da so zapadle pa neplačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. Pri personalni subrogaciji na pasivni strani, pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostajajo še naprej, vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo , če poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Če ni drugače dogovorjeno, prevzemnik ne odgovarja za neizterljive obresti, ki so zapadle do prevzema.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 2

4. RAZLIKA MED PREDKUPNO IN ODKUPNO PRAVICO S STRANI UPRAVIČENCA?

Predkupna pravica pomeni, da se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestilo nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil naj jo on kupi pod enakimi pogoji. Torej predkupni upravičenec ima pravico pred vsemi drugimi kupci, kupiti predmet prodajne pogodbe pod enakimi prodajnimi pogoji. O nameravanem kupu, mora predkupni upravičenec v 30 dneh po prejemu lastnikovega obvestila o prodaji,na zanesljiv način obvestiti lastnika - prodajalca in hkrati z obvestilom plačati tudi kupnino oz. jo položiti pri sodišču. Predkupna pravica ni podedljiva, ni prenosljiva ter ni je mogoče uveljavljati pri prisilni javni dražbi, objektivni rok trajanja predkupne pravice je pet let (torej če dolžina predkupne pravice ni določena s pogodbo potem traja največ 5 let). Odkupna pravica je na novo zakonsko urejena v SPZ in pomeni enostransko oblikovalno upravičenje z uresničitvijo katerega je sklenjena pogodba med odkupnim upravičencem in zavezancem, ki je odkupno pravico podelil. Odkupni upravičenec ima pravico določiti, kdaj bo pogodba sklenjena – lahko se časovno omeji. (Cigoj → to je nazaj-kupna pravica; drugačna definicija: prodajalec lahko kupi stvar nazaj, od kupca zahteva, naj mu stvar proda nazaj – takšna ureditev je bila napačna.) 38. člen SPZ – odkupna pravica = lastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar. Prava odkupna pravica ni prenosljiva, lahko se časovno omeji, učinkuje erga omnes z vpisom v ZK, preneha s smrtjo/ prenehanjem (pravne osebe) druge osebe. Poznana je tudi V ZNVP (zakonu o nematerializiranih vrednostnih papirjih) kot call opcija. Vpiše se v centralni register nematerializiranih VP, vendar pri nas še ni vpisana nobena (se še ni uveljavilo).

5. KATERI (ČLEN) ZAKON UREJA POSLOVNO ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST V OKVIRU SUBJEKTIVNO OBJEKTIVNE KONCEPCIJE?

240. člen OZ - oprostitev dolžnika odgovornosti (učinki obveznosti – pravica do povračila škode). Subjektivno objektivna koncepcija POO (poslovna odškodninska odgovornost) → po naših splošnih predpisih velja načelo subjektivne odgovornosti, vendar pa lahko obstajajo tudi okoliščine, zaradi katerih mora dolžnik odgovarjati, ker izhajajo iz njegove pravne sfere (dogodki s katerimi lahko računa, da ga zadenejo v njegovem obratovanju oz. poslovanju) pa če prav ni kriv. Tako je sistem subjektivne odgovornosti korigiran z elementi objektivne odgovornosti. 240. člen OZ – dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Gre za ekskulpacijske razloge (ti so: ne preprečiti, ne odpraviti, ne izogniti), kjer se ne zahteva višja sila oz. zunanjost vzroka, lahko jo ekskulpira. Objektivna koncepcija zaradi pričakovanosti. Tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (ne gre za objektivno odgovornost). Možnost ekskulpacije pri subjektivno objektivni koncepciji pa je tako majhna, da gre že skoraj za objektivno odgovornost., vendar pa zaradi notranjosti vzroka ne gre za objektivno odgovornost. Pri gospodarskih pogodbah je ta ekskulpacija še težja, skoraj nemogoča.

Januar, Marec 2002

6. ZAMUDNE OBRESTI PRI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI? 165. člen OZ – odškodninska obveznost se šteje za zapadlo od trenutka nastanka škode. Zamudne obresti se odmerjajo po cenah na dan izdaje sodne odločbe. Do uveljavitve OZ je bilo urejeno, da tečejo zamudne obresti od dneva izdaje prvostopenjske sodbe. Danes pa tečejo zamudne obresti od dneva vložitve zahtevka za povrnitev škode oz. zahtevka za odškodnino. Za stare zahtevke oz. zadeve, ki so bile vložene pred 1.1.2002, začnejo zamudne obresti teči od 1.1.2002 (1061. člen OZ - z dnem uveljavitve OZ neha veljati 6. člen Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in TOM)

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 3

Od 28.6.2003 (1.1.2004) velja ZPOMZO-1A, ki predpisuje 15,5% obrestno mero zamudnih obresti letno. 7. PACTUM DE PIGNORE DANDO?

Je zastavna obljuba (konsenzualni kontrakt). Straki se z njo zvežeta skleniti zastavno pogodbo. Zastavljena stvar se lahko izroči šele po sklenitvi pogodbe.

8. POSEBNI PRIMERI CESIJE?

1. inkaso cesija (odstop v izterjavo – datio pro solvendo): dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v izterjavo. Odstopi mu zato, da upnik kasira namesto njega in ne zase. Taka terjatev ugasne oz. se zmanjša šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev. Dolžnik odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost tudi odstopniku celo, če je bil obveščen o odstopu. Terjatev ne preide iz cedentovega premoženja. 2. odstop namesto izpolnitve: dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njene del namesto izpolnitve svoje obveznosti. Obveznost kot taka ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, in sicer njegova obveznost do odstopljene terjatve. Bistvo tega odstopa je v spremembi izpolnitve (datio in solutum). Upnik se zadovolji s poplačilom svoje terjatve proti dolžniku tako, da sprejme njegovo terjatev proti drugemu dolžniku. 3. odstop v zavarovanje (fiduciarna cesija): terjatev je bila odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku in tako je prevzemnik dolžan kot dober gospodar oz. gospodarstvenik skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izroči presežek. Prevzemnik ne more take terjatve realizirati takoj, pač pa šele, ko terjatev ob dospelosti ni bila plačana. Če cedent svoje dolgove poplača je cesionar dolžan cedirati terjatev nazaj – fiducia cum creditore contracta, v nasprotnem primeru se sme cesionar iz terjatve poplačati. Fiducia cum creditore contracta: ustanovljena je varščina namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varščino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesoričnim konstitutom. Fiducia cum amico contracta: lastniška fiducija. Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda teh stvari v resnici ne potrebuje trajno (npr. prenos VP v inkaso)

9. RAZMERJE MED RETENCIJO IN ZASTAVO?

Zastavna pogodba: dolžnik ali kdo tretji (zastavitelj) se zaveže nasproti zastavnemu upniku, da mu bo izročil neko premično stvar ali pravico, da bi se ta lahko poplačal iz vrednosti prepuščene dobrine, upnik pa se zaveže, da bo prejeto stvar hranil in jo po plačilu terjatve nepoškodovano vrnil zastavitelju. Retencija: pridržna pravica je absolutna, na podlagi katere sme upnik zapadle terjatve pridržati stvar, ki jo ima v zakoniti detenciji (posesti) dokler mu ni plačana terjatev, če pa mu ni plačana, pa se lahko po obvestilu dolžnika poplača kot zastavni upnik. Obe pravici sta akcesorni terjatvi in imata namen utrditve obveznosti. V končnem stadiju je posledica obeh pravic enaka – oba upravičenca se smeta iz stvari oz. predmeta pogodbe poplačati v kolikor prvotna obveznost ne bo izpolnjena. Upnika se v obeh primerih poplačata kot zastavna upnika.

April 2002

10. PERPETUIRANJE UGOVOROV PRI STVARNIH NAPAKAH? Pri dvostranskih pogodbah odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve (100 čl. OZ). V kolikor ima izpolnitev stvarne napake, lahko nasprotna stranka uveljavlja naslednje jamčevalne zahtevke:

♦ izpolnitev pogodbe; ♦ zmanjšanje kupnine (actio quanti minoris); ♦ odstop/razveljavitev pogodbe (actio redhibitoria); ♦ odškodnina

480. člen OZ – pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki (8 dni /6 mesecev) ugasnejo po 1 letu (prekluzivni rok), šteto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 4

480/2 člen OZ - Perpetuiranje ugovorov pomeni, da kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po preteku 1 leta, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, in sicer: naj mu zniža kupnino in povrne škodo torej exceptio quanti

minoris in exceptio damnum.

Perpetuacija ugovorov: exceptio non rite adimpleti contractus/ - exceptio quanti minoris

- exceptio damnum Za pasivno dejanje nisi prekludiran.

11. CONDICTIO SINE CAUSA, CONDICTIO FURTIVA, CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM?

Condictio sine causa (splošni pojem za povračilni zahtevek): povračilni zahtevek za plačilo nedolga – ni pravnega temelja za izpolnitev, zato stranka, ki je izpolnila obveznost, glede katere ne obstoji pravna podlaga za njeno izpolnitev, zahteva nazaj kar je izpolnila (npr. plačaš najemnino in kasneje ugotoviš, da si lastnik) Condictio furtiva: okoriščenčevo (accipiensovo) škodno dejanje. Acipiens sprejme neutemeljeno izpolnitev in glede nje ni v dobri veri – ne gre za povračilni zahtevek ampak za odškodninski zahtevek (odgovornost za celotno škodo). Condictio ob turpem causam: neutemeljena izpolnitev je obenem tudi nedopustno dejanje obeh strank. Povračilni zahtevek ni moralno dopusten. Včasih se je korist izročila občini. Npr. plačaš za umor. OZ je ne pozna.

12. ACTIO DIRECTA ZAKUPODAJALCA (NAJEMODAJALCA) DO PODZAKUPNIKA (PODJEMNIKA)? KDAJ IN KOLIKO?

Actio directa (direktna tožba) ali neposredna zahteva zakupodajalca (najemodajalca) je mogoča v primeru, da se lahko zakupodajalec poplača za svoje terjatve, nastale iz zakupa in tako lahko zahteva neposredno od podzakupnika plačilo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa. Torej ta neposredna tožba pride v poštev v primeru, ko zakupodajalec ne prejme izpolnitve svojih terjatev s strani zakupnika in pa največ v višini zneska, ki ga podzakupnik dolguje zakupniku iz podzakupa (608. člen OZ).

13. KOMISIJSKA POGODBA IN PRODAJNO NAROČILO (RAZLIKA)? Prodajno naročilo (starinarska pogodba - contractus aestimatorius): prevzemnik naročila se zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno kupnino, v določenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil. Pogodbe ni mogoče preklicati. Če starinar ne proda stvari in ne izroči naročitelju določene kupnine do določenega roka, pa je v tem roku tudi ne vrne, se šteje, da jo je kupil. Riziko naključnega uničenja ali poškodovanja nosi naročitelj, vendar ne more z njo razpolagati, dokler mu ni vrnjena. Razlike:

Komisionar Starinar - dela v svojem imenu in za tuj račun - slediti mora prenos na komisijskega naročnika (komitenta) - mora izročiti komitentu toliko kolikor dobi - ima pravico do provizije

- če stvari ne vrne je on kupec - je prevzemnik naročila - ne nosi rizika za naključno uničenje ali poškodovanje stvari, dokler, se ne šteje, da jo je on kupil – riziko nosi naročitelj - naročitelju mora izročiti samo dogovorjeno kupnino, čeprav je v resnici iztržil več

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 5

Maj 2002

14. DATIO IN SOLUTUM, DATIO PRO SOLVENDO? RAZLIKA?

Datio in solutum Datio pro solvendo - dajatev namesto izpolnitve plačila - je realni kontrakt - gre za realno subrogacijo (spremembo predmeta obligacij) - upnik sprejme namesto prvotne izpolnitve neko drugo izpolnitev-ne ustvari nove obveznosti - stipulacijski (sklenitveni) stadij in terjatev ostaneta nespremenjena - nanaša se le na solucijski (izpolnitveni) stadij

- je dajatev zaradi plačila - pomeni dogovor (in ne izpolnitev) po katerem se ima upnik pravico poplačati iz dajatve, ki jo prejme od dolžnika - upnik poleg prejšnjega zahtevka pridobi še novega, ki je od prejšnjega odvisen toliko, da novega ne more uveljaviti, če je prejšnji plačan - pomeni prednostno razmerje → prenos v izterjavo ali v zavarovanje (cesija v izterjavo-premoženje ne preide s cesijo) - upnik je upravičen in nezavezan, da se poplača iz dajatve

15. NAŠTEJ PRENEHANJE OBVEZNOSTI PO VOLJI ENE STRAKE!

1. Pobotanje (kompenzacija, lat. compensatio); to je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika. 2. Sodna položitev; je nadomestek položitve. Dolžnik želi upniku opraviti izpolnitev, katere predmet je stvar, pa tega zaradi ovir pri upniku ne more storiti. Da bi se svoje obveznosti rešil lahko stvar položi pri sodišču ali pri drugi z zakonom določeni osebi. 3. Samopomočna prodaja; kadar niso podani pogoji za sodni depozit (npr. stvar je pokvarljiva, neprimerna za shranjevanje) sme dolžnik stvar, ki je predmet izpolnitve prodati in izkupiček položiti pri sodišču. 4. Razveza z opcijo; obligacijsko razmerje se pretrga z enostransko izjavo - odstop; razvezna izjava (razveza), ki učinkuje takoj in tudi za nazaj (ex tunc) - odpoved; razmerje se pretrga šele po nekem roku, po dani izjavi in učinkuje en nunc-od takrat naprej

16. PRAKTIČNA RAZLIKA MED SOLIDARNIM IN SUBSIDIARNIM POROŠTVOM Z VIDIKA OZ?

Poroštvo (subsidiarno, solidarno): porok se nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega nebi storil. Praktično med obema oblikama ni velike razlike. 1019./1 člen OZ – subsidiarno poroštvo; - od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko jo glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi. - izjema: vendar lahko upnik zahteva od poroka izpolnitev obveznosti, čeprav je ni prej zahteval od glavnega dolžnika, če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njegove izpolnitve (prezadolžen) ali če je glavni dolžnik prišel v stečaj. - upnik mora pisno opomniti dolžnika, da mu izpolni. To pa ne velja za gospodarske pogodbe. 1019./3 člen OZ – solidarno poroštvo; - če se je porok zavezal kot porok in plačnik, odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njegovo izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati. Porok nima pravice do beneficium ordinis. Velja za gospodarske pogodbe.

17. RAZLIKA MED POBOTOM (PRENEHANJE PO VOLJI ENE STRANKE) IN PACTUM DE COMPENSANDO (PRENEHANJE PO VOLJI DVEH STRANK)?

Pobot (enostranska izjava, prisilni učinek ex tunc, pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni – ope ekceptionis) ali kompenzacija je enostranska izjava volje, ki ima posledico prenehanja obligacij. Njegovo bistvo je, da ga upravičena stranka uveljavi z izjavo o pobotu in kakor hitro je izjava podana, učinkuje za nazaj (ex tunc), od

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 6

takrat, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Pogoji so: VID-PRIL (vzajemnost, istovrstnost, dospelost, pobotljivost, resničnost, iztožljivost, likvidnost). Pactum de compensando (pogodba, ni treba izpolniti pogojev za pobotanje, ex nunc) je pogodba, dogovor strank, naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane. Ne učinkuje ex tunc ampak od trenutka, ki ga določita stranki. Če ničesar ne določita, velja od trenutka veljavnosti pogodbe naprej – ex nunc. Ni potrebno da so izpolnjeni pogoji za pobotanje.

Junij 2002, 1.rok 18. KLASIČNA TEORIJA O KAVZI?

Izhajajo iz stališča, da je kavza enaka pri vseh enakih tipih o pravnih poslov in zato govorimo o tipskih kavzah: 1. Causa aquirendi (credendi) – vzajemna obveza je v tem, da se kdo zaveže zato, da dobi nasprotno zavezo. Izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke – conditionis implemendae causa. Gre za sočasnost izpolnitve. 2. Causa donandi – nima ekonomskega namena. Obdarjenec prejme korist ne da bi kaj dal, ker je izpolnitev neodplačna (npr. darilna pogodba). Causa je oprostilni namen oz. povečanje koristi drug stranke brez protiplačila. 3. Causa solvendi (ara, poroštvo, zastava) – utrditvena kavza, ko se stranka dodatno zaveže utrditi prvotno obveznost, torej da bo obveznost sigurno izpolnjena. Subjektivna teorija kavze; gre za subjektivno kavzo, ker odločita stranki katera od okoliščin je toliko pomembna, da je od nje odvisna veljavnost pravnega posla. Objektivna teorija kavze; poleg subjektivne kavze obstajajo še okoliščine, na katere stranke niti ne mislijo (so same po sebi umevne) in pomenijo tudi predpostavko za veljavnost pravnega posla.

19. CAUSUS MIXTUS, PRIMER?

Pomeni mešano naključje. Gre za odgovornost tistega, ki ni povzročil škode, povzročil pa je škodi prijazno okolje. Subjekt ne zagreši, temveč njen ugodni položaj- obstaja pravna vzročnost. Nastane neugodna situacija za nastanek škode, kljub nekrivdnem ravnanju. Primer:

- vmešavanje v tuje posle (nedopustna gestija); - zamuda pri pogodbah; - kršitev varnostnih predpisov; - dolžnikovo nedopustno ravnanje.

20. CONSTITUTUM DEBITII PROPRII?

Je pripoznanje dolga. Je vrsta utrditve obveznosti. Je akcesoren dogovor s katerim dolžnik upniku prizna, da njegova obveznost obstoji. Lahko se ta izjava poda tudi kot enostranska izjava dolžnika (nepristno pripoznanje). Namen pripoznave je zavarovanje dolga. Od novacije se pripoznava loči, da pri pripoznavi prejšnja obveznost ne ugasne ampak obstoji poleg nove. Pripoznava je izjava volje s konstitutivnim pomenom, priznanje pa je vednost, ki ima dekleratoren pomen. Najvažnejša posledica pripoznanja dolga je pretrganje zastaranja – interuptio preascriptionis.

21. ZASTAVA PRI CESIJI?

418. člen OZ – s prenosom terjatve preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice (akcesorije) kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni. Vendar pri zastavi velja izjema, in sicer sme odstopnik (cedent) izročiti zastavljeno stvar prevzemniku (cesionarju) le, če zastavitelj v to privoli – volenti non fit iniuria (privolitev oškodovanca); sicer ostane stvar pri cedentu, ki jo hrani za cesionarja. Cesionar ima tako indirektno posest na zastavljeni stvari. Zastavna pravica preide, zastava pa ostane cedentu.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 7

Junij 2002, 2.rok (26.6.), »A skupina«

22. RAZLIKA MED FALSUS PROCURATOR IN PREKORAČITEV POOBLASTILA? V obeh primerih gre za napake pri upravičenosti do zastopanja. 72. člen OZ - prekoračitev pooblastila: pomeni npr. sklepanje pravnih poslov izven mej, ki so določene s pooblastilom. Če zastopnik pooblastila prekorači je zastopani v zavezi samo, kolikor odobri prekoračitev. Če zastopani ne odobri pogodbe v roku, ki je običajno potreben, da se pogodba take vrste preuči in oceni, se šteje, da je odobritev zavrnil. Odobritev ima učinek za nazaj (ex tunc), če stranki ne določita kaj drugega. Če stranka ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev, lahko takoj, ko zanjo zve, izjavi, da se ne čuti zavezano s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani izreče o njej. Če zastopani noče odobriti pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za škodo, ki jo je imela druga stranka, če ni vedela in ni bila dolžna vedeti za prekoračitev pooblastil. 73. člen OZ - falsus procurator ali zastopstvo brez pooblastitve: ne predstavlja vedno osebe, ki z nami sploh ni v stiku, ampak je lahko naš zastopnik za določen posel sklenil čisto drugi pravni posel, kot smo mu naročili. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri-ratihabicija. Stranka s katero je pogodba sklenjena, lahko zahteva od neupravičeno zastopanega, da se v primernem roku izreče ali odobrava pogodbo ali ne. Če neupravičeno zastopani niti v danem roku ne odobri pogodbe se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena. V takem primeru lahko stranka, s katero je bila pogodba sklenjena, zahteva povrnitev škode od tistega, ki jo je kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če stranka ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imel pooblastila. Razlika:

PREKORAČITEV FALSUS PROCURATOR - zastopani in zastopnik odgovarjata solidarno za škodo

- povrnitev škode se zahteva samo od zastopnika, ki ni imel pooblastila

23. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI POSLOVNI ODŠKODNINSKI

ODGOVORNOSTI (POO)? POO je odgovornost za škodo, ki je posledica kršitev pravnega posla. 240. člen OZ - dolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oz. da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim ne izogniti. Torej upošteva razloge, ki so nastali po sklenitvi pravnega posla in so: - nepričakovani - neizbežni - neodvrnljivi. Ne zahteva se ravno zunanjost vzroka (npr. višja sila) ampak lahko ekskulpira odgovornosti tudi vzrok, ki prihaja iz notranjosti stvari (subjektivna, objektivna koncepcija).

24. UPRAVIČENCI DO ODŠKODNINE V PRIMERU SMRTI IN TEŽKE INVALIDNOSTI?

180. člen OZ – načeloma dobi škodo povrnjeno tisti, ki jo je utrpel. Izjemoma se priznava duševna bolečina zaradi izgube ali težke invalidnosti bližnjega. Če nekdo umre ali ga zadane težka invalidnost, lahko sodišče presodi njihovim družinskim članom (zakonec, otroci, starši) pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine. Takšno odškodnino je mogoče prisoditi tudi bratom in sestram, če je med njimi in umrlim oz. poškodovanim obstajala trajnejša življenjska skupnost. Enako velja tudi za zunajzakonskega partnerja. Torej upravičenci so: zakonec, otroci, starši, ter ob pogoju trajnejše življenjske skupnosti tudi bratje in sestre ter zunajzakonski partner.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 8

25. PREPREČITEV PRENOSA VP NA IME? 219. člen OZ – pravica iz VP na ime se prenaša s cesijo, poseben zakon lahko določa, da se taka pravica lahko prenaša tudi z indosamentom. Pravica iz VP na ime se prenaša z zapisom firme oz. imena novega imetnika na samem papirju, s podpisom prenosnika in z vpisom prenosa v morebitni register VP, ki ga vodi izdajatelj (posebej oblična cesija). 226. člen OZ – pravica iz VP za katerega je prenos z indosamentom prepovedan se sme prenesti samo s cesijo. Prenos z indosamentom lahko prepovesta izdajatelj in indosant. 226./4 člen OZ – s posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja (vinkulacija-klavzula o prepovedi prenosa-pri imetniških; imetniški VP vinkulira v imenski VP) zapisano na samem VP na ime, se lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.

26. PRAVICE NOSILCA PATENTA PRI IZKLJUČNI LICENCI? Pravice nosilca patenta (dajalca licence) so: 1. ne more izkoriščati predmeta licence 2. odreče lahko dovoljenje za podlicenco 3. ostane mu absolutne pravica nosilca intelektualne lastnine 4. je imetnik intelektualne stvaritve 5. prenese le uporabo licence 707. člen OZ – izključna licenca pomeni izključno pravico pridobitelja do izkoriščanja predmeta licence, vendar le pod pogojem, če je to izrecno dogovorjeno. Pridobitelj lahko vsako drugo osebo izključi od izkoriščanja pravice. Pridobitelj mora izkoriščati predmet licence na dogovorjen način v dogovorjenem obsegu in mejah. Dajalec licence je pridobitelju izključne licence dolžan jamčiti, da pravice izkoriščanja ni odstopil drugemu, ne popolnoma, ne delno. Prav tako pa ne sme sam izkoriščati predmeta licence in ne posameznih njenih delov in v mejah prostorske dejavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.

»B skupina« -ostala 3 vprašanja ista kot pri skupini A 27. RATIHABICIJA?

Je odobritev pravnega posla, ki ga je falsus procurator sklenil s tretjo osebo. Tudi odobritev neopravičeno zastopanega pri zastopstvu.

28. ODGOVORNOST ZA RECEPTUM? 741. člen OZ – receptum ali gostinska hramba (te določbe se smiselno uporabljajo tudi za podobne primere – bolnišnico, kampe, garaže itd.). Gostinci se štejejo glede stvari, ki jih gostje prinesejo s seboj, za shranjevalce (čeprav ne pride do sklenitve shranjevalne pogodbe) in odgovarjajo, če stvari izginejo ali se poškodujejo, za škodo v višini vrednosti stvari, vendar je gostinčeva obveznost limitirana in sicer ne več kot 50.000 SIT oz. 150.000 SIT, če gre za nastanitev. Ta odgovornost pa je ekskulpirana, če so bile stvari uničene ali pa poškodovane zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kakšnega vzroka v sami stvari, ali pa če so izginile ali bile poškodovane po krivdi samega gosta ali po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal sabo oz. so ga prišli obiskat in je zanje odgovoren (višja sila, dejanje tretjega, dejanje oškodovanca, vzrok v stvari). Odgovornost gostinca pa ni limitirana in tako dolguje popolno odškodnino, če mu je gost stvar izročil v hrambo, kot tudi, če je škoda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja.

September 2002, 1.rok

29. KATERE SO TVEGANE POGODBE? Tvegane (rizične) ali aleatorne pogodbe so pogodbe o prevzemu rizika, njihova zaveza ali vsaj trajanje je odvisno od negotovega dejstva. Ne vsebujejo pa instituta čezmernega prikrajšanja. To so:

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 9

1. pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari 2. zavarovalna pogodba 3. pogodbe o preživljanju:

- izročilna (izročitev in razdelitev premoženja za čas življenja) - pogodba o dosmrtnem preživljanju (prenos lastninske pravice se odloži za čas

po smrti) - preužitkarska pogodba (užitek na nepremičnini za čas trajanja življenja)

Pri vsaki od teh pogodb gre za odsvojitev, zato bi jih lahko uvrstili k odsvojitvenim pogodbam, vendar vsebujejo elemente tveganja. Tveganje je odvisno od življenjske dobe in višine premoženja.

30. TRANSAKACIJA? 1050. člen Oz - Transakcija ali poravnava pomeni spremembo obligacijskega razmerja. Je vzajemna pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje z medsebojnim popuščanjem spremeni tako, da se spor prekine oz. se odpravi negotovost in določi vzajemne pravica in obveznosti. Predmet poravnave je lahko vsaka pravica, s katero lahko kdo razpolaga. Veljavna je poravnava o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja, ne morejo pa biti predmet spori, ki se tičejo statusnih razmerij. Pogoji za poravnavo: - spornost ali negotovost pravnega razmerja - izpolnitev mora biti vzajemna - obstoj temeljnega posla - razpolagalna sposobnost (stranke morajo biti sposobne razpolagati s pravico, ki je predmet poravnave) - razpolagalnost terjatve - stranki ne smeta biti v zmoti: o non caput contraversum in o kavzi Poravnave ni mogoče izpodbijati zaradi čezmernega prikrajšanja (laesio enormis). Pri poravnavi nisi več dolžan izpolniti prvotne obveznosti, ampak novo obveznost iz poravnave (npr. nisi več dolžan 100, ampak le še 50). Poznamo:

- PRISILNA PORAVNAVA: povezana s stečajem, v stečaju ali pred stečajem - SODNA PORAVNAVA: pogodba, ki dobi moč izvršilnega naslova, ker jo

sodišče povzame v svoj sklep. Je mešani pravni posel (sodba+pogodba) - IZVENSODNA PORAVNAVA: stranki se poravnata in ta pogodba je podlaga

za sodno poravnavo.

31. FACULTAS ALTERNATIVA, ALTERNATIVNE OBLIGACIJE? 390. člen OZ - Fakultativne obveznosti in terjatve (facultas alternativa) – una res est in obligatione, duae autem in facultas solutionis (nadomestna obligacija): dolžnik je dolžan neko določeno dajatev, namesto nje pa sme dati drugo dajatev, to možnost lahko izkoristi vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti. Če postane predmet obveznosti nemogoč zaradi dogodka, za katerega dolžnik odgovarja, sme upnik zahtevati le odškodnino, vendar se dolžnik lahko oprosti obveznosti s tem, da izroči predmet, ki ga je upravičen izročiti namesto dolgovanega predmeta. Upnik ne more zahtevati drugi predmet, s katerim se dolžnik lahko reši obveznosti. Fakultativne terjatve: če pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug predmet, mu je dolžnik, če upnik to zahteva, dolžan izročiti ta predmet 384. člen OZ - Alternativne obligacije (izbirna obligacija): alternativne obligacije (dua res vel plures sunt in obligatione, una autem in solutione - dolgovani sta 2 stvari, vendar tako, da je treba dati le 1): če ima kakšna obveznost 2 ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le 1, da bi bil prost obveznosti, potem ima, če ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral. Če ima pravico izbire upnik in se ta ne izreče o stvari v roku, ki je določen za izpolnitev, lahko dolžnik zahteva od njega, naj izbere in mu določi primeren rok. Če v tem roku ne izbere, preide pravica izbire na dolžnika. Če postane kakšen predmet obveznosti nemogoč, zaradi dogodka, za katerega ne odgovarja nobena stranka, se obveznost omeji na preostali predmet.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 10

Če pa postane predmet nemogoč zaradi dogodka za katerega odgovarja katera od strank: ▪ Odgovornost dolžnika in dolžnik ima pravico do izbire

→ obveznost se omeji na preostali predmet

▪ Odgovornost dolžnika in upnik ima pravico do izbire

→ upnik lahko zahteva preostali predmet ali odškodnino

▪ Odgovornost upnika in dolžnik ima pravico do izbire

→ dolžnikova obveznost preneha. Dolžnik zahteva odškodnino in izpolni s preostalimi predmeti

▪ Odgovornost upnika in upnik ima pravico do izbire → upnik da odškodnino in zahteva preostali predmet

32. NORMOTEHNIČNA UREDITEV NIČNOSTI? 86. člen OZ - ničnost ali absolutna neveljavnost: pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Relativna ničnost: če je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadanejo ustrezne posledice. Če pa je prepovedana obema strankama, je nična, razen, če kaj drugega ne izhaja iz namena zakona. Če je pogodba nična, mora vsaka stranka vrniti drugi vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela, če pa to ni mogoče, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah v času, ko je izdana sodna odločba. Če pa je pogodba nična zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, lahko sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega kar je dala drugi stranki. Delna ničnost (kdaj ničnost ni ničnost? Pri delni ničnosti): Zaradi ničnosti kakega pogodbenega določila, ni nična tudi sama pogodba, če lahko ostane brez ničnega določila in če določilo ni bilo ne pogodbeni pogoj ne odločilni nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Lahko pa gre tudi za pogoj ali nagib, če je bil namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega določila in bila veljavna brez njega. Konverzija: kadar nična pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu s pogodbenim namenom in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ničnost svoje pogodbe. Konvalidacija nična pogodbe ni mogoča, torej ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha. Izjema: - če je prepoved majhnega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ničnost ne more uveljaviti, - oderuška pogodba. Tisti, ki je kriv za ničnost pogodbe, pogodbeniku odgovarja za nastalo škodo, če slednji ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti. Na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti in pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, torej ne more zastarati. Na ničnost se lahko sklicuje vsak, ki ima za to pravni interes. Ničnost učinkuje ex tunc.

33. STVARNE NAPAKE? KDAJ KUPEC IZGUBI PRAVICO UVELJAVLJATI STVARNE NAPAKE IZPOLNITVE?

458. člen OZ - prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne (očitne napake). Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem (skrite napake). Za neznatne napake prodajalec ne odgovarja. Napaka je stvarna če:

1. stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo, 2. stvar nima lastnosti, ki so potreben za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, in je bila prodajalcu

znana, 3. stvar nima lastnosti, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene, 4. stvar ne ustreza vzorcu ali modelu, razen če je bil vzorec ali model prikazan le zaradi obvestila.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 11

Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati in o očitnih napakah obvestiti prodajalca v 8 dneh oz. pri gospodarskih pogodbah nemudoma, v enakem roku mora grajati tudi skrite napake, šteto od dneva, ko je napako opazil, sicer izgubi pravico do uveljavljanja odgovornosti za stvarne napake. Vendar pa prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine 6 mesecev, odkar je bila stvar izročena. Če pa je prodajalec vedel za napake stvari in jih je kupcu zamolčal, potem ti roki nimajo pomena in kupec ima pravico sklicevati se na te napake tudi po poteku rokov za grajanje, tudi v primeru, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal. 480. člen OZ.: pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen, če jih zaradi prodajalčeve napake ni mogel uporabiti. Kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po preteku tega roka, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino in povrne kupnino (perpetuiranje ugovorov).

September 2002, 2.rok, »A skupina« 34. UČINEK POGODBE O PREVZEMU DOLGA, ČE UPNIK NE DA PRIVOLITVE IN ČE DA PRIVOLITEV, A JE PREVZEMNIK PREZADOLŽEN?

427. člen OZ – prevzem dolga ali expromissio – opravi se s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero mora upnik privoliti. Če se upnik ne izreče v določenem roku, se šteje, da je privolitev odklonil. Pogodba o prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve (je pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, ki se zaveže dolžniku, da bo izpolnil njegov obveznost nasproti njegovemu upniku), dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni. S prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika in ta s tem postane prost obveznosti. Vendar v primeru, če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen, upnik pa tega ni vedel in tudi ni bil dolžan vedeti, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu (je pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se upniku zaveže, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik vstopi v zavezo poleg dolžnika). •••• prevzem dolga: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. ••••pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika, pristopnik stopi v zavezo poleg dolžnika. ••••prevzem izpolnitve: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se ta dolžniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku.

35. UČINEK TEORIJE O VZROČNOSTI PRI CIVILNEM IN KAZENSKEM PRAVU?

Vzročna zveza pomeni zvezo med dogodkom, za katerega je stranka odgovorna in posledicami tega dogodka, ki pomenijo škodo. Vzročnost pripelje do posledice odgovornosti za povzročeno škodo, ki ji sledijo določene sankcije. V civilnem pravu je namen sankcije, ki je posledica vzročnosti, reintegracija kršene pravice, ki ji sledi restitucija (povrnitev v stanje kot je bilo, preden je nastopila škoda) → sankcija je odškodnina.

V kazenskem pravu pa je namen sankcije vplivati na kršilca s posegom v njegovo premoženje, osebno sfero, zlasti osebno integriteto - prostost→ represija→ sankcija je kazen. Kazenska odgovornost je odgovornost za storjeno kaznivo dejanje in ima namen kaznovanje (prevencija, maščevanje). Odškodninska odgovornost je odgovornost za drugo protipravno dejanje, s katerim je drugemu povzročena škoda – civilni delikt in nima namen povračila – reparacije. Dejstvo kazenske odgovornosti lahko vpliva na civilno odgovornost. Civilno sodišče je vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ne pa na oprostilno sodbo.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 12

36. KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK V PRIMERU RAZVEZE POGODBE ZARADI NEIZPOLNITVE? SPREMEMBA ZOR IN OZ?

111. člen OZ - če je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (kondicijski zahtevek). Če imata obe stranki pravico zahtevati vrnitev danega, veljajo za vzajemno vračanje pravila, ki veljajo za izpolnitev dvostranskih pogodb (sočasnost in ugovori strank, ki so: - exceptio non adimpleti contractus; -

exceptio non rite adimplenti contractus; - ugovor ogroženosti; - zasledovalna pravica). Vsaka stranka dolguje drugi povračilo koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oz. povrniti. Stranka, ki vrača denar, mora plačati obresti od dneva, ko je prejela izplačilo.

37. ZAHTEVEK STRANKE PRI REBUS SIC STANTIBUS? 112. člen OZ - klavzula rebus sic stantinbus pomeni razvezo ali spremembo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki ji je izpolnitev obveznosti otežena oz. stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe. Razveze ni mogoče zahtevati, če bi stranka ob sklenitvi pogodbe morala upoštevati te okoliščine ali se jim izogniti. Stranka, ki zahteva razvezo pogodbe, se ne more sklicevati na spremenjene okoliščine, ki so nastale po izteku roka, določenega za izpolnitev njene obveznosti. Pogodba se ne razveže, če druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. Če sodišče razveže pogodbo, naloži na zahtevo druge stranke, stranki, ki je razvezo zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

38. PREKARIJ, POJEM IN KJE JE V OZ? 583. člen OZ – Prekarij pomeni pravico do preklica oz. vrnitev stvari, ki je bila dana v posodo, kadar čas trajanja in namen uporabe nista določena. Posodnik lahko v takem primeru zahteva stvar kadarkoli hoče. Prekarij – kadar časa trajanja posodbene pogodbe ni mogoče razbrati iz dogovora in ne iz namena posodbe, gre za neobvezno posodbo do preklica, t.i. prekarij. V OZ-u je to v 583./3 člen, ki se nanaša na vrnitev stvari, ki je bila dana v posodo.

»B skupina«

39. AKCESORNE PRAVICE V PRIMERU PRENOSA POGODBE IN PREVZEM DOLGA?

- prenos pogodbe → s pogodbo se prenesejo tako pravice kot obveznosti, in sicer do višine aktive – pro

viribus 418. člen OZ - pri prenosu terjatve s pogodbo (cesija) na prevzemnika preidejo skupaj s terjatvijo tudi stranske pravice (prednostno poplačilo, hipoteka, poroštvo, pogodbena kazen, obresti,…) vendar sme cedent izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli, sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika. Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo. 430. člen OZ - pri prevzemu dolga pa stranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, obstajajo še naprej; vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika. Če ni dogovorjeno drugače, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 13

40. EKSKULPACIJA DELODAJALCA ZA ŠKODO, KI JO POVZROČI DELAVEC? 147. člen OZ – objektivna odgovornost za delavca: za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna ali fizična oseba (delodajalec), pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen, če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba. Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma. Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.→ ta pravica zastara v 6 mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana.

November 2002, »A skupina«

41. ZAKON O DEVIZNEM POSLOVANJU IN DENARNE OBVEZNOSTI? Zakon o deviznem poslovanju ureja pravni promet oz. poslovanje glede denarnih obveznosti med posameznimi državami. Deviza pomeni sleherno terjatev, ki jo imaš do tujine. 371. člen OZ - v zvezi z denarnimi obveznostmi je najpomembnejše načelo monetarnega nominalizma, ki pravi, če je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, če se upnik in dolžnik ne dogovorita drugače. 372. člen OZ - valorizacija denarne obveznosti → pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se višina dolžnikove denarne obveznosti določi glede na cene za blago in storitve, izvoženih z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblaščeni organ (indeksna klavzula) ali glede na gibanje tečaja tuje valute (valutna klavzula) ali glede na spremembe drugih cen, če ni takšen dogovor v nasprotju z zakonom. Valorizacija se opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, če se stranki ne dogovorita drugače. Dolžnik lahko vedno predčasno izpolni denarno obveznost in takrat ima pravico odbiti od dolga obresti za čas od dneva plačila do zapadlosti, če je k temu upravičen po pogodbi ali če je to v skladu z običaji (npr. kreditna pogodba).

42. MOTIV V OZ? Motiv je lahko eden izmed vzrokov, zaradi katerega sta stranki sklenili pogodbo vendar njegov vpliv ni tako velik, da bi lahko vplival na veljavnost sklenjene pogodbe. 40. člen OZ - nagibi (motivi), iz katerih je bila pogodba sklenjena ne vplivajo na njeno veljavnost. Če pa je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti je pogodba nična. Neodplačna pogodba je nična tudi tedaj, ko drugi pogodbenik ni vedel, da je nedopusten nagib bistveno vplival na odločitev sopogodbenika.

43. IZPOLNITEV OBVEZNOSTI IN POSLEDICE NEIZPOLNITVE 239. člen OZ - Upnik je upravičen zahtevati izpolnitev obveznosti od dolžnika, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. Če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Za škodo zaradi zamude je odgovoren tudi dolžnik, ki mu je upnik dal primeren dodatni rok za izpolnitev. Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nezmožnost izpolnitve, čeprav zanjo ni kriv, če je nastala po tem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja. Vendar je dolžnik prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, naključno uničena, tudi če bi bil on izpolnil svojo obveznost pravočasno.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 14

44. FIDUCIA COM AMICO CONTRACTA? Fiduciarni posel (pogodba o zaupanju). Spada med incaso cesijo, tudi lastninsko. Pomeni, da prijatelju prepustiš, da v tvojem imenu kasira (izterja) tvojo terjatev od tvojega dolžnika, ker je bliže tvojemu dolžniku. Skratka, pomeni odstop v izterjavo tvojemu prijatelju (amico).

45. NAŠTEJ POGODBE O UPORABI? o posodbena pogodba – commodatum o najemna (zakupna, rabokupna po Cigoju) pogodba – locatio conductio rei o licenčna pogodba o leasing pogodba

Od teh pogodb ni v OZ urejena leasing pogodba.

Pogodbe o odsvojitvi Pogodbe o storitvah Pogodbe o udeležbi Pogodbe o tveganju Prodajna – emptio

venditio Podjemna – locatio

condustio operis Družbena – societas Pogodba o negotovem

izidu obveznosti Darilna – donatio Shranjevalna – depositum Kooperacijska

pogodba Pogodba o negotovi stvari

Menjalna – premutatio Mandatna – mandatum Zavarovalna pogodba Posojilna – muutum Preživninske pogodbe:

- pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska

Izročilna pogodba

»B skupina«

46. SPECIALNI ZAKON O OBRESTIH? 378. člen: če dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, če drug poseben zakon ne določa drugače (poseben zakon je Zakon o predpisani meri zamudnih obresti ZPOMZO -1A, ki določa 15,5% obrestno mero na letni ravni. Uporablja se od 28.6.2003 dalje; stranki pa se lahko tudi drugače dogovorita). Za tuje zamudne obresti se uporablja OZ, torej 8% letno. Tudi, če v pogodbi sploh niso določene zamudne obresti, znašajo 8% letno oz. po ZPOMZO -1A 15,5 %letno, ker je to poseben zakon, ki to določa. Obresti zastarajo v 3 letih od zapadlosti posamičnih terjatev.

47. KAVZA V OZ? 39. člen OZ - kavza pomeni pravno podlago, temeljni namen oz. razlog, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (kavzo, causa) oz. razlog. Podlaga (kavza) je nedopustna, če je v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. Domneva se, da ima obveznost podlago, čeprav ta ni izražena. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.

48. RAZLIKA MED PRODAJNO POGODBO IN STARINARSKO POGODBO? Prodajno naročilo (starinarska pogodba, contractus aestimatorius) ni poseben tip prodajne pogodbe. S prodajnim naročilom se prevzemnik zaveže, da bo določeno premično stvar, ki jo je izročil naročnik, prodal za določeno ceno in v določenem roku, ali pa mu jo bo po tem roku vrnil. Čas je bistvena sestavina prodajnega naročila, ki pa se nanaša samo na premičnine, prodajna pogodba zajema tako stvari (premičnine, nepremičnine) kot tudi pravice. Prodajnega naročila ni mogoče preklicati. Nevarnost naključnega uničenja pri prodajnem naročilu trpi naročnik, čeprav je stvar izročena prevzemniku, pri prodajni pogodbi pa nosi breme nevarnosti uničenja ali poškodovanja stvari prodajalec, dokler stvari ne izroči kupcu.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 15

49. FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA? Gre za fiduciarni pravni posel oz. za pogodbo o zaupanju. Pomeni varščino namesto zastave oz. v zvezi s cesijo odstop v zavarovanje. 426. člen OZ - če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve nasproti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oz. kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjavi, potem, ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti plačilo oz. presežek.

50. V KATEREM ČLENU OZ JE TEMELJ POSLOVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI?

Poslovna odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki je posledica kršitve pravnega posla. Temelj poslovne odškodninske odgovornosti je v 239. členu OZ, ki se nanaša na izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve. Torej, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala (poslovna odškodninska odgovornost – POO). Dolžnik je odgovoren tudi za delno ali popolno nezmožnost izpolnitve, čeprav zanjo ni kriv, če je nastopila potem, ko je prišel v zamudo, za katero odgovarja.

December 2002, »A skupina«

51. TRI POGODBE NA DOLŽNIKA? Gre za personalno subrogacijo na dolžnikovi strani in sicer:

o prevzem dolga: je pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, v katero je privolil upnik. S prevzemom dolga stopi prevzemnik namesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem praviloma prost obveznosti (izjema: prezadolžen prevzemnik).

o pristop k dolgu: je pogodba med upnikom in tretjim (pristopnikom), s katero se ta upniku zavezuje, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Pristopnik stopi v zavezo poleg dolžnika.

o prevzem izpolnitve: je pogodba med dolžnikom in tretjim (prevzemnikom), s katero se ta dolžniku zavezuje, da izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku. Vendar upnik nima nasproti tretjemu nobene pravice.

52. OBLIČNOST PRI DARILNI POGODBI IN POSLEDICE DARILA ZA PRIMER

SMRTI? 538. člen OZ - če darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga, mora darilna pogodba biti sklenjena v pisni obliki, v nasprotnem primeru obdarjenec ne more s tožbo zahtevati njene izpolnitve. 545. člen OZ - darilo za primer smrti je darilna pogodba, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti in je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.

53. EGO (ORGAN) IN ALTER EGO (ZASTOPNIK)? Sta pojma, ki ju omenjamo v zvezi z zastopstvom. Zastopnika je treba ločevati od organa pravnih oseb. Pravna oseba se zavezuje, da organi zastopajo pravno osebo. V resnici pa organ ni zastopnik, marveč je del pravne osebe – nastopa kot ego. Pooblaščenci, ki pa pravno osebo zastopajo, nastopajo kot alter ego. Npr. direktor gospodarske družbe deluje kot ego, ker je organ družbe, ti pa delujejo kot ego, ker so del družbe. Zastopniki, če ji družba ima pa delujejo kot alter ego.

54. IUS VARIANDI PRI ALTERNATIVNI OBLIGACIJI? Ius variandi: pravica variiranja, pravica premisliti si, ko si že enkrat izbral. 384. člen OZ - alternativna obligacija pomeni, da če ima kakšna obveznost dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, če ni dogovorjeno kaj drugega, pravico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral. Izbira je opravljena in se ne more več

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 16

spremeniti, ko stranka, ki ima to pravico, obvesti drugo stranko o tem, kaj je izbrala. Dolžnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ni ena od stvari v prislini izvršbi popolnoma ali delno izročena upniku po njegovi izbiri. Pri fakultativnih obveznostih pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat že izbral. Nima ius variandi.

55. ENOSTRANSKA POGODBA IN ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI? Enostranske obveznostne pogodbe je treba razločevati od enostransko obveznih poslov. Enostransko obvezni posli so pravna dejanja, iz katerih izvirajo pravne posledice na področju obveznostnega prava, in vendar niso obveznostne pogodbe (opomini, opcije, odstopi, odpovedi, pobotne izjave) - gre za samo izjavo oz. izraz volje ene stranke, ravnanje ene stranke. Za enostranske obveznostne pogodbe pa je značilno, da vsaka od strank nastopa bodisi samo kot upnik bodisi samo kot dolžnik. To so ponavadi tisti kontrakti, iz katerih samo izhaja obveznost oz. dolžnost vrnitve stvari (npr. darilna pogodba).

Januar 2003

56. PACTUM DE NON CEDENDO IN OZ? Je dogovor med upnikom in dolžnikom, da upnik terjatve ne sme prenesti naprej (prepoved nadaljnje cesije). 417. člen OZ - če sta se dolžnik in upnik dogovorila, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega, prenos nima pravnega učinka. Če je bila ob prenosu predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa, prenos učinkuje, če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel oz. ni bil dolžan vedeti. Pri gospodarskih pogodbah tak dogovor nima pravnega učinka in tudi pri ostalih pogodbah ne velja, če ni vključen v pogodbo. Prej po ZOR takšna cesija ni imela učinka do cessusa. Cessus je želel ostati dolžan samo temu upniku, ker bi npr. ta upnik utegnil prenesti terjatev nekomu, ki se ga je dolžnik bal. Takšna cesija je bila torej prepovedana in nična, vendar že tudi ne v celoti.

57. DOLOČILA OZ O MAKSIMALNI OBRESTNI MERI? 376. člen OZ - obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico (načelo ultra alterum tantum). Velja za pogodbene obresti. 375. člen OZ - od zapadlih, pa neplačanih obresti ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače (določa v 381. členu OZ). Načelo usuare usurarum →anatocizem (za pogodbene in zamudne obresti). 378. člen OZ - obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače, stranke pa se lahko tudi drugače dogovorijo (vendar poseben zakon določa drugače in sicer ZPOMZO-1A določa 15,5% letno obrestno mero, ki se uporablja od 28.6.2003). Pogodbene obresti so ponavadi dogovorjene oz. se dogovorita stranki o višini obrestne mere. Kadar pa obrestna mera ni določena kot tudi ne zapadlost, je obrestna mera za pogodbene obresti 6% letno, obresti pa zapadejo v plačilo hkrati z zapadlostjo glavnice. 377. člen OZ - če je dogovorjena obrestna mera zamudnih in pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo (8%+50% od 8%=8%+4%=12%, vendar pa ZPOMZO-1A določa 15,5% torej je pravilno 15,5%+50% od 15.5%=15,5%+7,75%=23,25%) → 12% oz. po ZPOMZO -1A 23,25% je najvišja možna obrestna mera za pogodbene in zamudne obresti; razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Taka domneva pa ne velja pri gospodarskih pogodbah.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 17

Marec 2003 58. VRSTNI RED UPORABE PREDPISOV?

Lestvica veljavnosti oz. uporabe predpisov je sledeča: 1. Najvišje so kogentne zakonske določbe, ki so za udeležence pravnih razmerij obvezne, stranke jih morajo upoštevati pri urejanju svojih odnosov in jih ne morejo nadomestiti s kakšnimi drugimi predpisi. 2. Nato sledijo pogodbena določila, ki so jih stranke vzpostavile s pravnim razmerjem oz. pogodbo, ki sta jo sklenili. Vendar morajo biti ta pogodbena določila v skladu s kogentimi normami oz. ne smejo biti v nasprotju z ustavo, s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli. 3. Naprej veljajo dispozitivne zakonske določbe, če stranke svojega razmerja ne uredijo drugače. Tako jih lahko preskočimo po pravici, torej ne veljajo, če se subjekti drugače dogovorijo. 4. Sledijo še uzance, praksa, poslovni običaji… Ta pravila uporabimo takrat, kadar razmerje ni urejeno s prej naštetimi normami (kogentne norme, dispozitivne norme) drugače pa jih ne uporabljamo. Lestvica: ↓

� kogentne norme � pogodbena določila � dispozitivne norme � uzance, praksa, poslovni običaji

59. NEDELJIVE OBVEZNOSTI – UPORABA PREDPISOV?

Gre za obveznosti, kjer je predmet izpolnitve nedeljiv po naravi ali zakonu. 416. člen OZ - za nedeljive obveznosti, pri katerih je več dolžnikov, se smiselno uporabljajo predpisi o solidarnih obveznostih → vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena; vendar pa obveznost preneha, ko en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti. Kadar pa je pri nedeljivi obveznosti več upnikov, med katerimi ni niti s pogodbo dogovorjena niti z zakonom določena solidarnost, sme posamezen upnik le tedaj zahtevati naj jo dolžnik izpolni njemu, če so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev. Sicer pa lahko vsak upnik zahteva od dolžnika, da obveznost izpolni vsem skupaj ali jo položi pri sodišču.

60. NIČNOST POGODBE, ČE JE ENI STRANKI PREPOVEDANO SKLENITI POGODBO?

86. člen OZ - gre za relativno ničnost. Če je sklenitev pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved pa zadanejo ustrezne posledice.

61. ODGOVORNOST PRI CESIJI ZA NOMEN BONORUM? Nomen bonorum: pomeni odgovornost za izterljivost terjatve. 424. člen OZ - odgovornost po dogovoru: cedent odgovarja za izterljivost terjatve, ki jo je odstopil cesionarju, če je bilo to dogovorjeno, vendar le do višine tistega, kar je prejel od prevzemnika, ter za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika. Za večjo odgovornost se ni mogoče dogovoriti. 423. člen OZ - nomen verum - odgovornost po zakonu: pa pomeni odgovornost za obstoj terjatve. Kadar je terjatev odstopljena z odplačno pogodbo, odgovarja odstopnik za obstoj terjatve takrat, ko jo je odstopil.

62. OPREDELI LICENČNO POGODBO IN RELOCATIO TACITA! 704. člen OZ - z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da bo za to dal plačilo. Je pogodba o uporabi in mora biti sklenjena v pisni obliki. 726. člen OZ - relocatio tacita ali tiha obnovitev, v tem primeru gre za molče obnovljeno licenco. Če pridobitelj po preteku časa, za katerega je bila sklenjena licenčna pogodba, še naprej uporablja oz. izkorišča

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 18

predmet licence, dajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova pogodba za nedoločen čas pod enakimi pogoji kot prejšnja. Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvo licenco prenehajo s potekom časa, za katerega je bila licenca sklenjena.

April 2003

63. ALI LAHKO CESSUS POBOTA PROTI CESIONARJU SVOJO TERJATEV, KI JO IMA ZOPER CEDENTA? TERJATEV JE NASTALA 1.11.2001. O CESIJI JE BIL OBVEŠČEN 1.1.2002. OBE TERJATVI STA ZAPADLI. RAZLOŽI RAZMERJA!

Cnt Car (1.11.2001)

Cs (1.1.2002) 421. člen OZ - gre za razmerje med prevzemnikom (cesionarjem) in dolžnikom (cessusom). Prevzemnik ima nasproti dolžniku enake pravice, kot jih je imel do odstopa nasproti njemu odstopnik. Cessus lahko uveljavlja proti cesionarju poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti cedentu do takrat, ko je izvedel za odstop. Cessus lahko pobota proti cesionarju terjatev, ki jo ima proti cedentu, vendar samo terjatev, ki jih je proti cedentu pridobil do dneva obvestila o cesiji. Torej v tem primeru je pobot možen, saj je terjatev nastala 1.1.2001, o cesiji pa je bil obveščen cessus 1.1.2002. Načeloma je mogoče pobotati samo medsebojne vzajemne terjatve, pri cesiji pa gre v tem primeru za izjemo od tega načela.

64. IZJEME VZAJEMNOSTI PRI POBOTU? Vzajemnost pomeni, da mora biti prava stranka upnik druge stranke, obenem pa druga stranka upnik prve stranke. Če bi hotela stranka pobotati terjatev koga tretjega, vzajemnosti ni. Obstaja pa nekaj izjem:

• cessus ima pravico proti cesionarju pobotati svojo protiterjatev zoper cedenta, ki jo je pridobil pred obvestilom o cesiji. Cessus lahko uveljavlja pobotanje samo, če ima nasprotno terjatev proti cedentu ali zadnjemu cesionarju (večkratni odstop), ker protiterjatev izhaja iz identičnosti prenesene terjatve. Če je cedirana terjatev vpisana v javno knjigo, je pobotanje terjatve zoper cedenta proti cesionarju dopustna le, če je tudi ta terjatev vpisana ali če je bil cesionar ob cesiji o njenem obstoju obveščen.

• 313. člen OZ: dolžnik ne more pobotati tistega kar dolguje upniku s tistim, kar upnik dolguje njegovemu poroku. Vendar pa porok lahko pobota dolžnikovo obveznost nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo do upnika.

• kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, če so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi če upnik po svoji krivdi opusti pobot.

Torej izjeme: - cessus proti cesionarju - dolžnikov porok - zastavnik za tujo stvar - tudi pri večosebnostnih terjatvah

65. PROBLEMATIKA OBLIČNOSTI PRI DARILNI POGODBI? 538. člen OZ - če darovalec podarjeno stvar ali pravico ni takoj prenesel na obdarjenca tako, da ta lahko z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki, drugače obdarjenec s tožbo ne more zahtevati njene izpolnitve. 545. člen OZ - darilo za primer smrti pa mora biti sklenjeno v obliki notarskega zapisa, listina o sklenjeni pogodbi pa izročena obdarjencu.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 19

66. POSEBNOSTI PRI SINALAGMATIČNIH POGODBAH? Sinalagmatične ali vzajemne pogodbe so pogodbe, kjer je obveznost oz. pravica ene stranke odvisna od obveznosti oz. pravice druge stranke (jaz bom izpolnil, če boš ti). Gre za odvisnost izpolnitve stranke. Večina dvostransko obveznostnih pogodb je vzajemnih (npr. prodajna, menjalna,…). OZ jih ne omenja več kot sinalagmatične, ampak kot dvostransko obveznostne. V poštev pride ugovor exceptio non adimplenti contractus. V OZ-u jo omenjajo v sklopu načela enake vrednosti vzajemnih dajatev – načelo ekvivalence 8. člen. Posledice kršitve tega načela:

• čezmerno prikrajšanje • oderuška pogodba • zmanjšanje pretirano visoke are • rebus sic stantibus

• zmanjšanje pogodbene kazni

67. IN FRAUDEM LEGIS AGERE? Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke včasih hočejo izogniti tako, da obidejo zakon, pri čemer izkoristijo zakonodajalčevo pomanjkljivo izražanje in po črki ne kršijo njene prepovedi, v resnici pa skušajo doseči tisto, kar je zakonodajalec skušal oz. hotel prepovedati. Torej ne gre za neposredno kršitev zakonske norme, ampak za neko drugo ravnanje, ki ima namen kršiti zakon (npr. simulirani pravni posli).

Maj 2003

68. NOMOTEHNIČNA UREDITEV NEIZPOLNITVE IN NEPRAVILNE IZPOLNITVE – KJE JE TO PRAVNOTEHNIČNO UREJENO V OZ IN KAKO SE UPORABLJA?

Neizpolnitev (exceptio non adimplenti contractus) pomeni, da dolžnik ne izpolni in tudi ne želi izpolniti. Nepravilna izpolnitev (exceptio non rite adimplenti contractus) pa pomeni, da dolžnik izpolni in tudi želi izpolniti, vendar upnik z izpolnitvijo ni zadovoljen, ker izpolnitev vsebuje napake. V pravnem pogledu je boljša neizpolnitev, saj je položaj upnika v primeru nepravilne izpolnitve (prekluzivni roki, norifikacija) težji kot pri neizpolnitvi (splošni zastaralni rok). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati, da je dolžnik nepravilno izpolnil in to takoj, v primeru neizpolnitve pa ima upnik možnost, da zahteva izpolnitev – toži dolžnika. Naš pravni sistem (OZ) loči glede napak izpolnitev in neizpolnitev, primerjalno pravni sistemi npr. Danska, ki jo uporabimo v primeru mednarodnih pogodb pa loči bistveno in nebistveno kršitev pogodbe. V OZ-u najdemo ureditev pri dvostranskih pogodbah (sinalagmatične, vzajemne) in sicer pri poglavju o odgovornosti za stvarne in pravne napake izpolnitve, ugovor neizpolnjene pogodbe (pravilo sočasne izpolnitve, izpolnitev obveznosti ene stranke postane negotova 100-102 člen OZ). Oz se v splošnem delu omejuje le na splošno določbo o tem institutu, izpeljal pa ga je v okviru norm o prodajni pogodbi. Nepravilna izpolnitev: zamuda, stvarne in pravne napake, aliud. 100. člen OZ → za dolžnikove obveznosti se smiselno uporabljajo določbe OZ o odgovornosti prodaje za stvarne in pravne napake, če za posamezen primer ni predpisano kaj drugega (458., 488. člen OZ). Neizpolnitev - 101.-111. člen OZ.

69. FIDEIUSSOR ET SOLITUR? Gre za solidarno obveznost, tretji se zaveže kot porok in dolžnik Upniku odgovarja kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njegovo izpolnitev, bodisi od glavnega dolžnika, bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati. Taka obveznost je zlasti značilna za gospodarske pogodbe. → glej vprašanje 1

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 20

Junij 2003, »A skupina«

70. DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE?

Dolgovani sta dve stvari, vendar tako, da je treba dati le eno. Gre za alternativne obligacije. Praviloma ima pravico izbire dolžnik, če ni drugače dogovorjeno in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral. Izbira je opravljena in se ne more več spremeniti, ko je stranka, ki ima to pravico, obvestila drugo o tem kaj je izbrala.

71. TRETJA OSEBA KOT SOLVENS? Tretja oseba se s pogodbo zaveže, da bo izpolnila obveznost nekoga drugega. Ne gre za pogodbo v korist tretjega ampak je tretji zavezan kot izpolnitelj. Primeri:

1. zastopanje: zastopnik sklene pogodbo z nekom tretjim. Deluje v imenu in za račun zastopanca (direktno) oz. v svojem imenu, za tuj račun (indirektno). Tako zastopanec dobi neposredno oz. posredno pravice oz. obveznosti iz pogodbe o zastopanju.

2. prevzem dolga: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se slednji zaveže, da bo izpolnil dolžnikovo obveznost, dolžnik pa bo s tem prost obveznosti, vendar pod pogojem, da v to privoli upnik.

3. pristop k dolgu: pogodba med upnikom in pristopnikom, s katero se le ta zaveže upniku, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika in tako ta vstopi v zavezo poleg dolžnika.

4. prevzem izpolnitve: pogodba med dolžnikom in prevzemnikom, s katero se ta zavezuje dolžniku, da bo izpolnil njegovo obveznost nasproti njegovemu upniku, kjer pa ni potrebno upnikovo soglasje.

5. poroštvo: porok se zaveže upniku, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil.

6. asignacija (nakazilo): nakazovalec (asignant) pooblašča nakazanca (asignata), da na njegov račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

Tretji kot izpolnitelj nastopa kot: zastopnik, prevzemnik dolga, prevzemnik izpolnitve, pristopnik k dolgu, porok, asignat. Upnik je dolžan plačilo tretjega prejeti, če: ima ta pravni interes ali tretji ponudi izpolnitev v sporazumu z določenim dolžnikom. Upnik je vedno upravičen sprejeti izpolnitev po tretjem in to tudi proti dolžnikovi volji. Ta lahko izpolnitev prepreči le, če sam ponudi izpolnitev. Splošni pogoj pa je, da dolžnikov dolg ni strogo oseben.

72. STRANKE PRI PERSONALNI SUBROGACIJI NA PASIVNI STRANI (VSI TRIJE

PRIMERI)? Spremeni se dolžnik: - prevzem dolga (D, in novi D)

- pristop k dolgu (D, in novi D, U) - prevzem izpolnitve (D in novi D)

73. ODPUST DOLGA PRI SOLIDARNIH OBVEZNOSTIH – SOLIDARNOST NA

STRANI DOLŽNIKOV IN SOLIDARNOST NA STRANI UPNIKOV? Dolžniki: 397. člen OZ (en upnik, več dolžnikov): z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom so prosti obveznosti tudi drugi dolžniki. Če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša le za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pade nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti. Upniki: 409. člen OZ - (en dolžnik, več upnikov): z odpustom dolga in s prenovitvijo med dolžnikom in enim upnikom se zmanjša solidarna obveznost za toliko, za kolikor znaša upnikov delež pri terjatvi. Pripoznava dolga enemu upniku je v prid vsem upnikom.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 21

74. SPORNE PRAVICE-POJEM IN OMEJITVE GLEDE STANK?

441. člen OZ - sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe. Vendar je nična pogodba, s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana. Je pravica, glede katere so si stranke v sporu.

»B skupina«

75. UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE SOLUTIONIS?

Je fakultativna, nadomestna izpolnitev. Dolžnik je dolžan dati neko dajatev, namesto nje pa sme dati neko drugo dajatev. 390. člen OZ - dolžnik, čigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopuščeno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, lahko izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.

76. TRETJA OSEBA KOT ACIPIENS? Tretja oseba nastopa v vlogi upnika, sprejemnika izpolnitve obveznosti. Primera:

1. plačilo putativnemu dediču: plačilo njemu je veljavno. Položaj je tak, kot da bi nepravi dedič zastopal pravega.

2. plačilo pooblaščencu, čigar pooblastilo je ugasnilo: izpolnitev je veljavna, če izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila.

77. RAZMERJE MED PRODAJNO IN PODJEMNO POGODBO IN RAZMERJA?

620. člen OZ - pogodba s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega materiala (podjemna pogodba) se šteje v dvomu za prodajno pogodbo. Vendar pa pogodba ostane podjemna, če se je naročnik zavezal dati bistven del materiala, ki je potreben za izdelavo stvari. Vsekakor se pogodba šteje za podjemo, če sta imela pogodbenika v mislih zlasti podjemnikovo delo. Pri prodajni pogodbi gre za odsvojitev stvari oz. pravice in ne za izdelavo stvari, gre za prehod lastninske pravice. Pri podjemni pogodbi, pa je predmet storitev oz. rezultat dela, obligacija rezultata, spada med pogodbe o storitvah. S podjemno pogodbo se podjemnik obveže opraviti določen posel, naročnik pa, da bo zato plačal določeno nadomestilo. S prodajno pogodbo pa se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Junij 2003, 2. rok, »A skupina«

78. CESSIO LEGIS + PRAKTIČNI PRIMER? Zakonita cesija. Zakon določa prehod terjatve. Nastane sama po zakonu, ne s pravnim poslom. Gre za izpolnitev s subrogacijo, pravo personalno subrogacijo na upniški aktivni strani. 275. člen OZ - subrogacija po zakonu pomeni, če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Tipični primer je solidarni porok – če namesto dolžnika plača obveznost porok, stopi on na upnikovo mesto in je on novi upnik, dolžnik je dolžan njemu.

79. ZMOTA PRI POBOTANJU, VRSTE, OPREDELI ZMOTO? Zmota pomeni, kadar predstava pogodbene stranke o kakšni okoliščini ne ustreza resničnosti. Vrste zmot:

- zmota v predstavi, zmota v izjavi - bistvena, nebistvena zmota

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 22

- opravičljiva, neopravičljiva - popolna,delna - kalkulacijska, demonstracijska

Tipični primeri zmot: - zmota v osebi - zmota v predmetu - zmota v drugih elementih vsebine pogodbe - zmota v pravnem naslovu - zmota v poslovnem temelju in nagibu.

Pobotati je mogoče terjatve, ki izpolnjujejo pogoje VID-PRIL: - vzajemnost - izterljivost - dospelost - pobotljivost - resničnost - istovrstnost - likvidnost

Ni pa dopustno pobotati : 1. ni dopustna konkurenca med dajatvenimi in vrnitvenim zahtevkom – to velja ne glede na to, ali gre

za vrnitveni zahtevek na temelju nedopustnega ravnanja ali pogodbe. 2. terjatev, ki jih ni mogoče zarubiti 3. terjatev, ki je nastala z namerno povzročitvijo škode 4. terjatev glede zakonske obveznosti preživljanja 5. terjatev nastalih zaradi smrti ali okvare zdravja 6. če bi s tem trpele pravice drugih 7. terjatve, o katerih teče druga pravda

80. NEMO CONTRA SE SUBROGASSE CONSETUR?

V zvezi s cesijo. Cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabši položaj glede varščin in postranskih pravic glede terjatve. Pri delnem odstopu terjatve, varščine ostanejo cedentu – preidejo le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka terjatve.

81. KAKO SE PRENAŠA VP NA IME? Praviloma so imenski VP neprenosljivi, kajti osnovna ideja čim hitreje prenašati ni realizirana. 219. člen OZ - vendar še vedno se lahko pravica iz VP na ime prenaša s cesijo, ki pa mora biti posebej oblična (zapis firme oz. imena novega imetnika na samem papirju, podpis prenosnika, vpis prinosov morebitni register VP). Izjema so imenske delnice, ki se prenašajo z indosamentom, čeprav niso ordrski, temveč imenski VP. 226. člen OZ - z vinkulacijo (klavzula o prepovedi prenosa) se lahko prepove prenos VP, čeprav bi se VP sicer lahko prenašal, to pa lahko zahteva izdajatelj – 226. člen – s posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja zapisano na samem VP na ime, se lahko prepove kakršen koli njegov prenos.

82. ALI LAHKO TAŠČA OD SNAHE ZAHTEVA VRNITEV DARILA? POGOJI ZA PREKLIC?

540. člen OZ - darovalec (tašča) lahko prekliče darilno pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi obdarjenec (snaha) proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarjenec prejeto obdržal. Tako pogodbo lahko zaradi obnašanja proti darovalcu prekliče tudi darovalčev dedič. Preklic je zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču. Preklic pa ni mogoč, če je darovalec obnašanje obdarjencu odpustil. Obstajajo 3 razlogi za preklic:

- 539. člen OZ - preklic zaradi stiske darovalca: če darovalec pride po sklenitvi pogodbe v položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Ni mogoč preklic, če bi

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 23

z njim prišel obdarjenec v položaj, da bi bilo ogroženo njegovo preživljanje. Obdarjenec lahko obdrži darilo, če darovalcu zagotovi preživljanje (beneficium compententiae)

- 540. člen OZ: preklic zaradi nehvaležnosti (ob ingratitudinem) - preklic zaradi pozneje rojenih otrok: če darovalec po sklenitvi pogodbe dobi

otroka, prej pa ni imel otrok.

»B skupina«

83. RAZLIKA MED PRAVNO PRIZNANO NEPREMOŽENJSKO ŠKODO IN PRAVNO PRIZNANO PREMOŽENJSKO ŠKODO PO OZ, ZA KATERO JE PREDPISANA DENARNA SATISFAKCIJA?

132. člen OZ - škoda se v osnovnem deli na premoženjsko – zmanjšanje premoženja (navadna škoda – damnum emergens), preprečitev povečanja premoženja (izgubljen dobiček – lucrum cessans); in nepremoženjsko škodo: 1. povzročitev telesnih in duševnih bolečin drugemu 2. strah 3. okrnitev ugleda pravni osebi. Zakon predvideva za povrnitev škode tri institute:

1. restitucija (vrnitev v stanje kot je bilo pred škodnim dogodkom) 2. ekvivalenca (večkrat restitucija ni mogoča, zato nastopi ekvivalenca, da se doseže izravnava) 3. satisfakcija (denarno zadoščenje, zlasti pri kršitvah osebnostnih dobrin, pravic, ki nimajo denarnega

ekvivalenta, torej pri nepremoženjski škodi). 168. člen OZ - torej pri premoženjski škodi ima oškodovanec pravico tako do povrnitve navadne škode kot do povrnitve izgubljenega dobička. Povračilo škode se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne določa kaj drugega. Če pa je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca (pretium affectionis). Oškodovanec je upravičen do popolne odškodnine – znesek, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja ali opustitve. 179. člen OZ - za nepremoženjsko škodo (pretrpljene telesne in duševne bolečine, razžalitev, okrnitev svobode oz. osebnostne pravice, smrti bližnjega, strahu, …) pripada oškodovancu pravična denarna odškodnina neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni bilo. Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.

84. PERPETUIRANJE UGOVOROV + PRAKTIČNI PRIMER? → glej vprašanje 10 Pri dvostranskih pogodbah odgovarja vsak pogodbenik za stvarne napake svoje izpolnitve (100 člen OZ) V kolikor ima izpolnitev stvarne napake, lahko nasprotna stranka uveljavlja naslednje jamčevalne zahtevke:

- izpolnitev pogodbe; - zmanjšanje kupnine (actio quantis minoris); - odstop/razveljavitev pogodbe (actio redhabitoria); - odškodnina

480. člen OZ – pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki (8 dni /6 mesecev) ugasnejo po 1 letu (prekluzivni rok), šteto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uporabiti. 480./2 člen OZ - Perpetuiranje ugovorov pomeni, da kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po preteku enega leta, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, in sicer: naj mu zniža kupnino in povrne škodo torej exceptio quanti

minoris in exceptio damnum.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 24

Primer: Kupec kupi osebni avto za kupnino 7 milijonov na 2 obroka, pri čemer ob prevzemu avtomobila plača 5 milijonov, 2 milijona pa mora plačati v 90 dneh. Čez 1 teden kupec ugotovi, da mu je izteklo olje iz motorja, zaradi razpoke na glavi motorja. Olje izteče v ribnik, zaradi česar poginejo ribe vredne 3 milijone. Na pravočasno in takojšnjo reklamacijo prodajalec dobavi nov avto, ki pa je za 10% manj vreden od prvotnega. Kupec sprejme nov avto. Ker kupec nato ne poravna drugega dela kupnine, mu prodajalec čez pol leta pošlje opomin za plačilo. Ker s strani kupca ni nobenega odziva, prodajalec čez 14 mesecev šteto od izročitve prvega avtomobila toži za plačilo zneska 2 milijona. Kupec pa vloži nasprotno tožbo, v kateri zahteva zamenjavo avta ter uveljavlja škodo za poginule ribe v višini 3 milijone z zamudnimi obrestmi od prvotne izročitve škode: Rešitev: roki začnejo teči od izročitve druge stvari.

o če je kupec vedel, da je avto manj vreden, nima pravic niti ugovorov, ker je avto konkludentno sprejel. Ima pa pravico do povrnitve refleksne škode.

o (perpetuiranje ugovorov) če pa kupec ni vedel za manjšo vrednost avta, pa ima pravico zahtevati zamenjavo avta oz. znižanje kupnine in povrnitev refleksne škode. V tem primeru ni omejenosti rokov za grajanje.

o kupec ima od grajanja napake 1 leto, da pove kaj hoče, znižanje kupnine oz. zamenjava, po tem pa ima samo še ugovore.

85. FAKULTATIVNE TERJATVE – UPORABA PRAVIL?

392. člen OZ - če pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug določen predmet, mu je dolžnik, če upnik to zahteva od dolžnika, dolžan izročiti ta predmet. Sicer veljajo za takšne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliščin posla ustrezna pravila o fakultativnih in alternativnih obveznostih

86. BLANKO INDOSAMENT? OPREDELI INDOSAMENT NA PRENOSNIKA IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI!

221. člen OZ - indosament je izjava na hrbtni strani VP, v kateri se sedanji upravičenec izjavi, da VP prenaša. S tem se evidentirajo prenosi. Blanco indosament vsebuje le podpis indosanta (prenosnika) – to je prazen indosament. Pri prenosniku VP z indosamentom na prinosnika, se namesto imena indosatarja (osebe, na katero se prenaša) zapiše beseda »prinosniku« ali druga oznaka, ki pomeni isto. Indosament na prinosnika velja isto kot blanco indosament. Poznamo pa še popolni indosament, ki vsebuje izjavo o prenosu, firmo ali ime osebe (indosatar), na katero se pravica iz VP prenaša in podpis prenosnika (indosant), lahko pa tudi druge podatke (kraj, datum,…). Ničen je delni indosament. Vrste indosamentov: popolni, blanco, na prinosnika.

87. GLAVNE RAZLIKE MED POGODBO O IZROČITVI IN POGODBO O DOSMRTNEM PREŽIVLJANJU PO OZ?

546. člen OZ - z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Gre za razdelitev in izročitev premoženja za čas življenja. Pri izročilni pogodbi je za njeno veljavnost bistveno, da se z njo strinjajo vsi potomci. 557. člen OZ - s pogodbo o dosmrtnem preživljanju pa se pogodbenik (preživljalec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca) ali koga drugega, preživljanec pa izjavi, da mu zapušča vse ali del premoženja (nepremičnine in premičnine, namenjene za rabo in uživanje nepremičnin), s tema, da je njegova izročitev odložena do izročiteljeve smrti.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 25

September 2003

88. POSLOVNE IN NEPOSLOVNE OBLIGACIJE? Poslovne: za njihov nastanek se zahteva pravno poslovna volja. Nastanejo s pravnim poslom, na podlagi volje strank – s pogodbo ali enostranskim pravnim poslom. Neposlovne: imenovane tudi zakonite. Nastanejo na podlagi pravno relevantnega ravnanja ali dogodka, ki nima narave voljnega ravnanja (delikt, kvazidelikt).

89. NEMINEM LAEDERE – PACTA SUNT SERVANDA? Sta temeljni načeli obligacijskega razmerja. 10. člen OZ - neminem laedere ali prepoved povzročanja škode pomeni, da se mora vsak vzdržati ravnanja, s katerim bi drugemu utegnil povzročiti škodo. Velja tako za poslovne kot tudi neposlovne obligacije. V primeru kršenja tega načela nastopi odškodninska odgovornost povzročitelja škode. 9. člen OZ - pacta sunt servanda oz. dolžnost izpolnitve obveznosti. Pomeni, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in so odgovorni za njeno izpolnitev. Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona. Je temeljno načelo na poslovnem področju.

90. OBLIGACIJE PROPTER REM? Stvar ustvarja obligacijsko razmerje (npr. zakup). Lastnina na neki stvari pogojuje obligacijsko razmerje: dasi je obligacijsko razmerje relativno (pravica, dolžnost) se vendarle kaže tudi odvisnost od določene stvari. Obligacija propter rem pomeni, da je razmerje odvisno od tega ali ima stranka pravico do določene stvari. Primer: Lastnik fizičnega dela zgradbe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnega premoženja (npr. vzdrževati skupni zid).

September 2003, 2. rok

91. ROK IN POGOJ V OZ? 59. člen OZ - pogoj: pogodba je sklenjena pod pogojem, če sta njen nastanek ali prenehanje odvisna od negotovega dejstva. Odložni pogoj: če se pogoj izpolni, učinkuje pogodba od trenutka sklenitve, razen če ne izhaja kaj drugega iz zakona, narave posla ali volje strank. Razvezni pogoj: pogodba neha veljati, če se pogoj izpolni. Šteje se, da je pogoj uresničen, če njegovo uresničitev v nasprotju z načelom vestnosti n poštenosti prepreči stranka, v katere breme je bil določen, ni pa uresničen, če njegovo uresničitev prepreči stranka v katere korist je bil določen. Nična je pogodba v kateri je pogoj v nasprotju z ustavo, zakonom ali moralnimi načeli. Nemogoč odložni pogoj povzroči ničnost pogodbe. Nemogoč razvezni pogoj pa se šteje za neobstoječ. Lahko se zahteva tudi zavarovanje pogojne pravice. 62. člen OZ - rok: rok določen v dnevih začne teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva. Rok določen v tednih, mesecih, letih se konča tistega dne, kis e po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Začetek meseca je prvi dan v mesecu, sredina je petnajsti dan, konec pa zadnji dan. 63. člen OZ - kadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

92. KDAJ JE PREDMET DOLOČLJIV? 38. člen OZ - predmet obveznosti mora biti mogoč, dopusten določen in določljiv. Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, da ga naj določi. Če pa tretji noče ali ne mre določiti predmeta obveznosti je pogodba nična.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 26

93. ZMANJŠANJE ODŠKODNINE? 170. člen OZ - ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca, lahko sodišče naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti, odgovorna oseba pa je šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne odškodnine spravilo v pomanjkanje. Če je oškodovalec povzročil škodo, ko je kaj delal v oškodovančevo korist, lahko sodišče odmeri manjšo odškodnino pri tem pa upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh.

94. SOLIDARNOST DOLŽNIKOV PRI PORAVNAVI IN NOVACIJI? 1056. člen OZ - poravnava:če je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, še nadalje v zavezi. Njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveča, razen, č se s poravnavo strinjata. Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal. 325. člen OZ.: s pogodbo o prenovitvi prejšnja obveznost preneha, nova pa nastane. S prejšnjo obveznostjo prenehata tako zastava kot poroštvo, razen, če ni bilo s porokom ali z zastaviteljem drugače dogovorjeno. To velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejšnjo obveznostjo. Poravnava ne vpliva na akcesorije, pri novaciji pa akcesorijev ni več.

95. PREMOŽENJE V DRUŽBI? 996. člen OZ.: na premoženje družbe, ki nastane s prispevki družbenikov ali s poslovanjem družbe, imajo družbeniki enake solastninske ali drugačne soimetniške deleže, če pogodba ne določi drugače.

Mavričeva

96. POZNEJŠA MOŽNOST PREDMETA? 36. člen OZ.: pogodba sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, če je predmet obveznosti, ki je bil v začetku nemogoč, postal mogoč, preden se je uresničil pogoj ali preden je iztekel rok.

97. PRODAJA TUJE STVARI? 440 člen OZ.: prodaja tuje stvari veže pogodbenika, vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je stvar tuja odstopi od pogodbe, če zaradi tega ne more doseči njenega namena in zahteva odškodnino.

98. PRODAJA SPORNE PRAVICE? 441. člen OZ.: sporna pravica je lahko predmet prodajne pogodbe, vendar je pogodba nična, s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana.

99. PRENEHANJE DRUŽBE IN POSLEDICE PRENEHANJA? 1000. člen OZ.: razlogi za prenehanje družbe so: 1. potek časa 2. dosežen namen oz. dosega namena postane nemogoča 3. sklep družbenikov 4. če je družbenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot s.p. začel postopek stečaja ali prisilne poravnave 5. če je družbenik kot pravna oseba prenehal obstojati zaradi statusnih sprememb ali se je začel proti njemu postopek stečaja likvidacije ali prisilne poravnave 6. če je družbenikov delež po izvršbi pridobila kakšna tretja oseba 7. če je družbeniku z aktom državnega organa prepovedano opravljanje dejavnosti, nujne za doseg namena družbe 8. družbenik je odpovedal pogodbo

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 27

Če družba preneha, so dolžni družbeniki opraviti likvidacijo zlasti tako, da poravnajo obveznosti nasproti tretjim osebam, nadomestilo družbenikom, stroške in izplačila, ki presegajo to kar so dolžni s pogodbo, ostanek premoženja pa razdelijo med družbenike po enakih delih, kot velja za prispevke. Pogodba lahko določi drugačne dele. Če sredstva družbe ne zadostujejo za pokritje stroškov in obveznosti, morajo manjkajoči znesek družbeniki pokriti v razmerju, ki velja za njihove prispevke.

100. ODGOVORNOST ZA TUJE STVARI? → glej vprašanje 29

101. NORMOTEHNIČNA UREDITEV POO? POO je odgovornost za škodo, ki je posledica kršitve pravnega posla. Škoda je nastala, ker pravni posel ni bil izpolnjen oz. ni bil pravilno izpolnjen. Uveljavlja se lahko kot pozitivni pogodbeni interes – z odškodnino se mora doseči stanje, kot bi bilo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena oziroma negativni pogodbeni interes- zahtevam razvezo pogodbe. V OZ je omenjena v čelnih 239. do 246., ki se nanašajo na izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve, oprostitve dolžnika odgovornosti, pogodbena razširitev odgovornosti, omejitev in izključitev odgovornosti, obseg odškodnine, odgovornost upnika, odgovornost zaradi obvestitve obvestila – sklop: pravica do povračila škode. 246. člen OZ - za POO velja smiselna uporaba določb NOO. Ekskulpacijski razlogi za POO dolžnika so: okoliščine, ki so nastale po sklenitvi in se jim ni mogel izogniti niti jih ni mogel preprečiti in ne odpraviti. Značilnosti: - temelj POO je subjektivna odgovornost, ki se zelo približuje objektivni odgovornosti – subjektivno objektivna koncepcija. - možna je pogodbena razširitev odgovornosti dolžnika npr. za katerega sicer ne odgovarja, prav tako pa je možna omejitev in izključitev odgovornosti – omejitev višine odškodnine, vendar ni mogoče izključiti odgovornosti za naklep ali hudo malomarnost. - pri POO je obseg odškodnine korigiran (NOO- popolna odškodnina), upošteva se teorija predvidljivosti, determinanta je pričakovanost, kjer ima upnik pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. - odškodnina pa se sorazmerno zmanjša, če odgovarja tudi upnik.

102. VRSTE ODŠKODNINSKEGA ZAHTEVKA PRI PREVARI IN ZMOTI? 46. člen OZ - zmota (odškodnino mora dati stranka, ki je v zmoti)- stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu. Če je pogodba zardi zmote razveljavljena ima druga poštena stranka pravico zahtevati povrnitev škode, ki ji je zardi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti za svojo zmoto ni kriva (objektivna odgovornost). 49. člen OZ - prevara (odškodnino mora dati prevarant) – če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat kadar zmota ni bistvena. Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo ima pravico zahtevati povrnitev nastale škode, gre za naklepno delovanje prevaranta. Odgovornost za prevaro se obravnava strožje, ker je do zmote prišlo s krivdnim dejanjem, upošteva se vsaka zmota, ni razlike med bistveno in nebistveno zmoto.

103. OBLIGACIJE DILIGENCE? So obveznosti, obligacije prizadevanja. Kadar od stranke ni mogoče pričakovati, da bi se zavezala, da bo dosegla kakšen uspeh (obligacija rezultata). Pri obligacijah diligence je dovolj, če se stranka potrudi v smeri, ki naj bi pripeljala do uspeha potrudi z zadostno skrbnostjo (diligenco).

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 28

Primer: zdravnik se ne zaveže zagotoviti zdravja, zaveže pa se opraviti zdravljenje, ki se zahteva v okviru najboljših možnosti.

104. SOLIDARNOST DOLŽNIKOV PRI POBOTU? 313. člen OZ - dolžnik ne more pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim kar upnik dolguje njegovemu poroku. Vendar pa porok lahko pobota dolžnikovo obveznost nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo do upnika. Kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno stvar vrne, če so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi, če upnik po svoji krivdi opusti pobot. 316. člen OZ - izključitev pobota: Kaj izključuje pobot? 1. terjatve, ki jih ni mogoče zarubiti; 2. terjatev stvari ali vrednost stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je dolžnik brezpravno vzel; 3. terjatve nastale z namerno povzročitvijo škode; 4. odškodninske terjatve za škodo storjeno z okvaro zdravja ali povzročitvijo smrti; 5. terjatve, ki izvirajo iz zakonite obveznosti preživljanja

105. POPOLNA ODŠKODNINA? 169. člen OZ - sodišče, ki upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, prisodi oškodovancu odškodnino v znesku, kij e potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.

November 2003, (18.11.), »A skupina«

106. ULTRA ALTERUM TANTUM, ZA KATERE OBRESTI JE PO OZ? 375. člen OZ - pomeni prepoved obrestovanja obresti. Od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa drugače. Nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti. Vendar je lahko v pogodbi v naprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti. To načelo velja za pogodbene obresti. Obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico.

107. ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI, POJEM, LATINSKI IZRAZ IN PROBLEMI, KI NASTANEJO V ZVEZI S TEM TER KAJ UREJA OZ? FAKULTATIVNE OBVEZNOSTI S PROBLEMI V OZ?

→ glej vprašanje 32

108. PRETIUM AFFECTIONIS – PO ZOR IN OZ? 168. člen OZ - če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca (cena posebne priljubljenosti ali pretium affectionis) 189. člen ZOR: če je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kd (dolus coloratus), lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca. Razlika: OZ - namenoma povzročena škoda; ZOR – škoda, povzročena z naklepnim kd

109. OPREDELI SPLOŠNI IN POSEBNI RAZPOLAGALNI POSEL V OBLIGACIJSKEM PRAVU!

Razpolagalni pravni posel v obligacijskem pravu pomeni pravico razpolagati s pravico v obsegu in namenom, za katerega je ustanovljena. Za vsak pravni posel je potreben pravni naslov in pridobitni način. V stvarnem pravu je pridobitni način izročitev, v obligacijskem pravu pa cesija in/ali indosament. Oba pridobitna načina imata nek pravni naslov. Splošni razpolagalni posel je cesija, kjer se terjatev enega upnika prenese na novega upnika in tako novi upnik pridobi pravico razpolagati s terjatvijo, ki je prej pripadala drugemu. Gre za derivativni način pridobitve terjatve. Posebni razpolagalni posel pa predstavlja indosament. Pravice iz VP se prenašajo z izjavo na hrbtni strani VP, s katero indosant izjavlja, da prenaša pravico iz VP na indosatarja.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 29

110. OPREDELI RAZLIKO MED POOBLASTILNO POGODBO IN POOBLASTITVENO POGODBO!

Pooblastilna pogodba je pogodba s katero se pooblaščenec zaveže, da bo zastopal pooblastitelja. Gre za direktno zastopanje, v imenu in na račun zastopanega. Učinek izjavljene volje zastopnika v celoti preide na zastopanega. Pooblaščenec dobi pooblastilo oz. upravičenost za zastopanje, ki mu jo da pooblastitelj s pravnim poslom. Primer: zastopniška ali agencijska pogodba (trgovsko zastopanje), mandat. Pooblastitvena pogodba je pogodba, kjer gre za indirektno zastopanje. Zastopnik zastopa v svojem imeni in za tuj račun. Pri tej pogodbi ni potrebno dati pooblastila. Najprej pridobi pravice na podlagi te pogodbe zastopnik, ki jih šele nato prenese na zastopanega. Primer: komisijska pogodba. Arbitratorska pogodba – izvensodna razlaga pogodbe. Pogodbeni stranki lahko določita, da bo v primeru, če bi prišlo do nesoglasja glede pomena in namena pogodbenih določil, nekdo tretji dal razlago pogodbe.

»B skupina«

111. FIDUCIARNA CESIJA V OZ (ODSTOP V ZAVAROVANJE) IN SPZ (ZASTAVA TERJATVE)?

420. člen OZ - večkratni odstop (ne sodi med posebne primere): kadar upnik odstopi terjatev raznim osebam, takrat terjatev pripada tistemu cesionarju o katerem je cedent najprej obvestil cesussa ali, ki se je pri dolžniku prvi oglasil. Pri stvarnih pravicah je lastnik tisti, ki dobi stvar v posest-analogija na razpolagalni pravni posel, cesijo. Upnik bi bil tisti, ki bi prvi pridobil premoženje, vendar Fiduciarna cesija po SPZ: SPZ ureditev večkratnega odstopa po OZ delno korigira. Cesija ostane zaupna, zato velja tu prioriteta sklenitve pogodbe in ne obvestitve cesussa. Velja načelo prior tempore potior iure. Posebni primeri: - fiducia cum creditore contracta – varščina namesto zastavne pravice. Fiduciant stavr obdrži, ker jo potrebuje, fiduciar pa ima varščino v lp, ki se ustanovi s posesoričnim konstitutom. - fiducia cum amico contracta – nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje (npr. prenos VP v incasso-incasso cesija).

112. MANDAT IN POOBLASTITEV – RAZLIKA? Mandat: pogodba o naročilu s katero se prevzemnik (mandatar) zavezuje naročitelju (mandantu), da bo zanj opravil določene posle, mandatar pa im pravico do plačila za svoj trud, razen, če ni kaj drugače dogovorjeno. Mandatna pogodba je pooblastilna pogodba, kjer gre za direktno zastopstvo in mandatar se zavezuje, da bo v imenu in za račun mandanta opravil nek posel. Mora biti dano pooblastilo (navzven vidna pooblastitev), tako da gre za mandat s pooblastitvijo. Pooblastitvena pogodba: pa je indirektno zastopstvo (npr. komisija), kjer prevzemnik nastopa v svojem imenu za tuj (naročnikov) račun. Zato pooblastilo ni potrebno, gre za mandat brez pooblastitve.

mandat pooblastitev (obseg pravic zastopnika) - dvostransko razmerje, kjer je mandatar zavezan, da opravi nek posel

- dobim upravičenje, nisem pa še zavezan tega opraviti. Navzven je vidna z aktom, navadno pooblastilo

113. ODERUŠKE IN ZAMUDNE OBRESTI?

377. člen OZ - oderuške obresti (12%): če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo (oderuške obresti) razen, če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti, ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. To pa ne velja za gospodarske pogodbe.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 30

378. člen OZ - zamudne obresti: če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera znaša 8% letno (15,5% po ZPOMZO-1).

114. PREDČASNO POPLAČILO KREDITNE POGODBE PO OZ IN SPZ? OZ - Uporabnik kredita lahko vrne kredit tudi pred rokom, ki je določen za vrnitev, vendar mora banko o tem vnaprej obvestiti. Uporabnik kredita mora banki povrniti morebitno škodo. Če je bil kredit vrnjen pred določenim rokom, banka ne sme zaračunati obresti od dneva vrnitve kredita do dneva, ko bi kredit moral biti vrnjen. Pri posojilnih pogodbah pa ima pri predčasnem plačilu dolžnik pravico odbiti od dolga nezapadle obresti le, če je k temu opravičen po pogodbi ali če je to v skladu z običaji SPZ: nevem

December 2003, (16.12.) »A skupina«

115. TRANSAKCIJA IN AKCESORIJE? 1050 člen OZ - transakcija ali poravnava = osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi, z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti. Negotovost je podana tudi, kadar je negotova uveljavitev neke pravice. Vzajemne popustitve: - delna ali popolna pripoznava kakšnega zahtevka druge stranke - odpoved kakšnemu svojemu zahtevku - prevzem kakšne obveznosti - zmanjšanje obrestne mere - podaljšanje roka - privolitev v delna odplačila - pravica do odstopnine Poravnave ni mogoče izpodbijati zaradi laesio enormis (čezmerno prikrajšanje). 1056. člen OZ - poravnava ne vpliva na akcesorije, te se ne smejo povečati, razen če se zastavitelj in porok strinjata. Če je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in tretji, ki je zastavil svojo stvar, še nadalje v zavezi; njuna odgovornost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveča, razen če se s poravnavo strinjata. Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.

116. ODGOVORNOST STARŠEV ZA OTROKE GLEDE NA LETA? 137. člen OZ - otrok do dopolnjenega 7. leta ne odgovarja za škodo, ki jo povzroči drugemu. Od 7. do 14. leta je pri povzročitvi škode soodgovoren, če se dokaže, da je bil pri povzročitvi zmožen razsojati, drugače ne odgovarja. Mladoletnik z dopolnjenim 14. letom odgovarja po splošnih pravilih o odgovornosti za škodo. 142. člen OZ - starši odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov otrok do dopolnjenega 7. leta, ne glede na svojo krivdo. Odgovornosti so prosti, če so podani razlogi za izključitev odgovornosti, popravilih o odgovornosti, ne glede na krivdo. Starši ne odgovarjajo, če je škoda nastala medtem, ko je bil otrok zaupan drugemu in če je ta zanjo odgovoren. Starši pa odgovarjajo za škodo, katero povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil 7 let, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde. Če odgovarja poleg staršev za škodo tudi otrok, je njihova odgovornost solidarna. Če nadzorstvo nad mladoletno osebo ni dolžnost staršev (npr. šola, druge ustanove), temveč koga drugega, ima oškodovanec pravico zahtevati odškodnino od staršev, če je škoda nastala zaradi slabe vzgoje mladoletnika, slabih vzgledov ali grdih navad, ki so mu jih dali starši, ali če se tudi sicer škoda lahko pripiše njihovi krivdi (posebna odgovornost staršev).

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 31

»B skupina«

117. FORMULIRAJ TOŽBENI ZAHTEVEK V PRIMERU REBUS SIC STANTIBUS! Clausula rebus sic stantibus → po sklenitvi pogodbe nastanejo okoliščine, ki otežujejo izpolnitev eni stranki in bi bilo neupravičeno obdržati pogodbo v taki obliki. Nesorazmerje po sklenitvi pogodbe; sodišče nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. Tožbeni zahtevek: stranka katere izpolnitev je otežkočena oz. ne more uresničiti namena pogodbe, lahko vloži tožbeni zahtevek na razveljavitev pogodbe oz. razvezo pogodbe, vendar pa te pravice nima, če ji druga stranka ponudi ali privoli, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. Primer: kupna pogodba – po sklenitvi pogodbe je predmet poškodovan → kupec lahko zahteva razvezo pogodbe, ker poškodovani predmet ne ustreza namenu pogodbe, zaradi katerega je sklenil pogodbo. Vendar pa se pogodba ne bo razvezala, če prodajalec ponudi ustrezno popravilo predmeta, zamenjavo za nov predmet ali sorazmerno zmanjšanje kupnine. Januar 2004, (20.1.)

118. ALI JE ZA CIVILNEGA SODNIKA ZAVEZUJOČA KAZENSKA SODBA?

O kazenski odgovornosti odloča kazensko sodišče, vendar je kd hkrati tudi civilni delikt. V adhezijskem postopku lahko odloča kazensko sodišče namesto civilnega (načelo smotrnosti), vendar ni to obveznost kazenskega sodišča, ni pa mogoče odločati o kazenski odgovornosti v civilnem postopku. Civilno sodišče je tako vezano na obsodilno sodbo kazenskega sodišča glede obstoja kd in kazenske odgovornosti, ni pa vezano na oprostilno sodbo.

119. PROCESNE OBRESTI? 381. člen OZ - procesne obresti: od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo, torej od dneva vložitve tožbe dalje. Tako so dopustne obrestne obresti od procesnih obresti–izjema od prepovedi obrestovanja obresti (usurae usurarum= obrestovanje obresti). Ne ultra alterum tantum – obrestovanje se ustavi, ko obresti dosežejo višino glavnice (pogodbene obresti).

120. LATINSKA IMENA ZA PRODAJNO, NAJEMNO IN STARINSKO POGODBO? Prodajna pogodba – emptio venditio Najemna pogodba – locatio conductio rei Starinarska pogodba – contractus aestimatorius

121. POSEBNOSTI PRI PREVZEMU DOLGA, ČE JE STVAR PRENOSA OBREMENJENA S HIPOTEKO?

428. člen OZ - (privativni učinek pri prevzemu dolga): če je bilo ob odtujitvi kakšne nepremičnine, na kateri je hipoteka, med odtujiteljem in pridobiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, če hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v 3 mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbi o prevzemu dolga, šteje, da je vanjo privolil. V pisni zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico, ker se sicer šteje, kakor da zahteve ni bilo. Primer: Na nepremičnini imamo zastavno pravico . Prodajalec nepremičnine je dolžnik in po prodaji le-te še vedno ostaja dolžnik. Kupec kupi obremenjeno nepremičnino. Kupec in prodajalec to poračunata v ceni. Vendar bi zastavni upnik še vedno lahko terjal zastavitelja (prodajalca). Tako kupec prevzame še njegov dolg, zastavni upnik pa mora v to privoliti. Tu velja izjema od načela qui tacet, cum loqui potuit et debuit,

consentire videtur = kdor molči, ko je mogel in moral govoriti, se zdi da pritrjuje.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 32

Marec 2004, (16.3.)

122. RAZLIKE PRAVNIH PRAVIL PRI POO IN NOO? Med POO in NOO ni pomembnih razlik, imamo t.i. monizem OO, čeprav zakon (OZ) to ureja na dveh mestih, v sklopu poslovne in neposlovne OO, zato tudi ni dveh odškodnin. 246. člen OZ – navaja uporabo določb o povrnitvi škode. Za POO velja smiselna uporaba določb o NOO. 239.-246. člen OZ = POO (subjektivna-objektivna odgovornost, zmanjšanje odškodnine, izključitev odškodnine, teorija predvidljivosti) – do škode pride v zvezi s kršitvijo pogodbe (culpa in contrahendo = škoda v kontrahiranju) v fazi sklepanja ali pa kasneje, ko je že sklenjena. 131.-189. člen OZ = NOO (subjektivna/objektivna odgovornost) je škoda, ki nastane oz. izvira iz protipravnih ravnanj.

123. NEMO CONTRA SE SUBROGASE CENSETUR – POJEM IN PRAKTIČNI PRIMER?

Cedent ne sme zaradi opravljene cesije priti v slabši položaj. To načelo se omenja v zvezi z akcesorijami-varščinami. 276. člen OZ – (delna cesija) tako npr. pri delni izpolnitvi upnikove terjatve preidejo stranske pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev te terjatve na izpolnitelja le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka. Prioritetno se bo z akcesorijami poplačal prvi upnik.

124. KDAJ SE PREVZEM DOLGA ŠTEJE KOT PREVZEM IZPOLNITVE? 427. člen OZ – prevzem dolga se opravi s pogodbo med dolžnikom in prevzemnikom, v katero privoli upnik. Vendar ima taka pogodba učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni.

April 2004

125. ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM? Caput contraversum – negotove in sporne okoliščine Kadar gre za zmoto, ki se nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliščinah, ki so caput contravesum. V takih primerih zmote ni mogoče uveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to okoliščino spraviti s sveta in sta se sporazumeli, da je ne bosta preiskovali, marveč sta poiskali novo rešitev s poravnavo.

126. DRUŽBA CIVILNEGA PRAVA – RAZLOGI ZA PRENEHANJE IN POSLEDICE? → glej vprašanje 102 Ni isto kot družbena pogodba. Družba civilnega prava – ni pravna oseba, je organizacija, ki nastane na podlagi družbene pogodbe, navadno med svobodnimi poklici (notarji, odvetniki, računovodje). Družba – dve ali več oseb se zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevali doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo.

Maj 2004 (18.5.)

127. DENARNA ODŠKODNINA PRI NEPREMOŽENJSKI ŠKODI? Denarna odškodnina (ekvivalenca) pri nepremoženjski škodi velja za denarne zahtevke fizičnih in pravnih oseb. 179. člen OZ – za pretrpljene telesne bolečine in duševne bolečine, zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti, okrnitve svobode ali osebnostne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina odvisna od povračila premoženjske škode, pa če tudi

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 33

premoženjske škode ni. Višina odškodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njihovo naravo in namenom. 180. člen OZ – pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine, zaradi smrti ali težke invalidnosti bližnjega, pripada tudi ožjim družinskim članom - zakonec, otroci, starši, bratje in sestre, če je med njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost. 181. člen OZ - pravico do pravične denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin ima tudi oseba, ki je bila s prevaro, silo ali zlorabo kakršnega razmerja podrejenosti, ali odvisnosti zapeljana h kaznivem spolnem občevanju ali drugemu spolnemu dejanju, kot tudi oseba, proti kateri je bilo storjeno kakšno drugo kd zoper dostojanstvo osebnosti ali moralo. 182. člen OZ - sodišče prisodi na zahtevo oškodovanca odškodnino tudi za bodočo nepremoženjsko škodo, če je po običajnem teku stvari gotovo, da bo škoda trajala tudi v bodočnosti.

128. NAŠTEJ INSTITUTE ZA UTRDITEV OBVEZNOSTI! 1. poroštvo 2. zastava 3. kavcija (varščina) 4. retencija (pridržna pravica) 5. ara 6. pogodbena kazen 7. predujem (avans) 8. pripoznava dolga 9. pridržek lp 10. obresti 11. zakonite zamudne obresti Porošvto = neodplačna obveznost, po kateri je dolžan porok izpolnitvi obveznost glavnega dolžnika, kolikor ta ne izpolni sam. Zastava = dolžnik ali tretji (zastavitelj) se zaveže nasproti upniku,da mu bo izročil neko premičnino ali pravico, da bi se ta lahko poplačal iz vrednosti prepuščene dobrine, upnik pa se zaveže, da bo prejeto stvar hranil in jo po plačilu terjatve nepoškodovano vrnil zastavitelju. Kavcija = pomeni ustanovitev zastavne pravice (ročna zastava ali hipoteka) ali pridobiti poroka. Retencija = upnik zapadle terjatve sme stvar pridržati, ki jo ima v zakoniti detenciji (posesti), dokler ni plačana terjatev, če pa mu ni plačana, pa se po obvestilu dolžnika poplača kot zastavni upnik. Ara = je premoženjska korist. Denar, nadomestne stvari, VP ki jih ob sklenitvi pogodbe ena stranka izroči drugi zaradi utrditve obveznosti. Ara kot odstopnina (skesnina) = sporazum strank, da lahko odstopi en ali drugi od pogodbe, če da odstopnino. Pogodbena kazen= dogovor med upnikom in dolžniku, s katerim se zaveže dolžnik upniku opraviti kakšno premoženjsko izpolnitev za primer, da pogodbe ne bi izpolnil oz. nepravilno izpolnil. Avans = vnaprejšnja izpolnitev, stranka opravi dajatev ali storitev pred zapadlostjo. Pripoznanje dolga = dolžnik upniku prizna, da njegova obveznost obstoji. Najvažnejša posledica pripoznanja je pretrganje zastaranja. Pridržek lp = dogovor, s katerim si izročitelj stvari pridrži pravico razpolage ali lp tudi po izročitvi kupcu, dokler ta ne plača celotne kupnine.

Junij 2004 »B skupina« 129. PRAVNO RELEVANTNA ZMOTA. OPREDELI POJEM ERROR IN NEGOTIO!

Pravno relevantna zmota mora biti bistvena, nanaša se na bistvene lastnosti predmeta, okoliščine, ki so odločilnega pomena, osebo s katero se sklepa pogodba in pa mora biti opravičljiva. Zmota bi bila neopravičljiva, če ne bi stranka ravnala z dovoljeno skrbnostjo, ki se zanjo zahteva, torej s skrbnostjo dobrega gospodarja/gospodarstvenika/strokovnjaka.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 34

Error in negotio je zmota v pravnem poslu. Je bistvena in resna zmota in si je težko zamisliti, da bi stranki pogodbo sklenili, ko bi za resnično voljo druge stranke vedeli. Npr. nekdo proda stvar, druga stranka pa stvar vzame, ker misli, da je izročena na posodo. Tu je prevzemnik v zmoti glede pravnega naslova, največkrat pa gre za disenz, nesoglasje.

130. POZNEJŠA MOŽNOST PREDMETA POGODBE? Pogodba, sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, če je predmet obveznosti, ki je bil v začetku nemogoč, postal mogoč, preden se je uresničil pogoj ali preden je iztekel rok. 36. člen OZ – poznejša dopustnost ni mogoča

131. DVA VIDIKA PRODUCENTSKE ODGOVORNOSTI? • Subjektivna odgovornost (odgovornost za embalažo, navodila) • Objektivna odgovornost (npr. miš v koka koli)

Za škodo, ki nastane, ker proizvod nima lastnosti, katere producent razglaša, mora producent odgovarjati. Za producentsko odgovornost, ki izvira iz napake produkta, je naše pravo vzelo v poštev objektivno odgovornost (če da tovarna na trg izdelek v zaprti embalaži, katere vsebine trgovec ne more kontrolirati ne more stranka, ki je uporabila izdelek, kateri je škodljiv, zahtevati odškodnino od trgovca, temveč od producenta) – odgovornost brez krivde – objektivna odgovornost 1) odg. zarod napake OO

2) odg. za nevarne lastnosti stvari

132. DVA VIDIKA ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PRODAJALCA ZA STVARNE NAPAKE?

Odškodninska odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari ima dva temelja, in sicer v pravilih o jamčevanju za napake in garanciji za brezhibno delovanje stvari. Na podlagi jamčevanja ima kupec zahtevke: - popravilo / zamenjava stvari - zmanjšanje kupnine - odstop od pogodbe Kupec lahko izbere katerokoli sankcijo alternativno. Poleg teh zahtevkov ima kupec vedno pravico zahtevati povrnitev škode. Prodajalec kupcu odgovarja tudi za refleksno škodo. Gre za objektivno odgovornost. Na podlagi garancije pa kupec ne more izbirati sankcij alternativno, temveč so določene v vrstnem redu: - popravilo - zamenjava - razveza pogodbe/znižanje kupnine Gre za odgovornost prodajalca in proizvajalca. Popravila za garancijo ne izključujejo pravil za jamčevanje, vendar pa zahtevkov ne smeš kumulirati, ne obogateti in ne zahtevati dvojne odškodnine.

133. PRIMER! Lubo želi prodati TV Robiju za 100 000 sit (tolikšna je dejanska cena, ki je obema znana). Ker pa ima Robi rojstni dan mu Lubo proda aparat za 70 000 sit, ostalo (30 000 sit) pa mu podari kot darilo za rojstni dan. Na praznovanju pride do diskusije, zaradi katere Robi pretepe Luba. Lubo želi TV nazaj. Kakšen pravni posel je bil sklenjen. Katera pravila bi bilo treba uporabiti, da bi Lubo lahko dobil TV nazaj ? Gre za mešano darilo.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 35

DODATNO

134. RAZLOGI ZA RAZBREMENITEV SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI? 136., 137., 138., 139. člen - Načeloma nisi omejen v razlogu. Razlogi so: -motnje v duševnem stanju in prehodna nerazsodnost; - mladoletnost; -silobran; -stiska; -odvrnitev škode od drugega; -samopomoč; -privolitev oškodovanca.

135. ŠKODLJIVO DEJSTVO KOT PREDPOSTAVKA ODŠKODNINSKE

ODGOVORNOSTI? Škodljivo dejstvo je ena od predpostavke (4) odškodninske odgovornosti. Predstavlja ga lahko dogodek (ni odvisno od človeka) ali ravnanje človeka. Temeljna značilnost škodljivega dejstva je nedopustnost, ki je lahko kršitev prava, pravno zavarovanega interesa ali pogodbe. Nasprotuje načelu neminem laedere, vendar se lahko v določenih primerih izključi nedopustnost škodljivega dejstva in škode (silobran, privolitev oškodovanca in posegi državnih organov (rušenje črne gradnje)). Obstajajo pa tudi primeri, kjer se lahko izključi samo škodljivo dejstvo, ne pa tudi škoda (skrajna sila, posegi upravnih organov (razlastitev za gradnjo avtoceste), zakonski interes posameznika).

136. POSEBNOSTI ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI PRODAJALCA, ČE SE POGODBA RAZDERE ZARADI STVARNIH NAPAK?

503. člen - če je bila prodaj pogodba razdrta, zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, ima druga stranka pravico do povračila škode, če jo zaradi tega trpi, po splošnih pravilih o povrnitvi škode nastale s kršitvijo pogodbe → napotitev na 243. člen 243. člen - upnik (kupec) ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati do kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila tokrat znana ali bi mu morala biti znana 504. člen - če je bila pogodba razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, stvar pa ima dnevno ceno, lahko druga stranka zahteva razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi in dnevno ceno na dan, ko je bila pogodba razdrta, na trgu kraja, v katerem je bil opravljen posel. 505. člen – (kritni kup oz. prodaja) če je bil predmet prodaje neka količina po vrsti določene snovi, pa ena stranka ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oz. kupiti zaradi kritja, ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi in kupnino pri kritni prodaji oz. kritnem kupu. Prodaja oz. kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in primeren način. O nameravani prodaji oz. kupcu mora upnik obvestiti dolžnika. 506. člen - poleg pravice do povračila škode ima pogodbeno zvesta stranka tudi pravico do povračila morebitne večje škode.

137. OPREDELI POJEM IN POMEN INKORPORACIJE IN NEGOCIABILNOSTI PRI VP!

Inkorporacija – utelešenost terjatve v papirju. Terjatev ni stvar, potreben je njen opis (inkorporacija). Terjatev in papir je eno. S prenašanjem papirja se prenaša tudi terjatev; če se prenese papir, se s tem prenese tudi pravica, ki je inkorporirana (povezana) s papirjem. Negociabilnost – prenosljivost. Terjatev se prenese z enega na drugega. Prenašamo jih kot stvari (modus

aquirendi je cesija). Imamo različne VP, ki se različno prenašajo z različnimi načini: cesija, tradicija (imetniški), indosament (orderski). Inkorporacija in negociabilnost sta značilnosti za popolne vrednostne papirje (imetniški, prinosniški, orderski). Menica je načeloma popoln VP, če pa ima rekta klavzulo je nepopoln.

138. NAVEDI 3 PRIMERE VERZIJSKEGA ZAHTEVKA! Naravni dogodek; živali se pasejo na sosedovem travniku, naplavine, banka nakaže 3. osebi moj denar; najemnik da prepleskati stanovanje,..

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 36

139. POMEN DEJSTVA, DA JE PRODAJALEC VEDEL ZA NAPAKO? Če je bila podajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana, kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal, ali obveznosti, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki in niti tedaj, ko se je napaka prikazala šele po 6 mesecih od izročitve stvari.

140. KAKO OZ UREJA PRI JAMČEVALNIH ZAHTEVKIH ZA STVARNE NAPAKE PRAVICO KUPCA UVELJAVLJATI ODŠKODNINO?

468. člen - kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca lahko zahteva od prodajalca : 1. izpolnitev pogodbe (odprava napake ali zamenjava stvari) 2. znižanje kupnine 3. odstopi od pogodbe V vsakem izmed teh primerov jamčevalnih zahtevkov ima kupec pravico zahtevati povrnitev škode → odškodnina circa rem – vezano na grajanje napak. Poleg tega in neodvisno od tega odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninske odgovornosti – odškodnina extra rem.

141. PRIMERI, KO JE POBOT IZKLJUČEN KLJUB TEMU, DA SO PODANI POGOJI?

1. terjatev je nastala z namerno povzročitvijo škode (povrnitveni zahtevek je tu močnejši od dajatvenega) 2. terjatev, ki je ni mogoče zarubiti 3. terjatev iz zakonite obveznosti preživljanja 4. ko je stvar dana v hrambo, posodo 5. terjatev odškodnine za nepremoženjsko škodo, storjeno z okvaro zdravja ali povzročitvijo smrti

142. NEPRISTNA GESTIJA? 205. člen - OZ jo omenja zgolj kot nepristno poslovodstvo → kdor opravlja tuj posel z namenom, da obdrži zase dosežene koristi, čeprav ve, da je posel tuj (zavedna gestija), mora na zahtevo tistega čigar posel je opravljal , dati račun kot poslovodja brez naročila in mu izročiti vse dosežene koristi. Tisti, čigar posel je opravljal, lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje in še povrnitev škode. Nepristna gestija se obravnava enako kot nedopustna (prepovedana) gestija, kjer gre za odgovornost casus

mixtus in mora gestor povrniti dejansko škodo in izgubljen dobiček.

143. ZLOŽNA, MEŠANA POGODBA + PRIMERI? Zložne pogodbe so tiste, kjer je več pogodb v medsebojni odvisnosti (veljavnosti). Veljavnost ene pogodbe je odvisna od veljavnosti druge. V teh pogodbah ostajajo značilnosti posameznih pogodb. Primer : nakup avta + najem garaže (če ne bi kupil avta, ne bi rabil garaže) Mešane pogodbe so pogodbe, kjer gre za zlitje več pogodb. Vsebujejo le sestavine posamezne pogodbe; kadar se dogovoriš več stvari – gre za eno pogodbo, pri zložnih pa za več pogodb. Uporabljajo se različne razlage mešanih pogodb: - delitvena metoda (sporne stvari se rešujejo s pravili teh posameznih pogodb) - absorbcijska metoda (sestavina ene pogodbe je bistvena) - kreacijska metoda (nova pravila)

144. IZPOLNITVENI ZAHTEVEK PRI JAMČEVANJU ZA STVARNE NAPAKE? RAZLOŽI MODALITETE, POGOJE!

468. člen - izpolnitveni zahtevek kupca se glasi na odpravo napake na stvari, če je to ekonomično (tako pri genus kot pri species), ali pa zamenjavo stvari (samo pri genus, pri species to ni mogoče). Če kupec ne dobi zahtevane izpolnitve pogodbe v primernem roku, obdrži pravico odstopiti od pogodbe ali znižati kupnino.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 37

480. člen - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil podajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu, šteto od dneva, ko mu je poslal obvestilo, razen, če jih zaradi podajalčeve prevare ni mogel uporabiti. Uveljavlja se tudi perpetuiranje ugovorov.

145. RAZLIKA MED PARCIALNIM POSOJILOM IN DRUŽBENO POGODBO? Parcialno (parciarično) posojilo je posojilo, kjer se posojilodajalec dogovori s posojilojemalcem, da bo namesto obresti (prispevek) udeležena na dobičku. Družba pa je pogodba, kjer se 2 ali več oseb zaveže, da si bodo s svojimi prispevki prizadevale doseči z zakonom dopustni skupni namen, tako kot je določeno s pogodbo. Družbena pogodba ima nek skupen namen, delovanje, odločanje kar pri parciaričnem posojilu ni mogoče govoriti.

146. PRENEHANJE OBVEZNOSTI IPSO IURE (BREZ VOLJE STRANK)? 1. združitev (confusio) = lastnost upnika in lastnost dolžnika se združita v eni osebi, zaradi česar terjatev preneha, saj lahko terjatev obstoji le med dvema strankama. 2. prenehanje subjektov obveznosti = smrt oz. prenehanje pravne osebe z likvidacijo. Praviloma lahko obligacijsko razmerje nadaljujejo dediči oz. tisti, ki je prevzel likvidnostno premoženje pravne osebe, razen v primeru, - če gre za osebne lastnosti dolžnika ali upnika, - če je obvez. nastala glede na osebne sposobnosti dolžnika. 3. prenehanje upnikovega interesa = če je namen obveznosti dosežen kako drugače in ne z izpolnitvijo. Drugi primeri prenehanja: * normalni : izpolnitev * ipso iure : 1 – confusio

2- prenehanje subjekta 3- prenehanje upnikovega interesa

*sporazum strank: 1- dajatev namesto plačila 2- novacija * opcija ene stranke: 1- pobot ali kompenzacija 3- odpust dolga 2- sodna položitev 4- razveza 3- samopomočna prodaja

* drugo: 1- nemožnost izpolnitve 4-razveza z opcijo 2- potek časa, odpoved (odstop,odpoved)

3- ničnost 4- izpodbojnost 5- razveza zaradi neizpolnitve

6- razveza zaradi spremembe okoliščin; 7- razveza zaradi čezmerne; 8- razveza zaradi odstopa

147. KATERIH IMENSKIH POGODB ZOR NI UREJAL IN SO ZDAJ V OZ? - izročilna (tudi v ZD) - družbena, posodbena, darilna (bile v ODZ) - pogodba o preužitku, pogodba o dosmrtnem preživljanju, skupnost

148. OPIŠI IN NAŠTEJ ZNAČILNOSTI 3 KUMUTATIVNIH IN TVEGANIH POGODB!

1) kumutativne so tiste, kje je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi pa je stranki znana ob sklenitvi pogodbe

• posodbena: je neodplačna, dvostransko obveznostna, je pogodba o uporabi, konsenzualna,… • podjemna je pogodba o storitvah, konsenzualna, odplačna, dvostransko obveznostna,… • menjalna je …

2) aleatorične ali tvegane pogodbe pa so tiste, ko se iz pogodbe ne vidi dajatev, ni jasna obligacija. Njihova veljavnost oz. uresničitev je odvisna od nekega negotovega dogodka. Koristi stranke, ki jo prejme, se ne da ovrednoti ob sklenitvi pogodbe. Vrednost izpolnitve je odvisna od negotovega dogodka (igra, stava, žreb,…).

• pogodba o negotovem izidu dogodkov in o negotovi stvari • zavarovalna pogodba

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 38

• pogodba o preživljanju (izročilna, preužitkarska, o dosmrtnem preživljanju)

149. EXCº NON ADIMPLETI CONTRACTUS? Je ugovor na izpolnitev pogodbe (ugovor neizpolnjene pogodbe) 101. člen – v dvostranski pogodbi ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni pripravljena sočasno izpolniti svoje obveznosti, razen če je dogovorjeno ali z zakonom določeno kaj drugega ali, če kaj drugega izhaja iz narave posla. Če pa na sodišču ena stranka ugovarja, da ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, dokler tudi druga stranka ne izpolni svoje, ji sodišče naloži, da mora svojo obveznost izpolniti takrat, ko jo izpolni tudi druga stranka.

150. DUTY TO MITIGATE (pri POO)? Je dolžnost upnika skrbeti, da se ob kršitvi pogodbe škoda ne poveča. 243./4 člen - stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. Je dolžnost odpravljanja posledic škode.

151. ALIUD – KAKO KUPEC UVELJAVLJA SVOJE PRAVICE? Aliud pomeni drug predmet izpolnitve. Gre za izpolnitev s predmetom, ki sploh nima veze s predmetom izpolnitve. V takem primeru lahko kupec uveljavlja pravice iz neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve. Tako ima kupec na voljo 2 možnosti: izpolnitveni zahtevek in odškodninski zahtevek. Kupec lahko zahteva zamenjavo stvari, znižanje kupnine oz. odstopi od pogodbe (ius variandi kupca), poleg teh zahtevkov pa ima vedno tudi pravico do povračila škode, tudi refleksno škodo. Če je aliud gre za nepravilno izpolnitev pogodbe.

152. UGOVORI CESSUSA DO CESIONARJA? 1. ugovori, ki jih je imel prej zoper cedenta → cessus lahko pobota proti cesionarju kar ima proti cedentu (izjema od načela medsebojnih, vzajemnih terjatev), vendar samo terjatve, ki jih je proti cedentu pridobil do dneva obvestila o cesiji. 2. ugovori zoper cesionarja → iz njunega razmerja, če je cesionar kaj dolžan cessusu. 3. ugovori iz cesije → kadar cesija ni veljavna (npr. jo prepoveduje zakon). 4. ugovori iz temeljnega posla → iz posla med upnikom in dolžnikom, iz katerega je terjatev nastala (npr. terjatev še ni dospela) – excº non adimpleti contractus (npr. ni mi izročil avta).

153. ODGOVORNOST POROKA ZA STROŠKE IN OBVESTI? Če ni drugega dogovora, odgovarja porok za stroške in obvesti enako kot glavni dolžnik 1017. člen – obseg porokove obveznosti - porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če pa je tako dogovorjeno, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti. Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje. Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika. Zamudne in pogodbene obveznosti - Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastale z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega. Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe

154. PERICULUM OBLIGATIONIS, PERICULUM REI PRI MANDATU - periculum rei = nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari, - periculum obligationis = nevarnosti pri obligacijah Pri mandatu nosi breme periculum rei in periculum obligationis mandant (naročnik posla). Ta odgovornost je določena že po zakonu, kajti mandat je pogodba, s katero se mandatar zaveže, da bo odplačno ali neodplačno opravil posel ali dejanje za račun (riziko) mandanta. Tako mora mandant povrniti prevzemniku naročila celo v primeru, če se je njegov trud brez njegove krivde izjalovil, vse potrebne stroške, ki je imel z

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 39

izpolnitvijo naročila, skupaj z obrestmi od dneva, ko jih je plačal. Prevzeti mora obveznosti, ki jih je mandatar prenesel nase, ko je v svojem imenu upravljal zaupane posle, ali pa ga kako drugače teh obvez. oprostiti. Mandant je dolžan povrniti mandatarju škodo, ki mu je brez njegove krivde nastala pri izpopolnjevanju naročila. Mandatar dela v breme in korist mandanta.

155. POGODBA JE NEVELJAVNA ZARADI IZPODBIJANJA NAPAKE VOLJE. KDO IN V KAKŠNIH POGOJIH LAHKO IZPODBIJA?

Razlogi za izpodbijanje se vežejo na upravičence. Izpodbijanje je mogoče v primerih: - omejene poslovne sposobnosti strank - napake volje (zmota, prevara, grožnja) - če tako določi zakon (prepoved eni stranki – relativna ničnost) Upravičenci za izpodbijanje:

• tisti, v čigar korist je izpodbojni razlog določen • univerzalni dedič pogodbene stranke • tisti, v čigar interesu je ta sankcija v zakonu ustvarjena (pravobranilec) • poslovno omejeno sposobna oseba glede pogodb, ki so bile sklenjene brez zakonitega zastopnika, če

vložijo tožbo v 3 mesecih po pridobitvi poslovne sposobnosti Izpodbojnost se ne ugotavlja po uradni dolžnosti sodišča, temveč zakon določa akcijo upravičenca – tožbo oz. izjavo upravičenca. Sopogodbenik stranke, v čigar korist je določena izpodbojnost, lahko od njega zahteva, naj se v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, izreče, ali ostaja pri pogodbi ali ne, ker bo sicer štel, da je pogodba razveljavljena. Posledica razveljavitve je, da morata stranki vrniti tisto, kar je bilo morda že kdaj izpolnjeno ali pa dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob vrnitvi oz. ob izdaji sodbe. Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha po 1 letu od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti oz. 1 letu od prenehanja sile (subjektivni rok). V vsakem primeru pa ta pravica preneha po 3 letih od dneva, ko je bila pogodba sklenjena (objektivni rok). Praviloma razveljavitev učinkuje ex nunc, ali tudi ex tunc (odvisno od samega posla).

156. DOKAZNO BREME PRI SUBJEKTIVNI IN OBJEKTIVNI ODGOVORNOSTI? ▫ Pri subjektivni odgovornosti (krivdni) je breme dokazovanja predpostavk odškodninske odgovornosti na oškodovancu, odgovornost pa se predpostavlja. Subjektivna odgovornost: škodno dejanje, škodo in vzročno zvezo dokazuje oškodovanec. Odgovornost se predpostavlja (domneva). Velja obrnjeno dokazno breme; povzročitelj naj dokazuje, da ni storil škodnega dejanja. Breme dokazovanja ne krivde je na povzročitelju škode. Pri subjektivni odgovornosti se ugotavlja tudi prištevnost osebe, ki je povzročila škodo (pri objektivni pa ne). Predpostavlja se lahko malomarnost, naklep in veliko malomarnost pa je treba dokazati. ▫ Pri objektivni odgovornosti pa predpostavke odgovornosti dokazuje tudi oškodovanec, vzročna zveza pa se domneva. Objektivna odgovornost: škodno dejanje in škodo dokazuje oškodovanec, vzročna zveza se domneva, velja odgovornost po načelu vzročnosti. Gre za odgovornost ne glede na krivdo. Oškodovanec dokazuje, da je obdolženec storil škodo. Za objektivno odgovornost gre samo v 3 primerih: nevarna stvar oz. dejavnost, odgovornost za drugega ter odgovornost po zakonu ali pogodbi. Ekskulpacijski razlogi OO: (1) – višja sila (2) – dejanje tretjega + KN (3) – dejanje oškodovanca + neodvrnljivost, neizogibnost, nepričakovanost (SO): OBDOLŽENEC >>>OŠKODOVANEC - obdolženec dokazuje, da ni storil škode (OO): OBDOLŽENEC <<<OŠKODOVANEC - povzročitelj (obdolženec), oškodovanec pa dokazuje, da je obdolženec storil škodo

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 40

157. BISTVO POSAMEZNIH VRST KOMPENZACIJ? Poznamo več vrst pobota : 1. dogovorjeni (pogodbeni) – compensatio voluntaria 2. enostranski (prisilni) 3. prisilni (zakonski) 4. materialnopravni 5. procesni (sodni pobot) * pogodbeni → stranki se dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane (pactum de

compensando). Tak pobot učinkuje od takrat, ko stranki določita in ne ex tunc, oz. če nič ne določita, od trenutka veljavnost pogodbe naprej. * enostranski → do njega pride ob pogojih, ki jih določa OZ. Upravičena stranka ga uveljavi z izjavo o pobotu – pobotanje na podlagi izjave. Kakor hitro je izjava podana, učinkuje za nazaj - ex tunc, od trenutka, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Zadostuje, da terjatev še ni zastarana, ko je nastala nasprotna terjatev. * prisilni → v zvezi s tečajem. Terjatve, ki so se na dan uvedbe stečajnega postopka mogle pobotati, veljajo avtomatično za pobotane in se ne prijavljajo v stečajno maso, o pobotanih terjatvah pa so upniki dolžni obvestiti stečajnega upravitelja.

158. STRANKE PRI POGODBAH? Stranki obligacijskega razmerja sta upnik in dolžnik, ki so lahko fizične ali pravne osebe. Fizične osebe so naravna bitja, pravne osebe pa so subjekti, ki jim pravo podeli novo kvaliteto – osebam z nekim premoženjem, ki so ga združile za nek poseben namen. Pravna oseba ima tako materialni substrat (premoženje) in personalni substrat (osebe). Pravna sposobnost pravne osebe je specialna-so sposobne biti subjekt pravic in obveznosti, vendar omejeno, le za določeni namen, za katerega je bila ustanovljena. Nasprotje tej tezi je bila teorija ultra vires (posli, sklenjeni izven mej pravne sposobnosti pravne osebe so nični), ki je bila v ZOR-u, danes pa jo OZ ne omenja več – razvoj v smeri splošne pravne sposobnosti pravne osebe Stranke v obligacijskem razmerju lahko nadomestijo tudi njihovi zastopniki.

159. PRENUMERANDNI KUP IN AVANS? Prenumerandni kup pomeni, da kupec kreditira prodajalca. Stranki se dogovorita za plačilo vnaprej. Kupec lahko za to kreditiranje prodajalca zahteva varstvo. Postnumerandni kup pomeni, da prodajalec kreditira kupca (običajno). Če se stranki dogovorita za plačilo za nazaj. Avans pa pomeni plačilo v naprej (predujem). Plačaj prej kot si dolžan. Je institut utrditve obveznosti. Opravljena je delna izpolnitev dolžnika, da izpolni še ostanek. Razlika med prenumerandnim kupom in avansom je v kavzi → pri prenumeradnem kupu gre za kavzo credendi (vzajemna kavza, kjer je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke), pri avansu pa gre za kavzo securite (varščina).

160. FORMA AD SOLEMNITATEM/VALOREM IN FORMA AD PROBATIONEM? KAKŠNE SO SANKCIJE IN INTERPRETACIJA SANKCIJ?

Gre za 2 vrsti obličnosti pogodbe. Forma ad valorem (ad solemnitatem – Cigoj) je obličnost, kjer je oblika pogoj za veljavnost pravnega posla. Če pogodba ni sklenjena v tej obliki potem ne velja. Forma ad

probationem pa je obličnost, ki ima samo ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe. Pogodba je sklenjena, čeprav ni bilo predpisane obličnosti, toda dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni obliki. # Sankcije pri formi od valorem – če pogodba ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka → ničnost pogodbe (pogodba je neveljavna sama po sebi, kar pa kaže, da gre v takih primerih za zavajanje ne samo interesa strank, namreč javnega interesa). # Sankcije pri formi ad probationem – pogodba je kljub nespoštovanju obličnosti, sklenjena. Prizadeta stranka ima tožben zahtevek na izstavitev določene listine, ne pa na sklenitev pogodbe.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 41

161. RELOCATIO TACITA? PRI KATERIH POGODBAH SE OMENJA? Molče obnovljena pogodba (tiha obnovitev). Omenja se pri licenčni, zakupni (najemni) pogodbi in societeti. Če ena stranka (prejemnik licence, najemnik družbnik) po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej izkorišča predmet pogodbe, druga stranka pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova pogodba za nedoločen čas.

162. DUNAJSKO DARILO? Kavza darilne pogodbe je kavza donandi – neodplačanost, ne sme biti obveznosti druge stranke, vendar pa tudi prikrajšanje darovalca ni pogoj za darililno pogodbo (trojanski konj). Dunajsko darilo pomeni, da lahko imaš nedopusten namen, če želiš drugega z darilom oškodovati – torej imaš nedopusten namen pa še vedno gre za darilo.

163. TRAJANJE PREDKUPNE PRAVICE? Danes ni več časovno omejena. Predkupna pravica preneha s potekom časa, ki je določen v pogodbi. Če čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha s potekom 5 let od sklenitve pogodbe.

164. KATERE POGODBE SO UREJENE V SPLOŠNEM DELU OZ? Datio in solutum, cesija, prevzem izpolnitve, prevzem dolga, pristop k dolgu, garancijska pogodba, odstop dolga, pogodba o prizadevanju, pobot, novacija, odpust dolga

165. OPREDELI POJEM VP! 212. člen - VP je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznost njenemu zakonitemu imetniku. Za VP se šteje tudi zapis na mediju, če je to določeno s posebnim zakonom. Bistvene sestavine: - označba VP - firma, sedež oz. ime in prebivališče izdajatelja - firma ali ime osebe, na katero se glasi VP ali označba, da se glasi na prinosnika - označena obveznost izdajatelja - kraj in datum izdaje VP, serijsko številko - podpis izdajatelja oz. faksimile podpisa izdajatelja - lahko še druge sestavine Prenos VP: imetniški >>> z izročitvijo

imenski >>> s cesijo ( po posebnem zakonu tudi z indosamentom) orderski >>> z indosamentom

166. SUBROGACIJA?

Poznamo dve vrsti spremembe obligacijskega razmerja: - personalna subrogacija – sprememba subjekta - realna subrogacija (datio in solutum) – sprememba predmeta

Personalna subrogacija na aktivni strani je sprememba upnika – cesija (prenos terjatve na drugega upnika). Na pasivni strani pa se spremeni dolžnik – prevzem dolga, pristop k dolgu, prevzem izpolnitve. Lahko pa se spreminjata obe strani – spremeni se stranka, ki je v razmerju hkrati dolžnik in upnik Realna subrogacija pa pomeni spremembo predmeta obligacijskega razmerja (npr. datio in solutum).

167. RAZLIKE MED SANKCIJAMI NEFIKSNEGA IN FIKSNEGA POSLA? Pri fiksni pogodbi sta se stranki dogovorili, da je rok bistvena sestavina pogodbe. Če obveznost ni pravočasno izpolnjena, pride do razveze ipso iure. Vendar lahko upnik ohrani pogodbo v veljavi, če po poteku roka nemudoma obvesti dolžnika, da zahteva njeno izpolnitev → posel se spremeni iz fiksnega v nefiksnega. Rok je lahko bistvena sestavina tudi zaradi narave posla (npr. poročna obleka).

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 42

Nefiksna pogodba: izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina. Dolžnik ima pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake obveznosti oz. posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina - razveza pogodbe. Dodatni rok ni potreben, ko je razvidno, da dolžnik tudi v tem roku ne bo izpolnil svoje obveznosti-clausula

iratatoria.

168. PRODAJA S PRIDRŽKOM LP? = pactum reservati dominii

520. člen - Prodajalec določene premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lp tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine. Pridržek lp učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lp notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali rubežem stvari. Na stvareh, o katerih se vodijo posebne knjige, si je mogoče pridržati lp le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig. Nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanje stvari trpi kupec od takrat, ko mu je stvar izročena.

169. PRODAJA NA OBROKE? 522. člen - s pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo plačal v določenih časovnih presledkih. Pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ► novost: ni več predpisane sankcije, če

pogodba ni sklenjena v tej obliki! Pogodba mora poleg stvari in njene cene pri prodaji za gotovino, vsebovati še: skupen znesek vseh obročnih odplačil, vštevši tudi tisto, kar je bilo plačano ob sklenitvi pogodbe, znesek posameznih obrokov, njihovo število ter njihovi roki. Gre za pogodbo pod potrošniškim varstvom (49. člen ZVPot). Prodajalec lahko odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo z začetnim obrokom. Po plačilu začetnega obroka lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo z najmanj 2 zaporednima obrokoma, ki pomenita najmanj 1/8 kupnine. Izjemoma lahko prodajalec odstopi od pogodbe, če pride kupec v zamudo le z 1 obrokom, kadar za plačilo kupnine niso predvideni več kot 4 obroki. Namesto odstopa od pogodbe, lahko prodajalec zahteva od kupca, da plača ves ostanek kupnine, vendar mu mora pred tem pustiti dodaten 15 dnevni rok. Če se pogodba razveže, mora prodajalec vrniti kupcu prejete obroke z obrestmi do dneva, ko jih je prejel, in mu povrniti nujne stroške, ki jih je imel za stvar. Kupec pa mora prodajalcu vrniti stvar v stanju, v kakršnem je bila tedaj, ko mu je bila izročena in mu dati povračilo za njeno uporabo vse do razveze pogodbe.

170. LOMBARDNI KREDIT? Je kreditna pogodba na podlagi zastave VP oz. dragih kovin. Gre za kreditno pogodbo na podlagi zastave VP (1069. člen ZOR→veljajo določbe ZOR, ker je OZ ne ureja). Banka odobri določen znesek kredita proti zavarovanju z zastavo VP, ki pripadajo uporabniku kredita ali komu tretjemu, ki v to privoli. Taka kreditna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati označbo zastavljenega VP, ime oz. firmo in sedež oz. stalno prebivališče imetnika, znesek in pogoje odobrenega kredita, znesek in vrednost VP, ki je bila vzeta za odobritev kredita. Če upravnik po zapadlosti ne vrne dobljenega kredita, sme banka prodati zastavljene VP.

171. POSLEDICE SKLENITVE PRODAJNE POGODBE? S sklenitvijo prodajne pogodbe kupec pridobi terjatev, da se ga naredi za lastnika stvari in izpolnitveni zahtevek.

172. ALI GRE ZA NIČNOST ALI IZPODBOJNOST ALI OBOJE? 1) zmota, prevara, grožnja (objektivna odgovornost dobrovernemu) >>> izpodbojnost 2) možnost konvalidacije >>> izpodbojnost in ničnost 3) prekluzivni rok za uveljavljanje >>> izpodbojnost 4) neugasljivost zahtevka >>> ničnost

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 43

5) pravica zahtevati nazaj >>> izpodbojnost + ničnost

173. STOPNJEVANJE SANKCIJ + PRIMER? Načelo stopnjevanja sankcij pomeni, da če je le možno, naj se posel ohrani v veljavi. Ničnost je najstrožja oz. skrajna sankcija, zato je treba namesto ničnosti, če je to mogoče, upoštevati : 1) - konverzijo 2) - konvalidacijo 3) - delno ničnost 4) - izpodbojnost Primer : 86. člen - pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali, če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

174. RAZLIKA MED POJMI : OBIČAJ, POSLOVNI OBIČAJ, DOBRI POSLOVNI OBIČAJ?

OBIČAJ - pove, kaj se šteje za normalno v pravu. Običaj je domnevna vdaja pogodbenih strank, običajno pravo pa je objektivno pravo. Ponavadi je značilnost običaja splošno sprejeto gledišče in dolgotrajnost. Po navadi postane običaj pravo šele, ko postane pravo nezadostno. Običaji pomenijo vir prava samo, kolikor se stranke nanje sklicujejo. POSLOVNI OBIČAJ - trgovinski običaji oz. običaji prometu. Poslovni običaj ne vsebuje moralne norme. Gre za poslovne navade, uzance, ki se uporabljajo, če se stranke za njihovo uporabo izrecno dogovorijo, drugače pa se pravila uzanc, ki vsebujejo določbe, ki jih ureja OZ, ne uporabljajo več (opting out). DOBRI POSLOVNI OBIČAJ - so moralne norme, ki vežejo stranke v pravnem prometu. Stranke o njih ne morejo odločati, ti običaji veljajo, kakor pravo, kajti zakon določa, da morajo udeleženci v obligacijskem razmerju v pravnem prometu ravnati v skladu z dobrimi poslovnimi običaji – pravni standard.

175. POMEN NAČELA SKRBNOSTI? 6. člen - udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskega razmerja-skrbnost dobrega gospodarja, oz. dobrega gospodarstvenika (pri gospodarskih pogodbah); pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti pa morajo ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običaju – skrbnost dobrega strokovnjaka. Načelo skrbnosti je pravni standard, z njim si pomagamo pri sferi odškodninske odgovornosti. Držati se ga moramo med sklepanjem in izvajanjem pogodbe. Skrbnost kot načelo nam pomaga pri: presoji nekega ravnanja, ugotavljanju stopnje krivde (gradacija krivde).

176. RAZLIKE MED NIČNOSTJO IN IZPODBOJNOSTJO?

NIČNOST IZPODBOJNOST = absolutna neveljavnost; skrajna sankcija - razlogi: 1. kršitev ustave, zakona, morale 2. poslovna nesposobnost - upravičenci : 1. vsakdo, ki ima pravno relativni interes, 2. sodišče po uradni dolžnosti - ne zastara, učinkuje ex tunc - možna delna ničnost in konverzija - celo ničen posel lahko konvalidira (v nasprotju z 90. členom OZ), kar pomeni da ne more kdo tretji izreči posel za neveljaven, če se oškodovana stranka z njim strinja (npr. oderuška pogodba)

= relativna neveljavnost - razlogi : 1. omejena poslovna sposobnost 2. napake volje 3. zakon tako določa (npr. čezmerno prikrajšanje) - upravičenci: 1. tisti, v čigar korist je izpodbojni razlog določen 2. univerzalni dedič 3. tisti, v katerem interesu je ta sankcija v zakonu ustanovljena (pravobranilec) 4. poslovno omejeno sposobna oseba glede pogodb, ki so bile sklenjene brez zakonitega zastopnika, če vložijo tožbo v 3 mesecih po

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 44

pridobitvi poslovne sposobnosti - zastara v 1 letu od dneva, ko je upravičenec izvedel za izpodbojni razlog oz. v 3 letih od dneva sklenitve te pogodbe - učinkuje ex nunc ali ex tunc

177. ACTIO POPULARIS?

133. člen - popularna tožba. Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi. Sodišče odredi na zahtevo zainteresirane osebe ustrezne ukrepe za preprečitev nastanka škode ali vznemirjanja ali odstranitev vira nevarnosti na stroške njenega posestnika, če ta sam tega ne stori.

178. CIVILNA KAZEN V OZ? Poznamo 2 funkciji odškodninskega prava: * kazen v kazenskem postopku * odškodnina v civilnem postopku V civilnem pravu so sankcije premoženjske, tudi pri kršenju osebnostnih pravic so sankcije premoženjske, vendar pa ni premoženjska ekvivalenta. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah - v vsakem primeru lahko to pravico zahtevaš nazaj – kondikcija (je posledica neveljavnosti). Vendar pa je ne more zahtevati, če bi jo dal npr. za nakup orožja (condictio ob turpem causam).

179. POSLEDICE IZPOLNITVE POGODBE? Z izpolnitvijo preneha obveznost (normalen način prenehanja obveznosti), ne pa tudi obveznostno razmerje, npr. sodni polog. Subrogacija – tisti, ki plača, izpolni. Ne preneha pa med novim upnikom in dolžnikom.

180. KAJ JE PUNKTACIJA IN RAZLIKE DO PREDPOGODBE? Punktacija = je osnutek pismene pogodbe. Stranke se dogovorijo in o svojem dogovoru napišejo listine, ki vsebujejo le glavne točke pogodbe, ter tako listino podpišejo z namenom, da bodo pozneje napisale listino, ko bo vsebovala njen celotni dogovor. Je popolna pogodba v tistih točkah, glede katerih so stranke že dogovorjene. Predpogodba = je pogodba o tem, da bosta stranki kasneje sklenili (glavno) pogodbo. Je obveznostna pogodba, katera izpolnitev je sklenitev druge pogodbe. S predpogodbo morajo biti določeni vsaj bistveni elementi bodoče pogodbe. Pogoj je, da se okoliščine ne spremenijo, če pa se spremenijo tako, da pogodba v teh okoliščinah sploh ne bi bila sklenjena, pogodba ni več obvezna. Ker je vsebina pogodbe že s predpogodbo določena, je mogoče predpogodbo iztožiti, tako, da sodbo nadomesti pogodbo.

181. DELITEV POPOLNI / NEPOPOLNI VP? Delitev poteka glede na stopnjo inkorporacije pravice v VP. * POPOLNI : - 100/% inkorporacija - to so prinosniški / imetniški VP - prenos teh pravic iz VP ni mogoč brez listine - pravica nastane šele z vpisom - orderski (menica, ček ) = tradicija + indosament - inkorporacija + negociabilnost (prenosljivost) *NEPOPOLNI: - določene funkcije lahko opravljaš brez listine - pravica nastane pred zapisom na papir - vinkulirani, imenski, rekta, police življenjskega zavarovanja , zastavni listi…

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 45

- ne morejo se prenašati s tradicijo

182. ZASTARALNI ROKI PRI OBRESTIH IN PRAVICI DO PREŽIVLJANJA? * obresti >>> zastarajo v 3 letih od dospelosti posamičnih terjatev. Če pa glavna terjatev zastara že prej, zastarajo tudi te obveznosti prej. *pravica do preživljanja >> ne zastara. Zastarajo pa lahko posamezni zahtevki.

183. KDAJ JE NASLOVNIK SPREJEL PONUDBO, ČE JE MOLČAL? 30. člen - če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo. Brez učinka je določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev, veljala za sprejem ponudbe. Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Prav tako mora tisti, ki je ponudil drugemu, da bo po njegovih naročilih opravljal določene posle, ter tisti, v čigar dejavnost spada izvrševanje takih naročil, izvršiti dobljeno naročilo, če ga ni takoj zavrnil. Če naslovnik ponudbe oz. naročila ni zavrnil, se šteje, da je bila pogodba sklenjena v trenutku, ko je ponudbo oz. naročilo dobil. Torej molk zavezuje samo: - pri stalni poslovni zvezi glede določenega blaga - pri obratovalni dolžnosti Sprejem ponudbe >>> ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema ponudbo (akceptna teorija) >>> sprejem ponudbe se lahko umakne (preklic ni možen), če ponudnik prejme izjavo o umiku pred izjavo o sprejemu ali sočasno z njo.

184. RAZLIKA MED POGODBO O PRIZADEVANJU IN GARANCIJSKO POGODBO?

Razlika izvira iz odškodninske odgovornosti. Pri pogodbi o prizadevanju gre za subjektivno odgovornost, stranka se zaveže zgolj, da si bo prizadevala izpolniti pogodbo po svojih najboljših močeh, ne zaveže pa se doseči želenega rezultata (npr. zdravljenje). Pri garancijski pogodbi oz. pogodbi o uspehu, pa stranka odgovarja objektivno – odgovarja za dosežen rezultat ne glede na krivdo. Stranka garantira, da bo določena stvar določen čas brezhibno delovala.

185. ZASTARANJE. PRETRGANJE IN ZADRŽANJE ZASTARANJA? Zastaranje je institut spremembe obveznosti. Bistvo zastaranja je v tem, da z iztekom zastaralnega roka ugasne, preneha zahtevek za uveljavitev pravice, medtem ko sama pravica ne preneha – terjatev ostane. Terjatev se le spremeni iz civilne obligacije, ki jo varuje pravni red, v naturalno obligacijo, ki takega varstva nima. Splošni zastaralni rok je 5 let in velja, kadar z zakonom ni določen poseben zastaralni rok – 3 leta, 2 leti 1 leto, 6 mesecev. *impedimentum preascriptionis = zadržanje zastaranja. V določenih, v zakonu naštetih primerih, zastaranje ne teče. Ko vzrok preneha, se zastaranje nadaljuje, čas, ki je pretekel pred zadržanjem pa se šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (npr. terjatve med zakoncema, med mobilizacijo, …). *interruptio preascriptionis = pretrganje zastaranja. Zastaranje začne teči znova, ko preneha razlog, ki je imel za posledico pretrganje zastaranja. Čas, ki je potekel pred nastopom razloga za pretrganje, se ne šteje v zastaralni rok, ki teče po pretrganju zastaranja. (npr. dolžnik pripozna dolg).

186. RAZLIKE MED KONDIKCIJO IN VERZIJO?

KONDIKCIJA VERZIJA = gre za vse pridobitve (neupravičene) kjer ni temelja (kavze) - vedno gre za razmerje med dvema strankama (acipiens, solvens) - gre za relativnost zveze (obveznost vrnitve –

= okoriščanje ene stranke na račun druge - gre za absolutnost razmerja (erga omnes) - govorimo širše, da ni pravnega temelja in ne samo kavze (kondikcija) - npr. banka nakaže moj denar nekomu drugemu

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 46

vrnitveni zahtevek) - solvens je mislil, da je pravni temelj obstajal, a v resnici ni -npr. razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - možnosti: *obveznosti ni nikoli bilo (stranki pa sta mislili, da je bila); *obveznost je relativno neobstoječa; *obveznost je bila in je prenehala; *obveznost še ni gotova

- gre za obogatitveni zahtevek, vrniti je treba korist, ki je bila pridobljena in jo še imam

187. ŽIVAL SE PASE NA SOSEDOVEM TRAVNIKU. KATERI TEMELJ ZA

UVELJAVLJANJE ŠKODE IMA SOSED? Sosed lahko zahteva odškodnino od lastnika (imetnika) živali, in sicer na podlagi verzije. Gre za okoriščanje imetnika živali, ki je tudi bistvo verzije (lažje bo dokazal). 193. člen OZ - obseg vrnitve: kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva zložitve zahtevka.

188. RAZVELJAVITEV POGODBE ZARADI ČEZMERNEGA PRIKRAJŠANJA? 118. člen OZ - če je bilo ob sklenitvi pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank očitno nesorazmerje, lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni dolžna vedeti. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Vnaprejšnja odpoved tej pravici nima pravnega učinka. Pogodba ostane v veljavi, če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. Zaradi čezmernega prikrajšanja se ne more zahtevati razveljavitev pogodbe na srečo, pogodbe sklenjene na podlagi javne dražbe in tudi ne pogodbe, pri kateri je bila stvari dana višja cena iz posebne priljubljenosti. Torej pogoji: - rok za uveljavitev 1 leto - ob sklenitvi pogodbe ne smeš vedeti za to (subjektivni element) - ni možno pri aleatornih pogodbah in javni dražbi ter pri pretium affectionis in poravnavi.

189. UPNIKOVA IN DOLŽNIKOVA ZAMUDA? 299. člen OZ - dolžnikova zamuda (mora solvendi): dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Za opomin se ne zahteva nobena posebna oblika. Dolžnikova zamuda je možna le pri pozitivnih, ne pa pri negativnih obveznostih. 300. člen OZ - upnikova zamuda (mora acipiendi, mora creditoris): upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali jo s svojim ravnanjem prepreči. Upnik pride v zamudo tudi, kadar je pripravljen sprejeti izpolnitev dolžnikove sočasne obveznosti, ne nudi pa izpolnitve svoje zapadle obveznosti. Upnik ne pride v zamudo, če dokaže, da bo ob času, ko mu je bila ponujena izpolnitev, ali ob času, ki je bil določen za izpolnitev, dolžnik ni mogel izpolniti svoje obveznosti. Če pride upnik v zamudo, preneha dolžnikova zamuda in pride nanj nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari. Od dneva upnikove zamude nehajo teči obresti. Upnik v zamudi je dolžan povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude, za katero je kriv on, kot tudi stroške v zvezi z nadaljnjo hrambo stvari.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 47

190. CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM? OZ te kondicije ne omenja (samo ZOR). Pomeni povračilni zahtevek, ki pa ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Zato mora stranka tisto, kar je prejela, izročiti svoji občini. Gre za nedopustnost na strani obeh strank.

191. POGOJI ZA KOMPENZACIJO? 1) – vzajemnost 2) – istovrstnost 3) - dospelost 4) – pobotljivost 5) - izterljivost 5) – likvidnost (je nesporna in jasna) ni v OZ 6) – resničnost (ne sme biti pogojna; izjema je stečaj)

192. PERICULUM REI PRI MANDATU, PODJEMU? Periculum rei = nevarnost stvari - pri mandatu trpi breme nevarnosti stvari naročitelj posla (mandant) - pri podjemu pa trpi to nevarnost podjemnik (če je podjemnik dal material) razen, če je naročnik sam dal material, takrat trpi nevarnost uničenja ali poškodovanja stvari naročnik, če pa je naročnik prišel v zamudo, ga bremeni tudi periculum obligationis.

193. PREDPOSTAVKE ZA KVAZIKONTRAKTE? Kvazikontrakti: verzija, kondikcija, gestija Predpostavke: - škodno dejanje (dejstvo) - škoda (neprivolitev solvensa v prikrajšanje) - vzročna zveza - prikrajšanje, obogatitev

194. CONSCIUS FRAUDIS, CONSILIUM FRAUDIS? 256. člen OZ - conscius fraudis = pridobitelj ve za oškodovalni namen zoper upnike pri stečaju in pri izpodbijanju zunaj stečaja. Gre za odplačna razpolaganja, ki povzročijo prikrajšanje upnika, zato jih je mogoče izpodbijati. Consilium fraudis = oškodovalni namen dolžnika. Samo pri izpodbijanju zunaj stečaja.

195. POGODBA O SEFU? OZ je ne omenja, še vedno je urejena po ZOR-u (1061. člen) Pogodba o sefu = banka se zavezuje, da bo dala uporabniku v rabo sef za določeno dobo, uporabnik pa ji bo zato plačal določen znesek, Banka mora ukreniti vse, kar je potrebno za dobro stanje sefa in nadzor nad njim. Pristop k sefu je mogoče dovoliti le uporabniku ali njegovemu pooblaščencu. Banka ne sme obdržati dvojnika ključev, ki jih izroči uporabniku.

196. NEMOŽNOST IZPOLNITVE? 329. člen OZ - obveznost preneha, če postane njena izpolnitev nemogoča zaradi okoliščin, za katere dolžnik ne odgovarja. Dolžnik mora dokazati okoliščine, ki izključujejo njegovo odgovornost. Če so predmet obveznosti stvari, določene po vrsti, ne preneha obveznost niti takrat, ko so vse takšne stvari, kar jih ima dolžnik, uničene zaradi okoliščin, za katere on ne odgovarja. Vendar pa preneha obveznost v primeru, ko so predmet obveznosti po vrsti določene stvari, ki jih je treba vzeti iz neke množice takih stvari, če je uničena cela ta množica (genus limitatum – omejeni genus). Dolžnik določene stvari, ki je prost svoje obveznosti zaradi ne možnosti izpolnitve, mora odstopiti upniku pravico, ki bi jo imel nasproti tretjemu zaradi nastale nemožnosti.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 48

197. NEPRAVILNA IZPOLNITEV? Nepravilna izpolnitev je posledica: - napake volje (zmota, prevara, grožnja) - aliud (izpolnitev, ki s predmetom nima veze) - zamuda → vendar je treba upoštevati pri zamudi sankcije za neizpolnitev, kljub temu, da gre za nepravilno izpolnitev Nepravilna izpolnitev pomeni, da dolžnik sicer izpolni, želi izpolniti, vendar upnik ni zadovoljen. Gre za stvarne in pravne napake izpolnitve.

198. RAZLIKA MED NEVELJAVNIM IN NEOBSTOJEČIM PRAVNIM POSLOM? Neveljaven je pravni posel, ki je bil sicer sklenjen, toda niso izpolnjene vse predpostavke (sposobnost strank, volja, možnost in dopustnost, oblika, če je predpisana) za veljavnost posla. Lahko so absolutno neveljavni (nični) ali relativno neveljavni (izpodbojni). Neobstoječ pa je posel, ki ni bil nikoli sklenjen. Neobstoječ posel lahko enačimo z absolutno neveljavnim, saj oba učinkujeta ex tunc in pri njiju ni zastaranja. Absolutna neveljavnost posla ima posledico, kot da posel nikdar ne bi obstajal (disenz – ni bilo soglasja volj).

199. RAZLIKA MED RAZVEZO IN RAZVELJAVITVIJO POGODBE? Razveza - kadar zakon posebej dovoljuje, se lahko obligacijsko razmerje pretrga z enostransko izjavo ene stranke, da odstopa od pogodbe. Možnost razveze je lahko dogovorjena tudi s pogodbo. Učinkuje ex nunc. Razveljavitev - celotno pogodbeno razmerje se lahko odpravi z dogovorom med strankama. Takšna razveljavitev velja za nazaj od časa njenega nastanka, če se stranki ne dogovorita, da naj učinkuje samo naprej. Ex tunc učinkovanje. Razlika : RAZVEZA RAZVELJAVITEV

-enostranska izjava volje ene stranke -dogovor -ex nunc -ex tunc

200. KDAJ SE STRAH PRIZNA KOT OBLIKA NEPREMOŽENJSKE ŠKODE?

Strah mora biti dolgotrajen in intenziven ali kratkotrajen intenziven, če je bilo v daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje. 2 vrsti strahu: PRIMARNI, ki ga trpi oškodovanec ob samem škodnem dogodku

SEKUNDARNI, ki nastane kasneje med zdravljenjem (npr. strah pred operacijo)

201. IZPODBIJANJE PRAVNIH DEJANJ V STEČAJU? Predpostavke: - dolžnik je insolventen - gre za pravna dejanja dolžnika, ki zmanjšujejo dolžnikovo premoženje, tako da utegnejo upniki biti prikrajšani - vzročna zveza med ravnanjem dolžnika in prikrajšanjem - izpodbijani pravni posel ni neveljaven, ampak neučinkovit proti stečajni masi. Izpodbija se s tožbo actio pauliana - upniki, ki so bili prikrajšani izpodbijajo pravna dejanja svojega dolžnika, ki jih je le-ta storil v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka v korist tretje osebe (brezplačne odsvojitve, prodaja pod ceno resnične vrednosti,…). Terjatve, ki so se na dan uvedbe stečajnega postopka mogle pobotati, se štejejo za pobotane. Vendar pobotanje ni dovoljeno, če je bila terjatev odstopljena (cedirana) upniku v zadnjih 6 mesecih pred uvedbo stečajnega postopka in je upnik vedel oz. moral vedeti za dolžnikovo insolventnost.

202. IZPODBIJANJE ZUNAJ STEČAJA? Mogoče je izpodbijati dejanje brezplačne odsvojitve, ni potreben subjektivni element. Izjema so običajna, priložnostna, nagradna darila in darila iz hvaležnosti (remuneracijska darila). Rok je 3 leta. Izpodbojna so tudi odplačna razpolaganja, če so poleg prikrajšanja še izpolnjeni pogoji:

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 49

*consilium fraudis - oškodovalni namen dolžnika *conscius fraudis - pridobitelj je za oškodovančev namen vedel ali moral vedeti, rok je 1 leto.

203. CAPUT NON CONTRAVERSUM? Je zmota o okoliščinah, ki sta ju stranki imeli za nesporne. Na njih se stranke lahko sklicujejo, saj v tem primeru, če bi vedeli za resnična dejstva, mogoče ne bi sklenili poravnave.

204. EXCº NON ADIMPLETI CONTRACTUS / EXCº NON RITE ADIMPLETI CONTRACTUS?

Excº non adimpleti contractus je ugovor neizpolnitev pogodbe. Ima ga stranka, ki je dolžna izpolniti pozneje kakor druga stranka ali sočasno za njo. Ima pravico ugovarjati, da druga stranka še ni izpolnila. Excº non rite adimpleti contractus je ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Ima ga tožena stranka samo, če se je odločila, da opravljena dejanja ne prizna kot izpolnitev in zahteva pravilno izpolnitev ali odškodnino ali odstop od pogodbe.

205. EVIKCIJA (ODVZEM)? Je odgovornost odsvojitelja, da ne bo uveljavljal lp na stvari. - popolna evikcija; kadar tretji uveljavlja svojo pravico in tako dobi posest stvari - delna evikcija; kadar tretji uveljavi svoje pravice do stvari, ne da bi prejemniku stvar odvzel (služnost, zastavna pravica). Je posledica pravne napake na stvari.

206. CONDICTIO FURTIVA? Okoriščenec ni v dobri veri, zato ne gre za povračilni, ampak odškodninski zahtevek. Okoriščenec mora vrniti vse, za kar se je ob prejemu obogatil, ter vse tisto, za kar se je pozneje stvar povečala, pridobila plodove in koristi. Če stvari nima več, mora plačati njeno vrednost, saj je ustvaril mešano naključje.

207. IUS TOLENDI? Je pravica odstraniti naprave, zgrajene na tuji stvari. Če je nekdo na tuji stvari nekaj zgradil ali opravil določene izboljšave, je v nekaterih primerih pooblaščen, da lahko odstrani in odnese, kar je dodal, če je to mogoče brez škode na glavni stvari. Ima jo tisti, ki je stroške imel bona fidei (npr. negotiorum gestio).

208. KAVCIJA? Kadar je določeno, da mora nekdo dati varščino, pomeni to, da mora ustanoviti zastavno pravico ali pa pridobiti poroka. Vrste kavcij :

• zaprta: upnik je dolžan vrniti isto stvar, kot jo je prejel • vsotna: dolžan je vrniti isto količino stvari iste vrste in kakovosti

o ločena: upnik mora stvari hraniti ločeno, lahko jih uporablja, vendar ji mora takoj nadomestiti

o pomešana: upnik lahko te stvari pomeša z drugimi predmeti. Izročitelj nima več lp na njih. Zahteva lahko samo vrnitev istovrstnih stvari.

209. SODNI PENALI?

Stranka je o neki stvari že dosegla pravnomočno sodno odločbo. Upnik lahko od sodišča zahteva, da določi naknadni rok za izpolnitev nedenarne obveznosti, sicer mora dolžnik za vsak dan plačati sodne penale. Smisel tega je, da se sodišče ne obremenjuje, upnik pa brez formalnega postopka pride do hitrega plačila. O sodnem penalu se odloča v izvršilnem postopku.

210. SOCIETAS LEONINA? Levja družba. Je dogovor, da naj družbenik prejema samo dobiček, medtem, ko naj ga izguba ne doleti, ali da en družabnik nosi vso izgubo, dobička pa ne dobi. Po našem pravu ni dopustna.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 50

211. PREDPOSTAVKE KONDIKCIJSKEGA ZAHTEVKA? 1) da ne obstoji obveznostno razmerje (ni kavze oz. je odpadla) oz. je že prenehalo: - nedostoječ dolg - napačen dolg zaradi napake v sklenitvi obveznosti - veljavno sklenjeno, a še ne učinkovito pravno razmerje - razveljavitev zaveze in prenehanje - naturalni in nedospeli dolgovi se štejejo za neobstojne 2)- napake v izpolnitvi 3)- prikrajšanje solvensa in okoriščanje acipiensa 4)- neprivolitev solvensa v prikrajšanje (zmota glede obveznosti)

212. RAZLIKA MED DEPOSITUM IRREGULARE IN POSOJILNO POGODBO? Pri depositum irregulare lahko stranka zahteva stvari vsak čas nazaj, pri posojilni pogodbi pa navadno posojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve pred določenim rokom. V hrambo vzete stvari ne morejo biti predmet pobota, predmet posojilne pogodbe pa se lahko pobota s protiterjatvijo. Razlike:

• predčasna izpolnitev • pobot

213. SEKVESTRIRANJE?

Sekvester je tisti, ki mu data pravdni stranki ali pa sodišče v hranjenje stvar, o kateri teče pravda. Dolžan je stvar izročiti tisti stranki, ki v pravdi zmaga.

• sequestario voluntaria = pogodba med dvema strankama, ki sta v sporu • sequestario necessaria = odredi jo državni organ

Če je s sekvestracijo povezano tudi upravljanje stvari, se uporabljajo pravila o mandatni pogodbi.

214. VINKULACIJA PRI VP? Dopustna je pri imenskih VP, pomeni pa prepoved prenosa tega papirja na drugega, imetniški VP postane imenski.

215. PIGNUS NOMINIS? Je zastava na terjatvi. Da lahko učinkuje, mora biti prenos v upnikovo sfero dovolj očiten, zato se pravica vpiše na listini, ki se jo izroči upniku, o tem pa se obvesti dolžnika zastavljene terjatve. Upnik pridobi zastavno pravico na terjatvi, ko mu je papir izročen.

216. RAZLIKA MED OPERATIVNIM IN FINANČNIM LEASINGOM? Finančni leasing je leasing, ki traja vso obratno dobo, ko je moč predmet izkoriščati. Pomeni pravzaprav pogodbo o investiranju. Operativni leasing – zanj je značilna kratka doba izkoriščanja.

217. KDAJ NASTANE ZASTAVNA PRAVICA PRI ORDERSKIH VP? Ko se orderski papir indosira.

218. VNOVČITEV ZASTAVNE TERJATVE IN POSLEDICE? Ko zastavljena terj. zapade v plačilo, jo mora zastavni upnik izterjati. Z izpolnitvijo zastavljene terjatve preide ZP na stvar, s katero je bila terjatev izpolnjena. Če je bil predmet zastavljene terjatve denar, mora zastavni upnik na zastaviteljevo zahtevo položiti znesek na sodišču, če pa je njegova terjatev prav tako denarna in je zapadla v plačilo, lahko obdrži zase toliko, kolikor mu je dolgovano, ostala pa mora izročiti zastavitelju.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 51

219. TEORIJA PREDVIDLJIVOSTI? 243. člen OZ - zagovarja stališče, da naj stranka odgovarja za bližnje posledice (causa proxima) vedno, za oddaljenejše posledice pa samo, če so predvidljive. Za direktno škodo naj stranka odgovarja, čeprav vsa škoda ni predvidljiva. To stališče se upira na načelo, da mora biti tisti, ki tako dejanje započne, odgovarjati za posledice dejanja.

220. REALNE POGODBE? Pri teh pogodbah stranki, potem, ko se sporazumeta, izročita druga drugi predmet izpolnitve. S tem se doseže večja varnost, saj stranka dobro premisli preden stvar odda, brez izročitve pa pogodba ni veljavna. To so:

� ara � datio in solutum

� darilna pogodba � posodbena pogodba po OZ ne več, sta konsenzualni

221. NAČELO VOLENTI NON FIT INURIA?

Po tem načelu izključi privoljenje oškodovanca v škodo tudi nedopustnega škodnega dogodka. Kadar oškodovanec privoljenja ne more dati, je dopusten poseg v njegovo integriteto, če je ta poseg očitno v njegovo korist. Privolitve pa ni, če je nevarnost oškodovancu znana. V takšnih primerih običajno veže stranko dogovor ali uradna dolžnost, da se izpostavlja nevarnosti. Lahko pa se šteje za privolitev, če stranka ve za rizik, pa se mu izpostavi, ne da bi jo vezala kakšna dolžnost (udeležba na športnih igrah). Nedopustnost je poleg tega izključena tudi, kadar opravljajo javni organi škodno dejanje v izvajanju uradne dolžnosti, vendar varovana korist ne sme preseči vrednosti škode, ki se s tem povzroči.

222. RAZLIKA MED ČEZMERNIM PRIKRAJŠANJEM IN ODERUŠTVOM? Čezmerno prikrajšanje > kadar je ob sklenitvi dvostranske obveznosti med strankama očitno nesorazmerje. Pri čezmernem prikrajšanju je pogodba izpodbojna, zahtevek lahko vloži prizadeta stranka v 1 letu po sklenitvi pogodbe. Oderuštvo > nekdo izkoristi stisko ali težko gmotno stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti drugemu. Oderuška pogodba pa je nična. Oškodovani lahko v 5 letih od sklenitve pogodbe zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek. Sodišče ugodi temu zahtevku, če je mogoče, v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo veljavna. Le če te zahteve ni, pride do ničnosti. Posledica ničnosti je kondikcija – pri obeh je odločilna vrednost ob sklenitvi pogodbe.

223. RAZLIKA MED ARO, SKESNINO IN POGODBENO KAZNIJO? ARA je premoženjska korist, ki jo stranka ob sklenitvi pogodbe izroči drugi stranki zaradi utrditve obveznosti. POGODBENA KAZEN naj bi dolžnika prisilila k izpolnitvi (ponavadi je višja, kot znaša škoda). SKESNINA je ob sklenitvi pogodbe dogovorjena pravica ene ali obeh strank, da od pogodbe odstopi, če plača določen znesek. Vse tri so akcesorne, razlikujejo se po namenu, zaradi katerega so ob sklenitvi posla dogovorjene med strankami.

224. POGODBENA KAZEN IN ODŠKODNINA? Pogodbena kazen je dogovor med upnikom in dolžnikom, s katero se dolžnik upniku zaveže opraviti kakšno premoženjsko izpolnitev za primer, da pogodbe ne bi izpolnil ali bi jo nepravilno izpolnil. Dolžnika naj bi prisilila k izpolnitvi pogodbe. Plača se poleg izpolnitve. Če ni nič dogovorjeno, se šteje, da je dogovorjeno za primer, če zamudi z izpolnitvijo. Odškodnina pa je namenjena povrnitvi škode, ki jo je upnik imel zaradi neizpolnitve oz. nepravilne izpolnitve. Upnik jo lahko zahteva z izpolnitvijo.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 52

225. DARILO Z BREMENOM? Je darilo, pri katerem darovalec obdarjencu naloži, da opravi kakšno dejanje ali da kaj opusti. To dejanje ne pomeni odplačnosti pogodbe na obdarjene stvari, ampak pomeni zmanjšanje, odbitek od vrednosti darila. Če vrednost dejanja preseže vrednost darila, potem darila ni več. Če darilo ni veljavno, tudi naročilo ni veljavno. Naročilo se obravnava kot razvezni pogoj. Če nalog ni izpolnjen učinkuje kot razvezni pogoj in se lahko terja vrnitev darila. Pravico zahtevati izpolnitev naloga ima darovalec, pravico zahtevati izpolnitev pa tista stranka, v katere korist je bilo naročilo določeno po pravilih pogodbe v korist tretjega.

226. ARA IN ODŠKODNINA? Ara je premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroči drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti, smisel je torej obdržati obveznost. Utrditev obveznosti je v tem, da stranka, ki je odgovorna za neizpolnitev aro izgubi. Ara je akcesorna, pogodba je realna. Odškodninska obveznost pa je obveznost stranke, da poravna škodo za katero je odgovorna, zaradi prekršitve posla oz. obveznosti. Za odškodninsko obveznost morajo obstojati predpostavke. Aro je, če je dogovorjena, kriva stranka dolžna plačati, odškodnino pa le, če je druga stranka utrpela zaradi njene nepravilne izpolnitve ali neizpolnitve škodo.

227. TEORIJA »SINE QUA NON«? Pravi, da je kot vzrok mogoče upoštevati samo tiste okoliščine, brez katerih posledica ne bi mogla nastati. Upošteva se, kolikor pravo ne določa česa drugega.

228. POSEBNE VRSTE LEASINGA? o sale and lease back - prodajalec proda investicijski predmet in se zaveže, da ga bo najel o revolving leasing – prejemnik predmeta je po poteku roka upravičen zamenjati predmet z drugim,

navadno modernejšim predmetom opreme.

229. RAZLIKA MED IZGUBLJENIM DOBIČKOM IN IZGUBLJENIM ZASLUŽKOM?

Vprašanje, ali je dobiček izgubljen je odvisno od tega, ali ga je bila stranka sploh še voljna pridobiti? Pri izgubljenem zaslužku pa gre za izgubo zmožnosti, sposobnosti pridobivanja in ta zmanjšana sposobnost je škoda, za katero se prizna povračilo, ne glede na voljo pridobitelja, da bi zaslužek, pridobil. Izračunavanje izgubljenega zaslužka je le eden izmed aspektov ugotavljanja te osebne škode.

230. AMORTIZACIJA? Je sodna razveljavitev listine. Pomeni razglasitev listine za neveljavno. Amortizirati je mogoče papirje na ime ali po odredbi. Razlog je izguba ali uničenje listine. Pomen pa je sodna razglasitev, da je listina izgubila svojo veljavnost. Ima tudi konstitutivni učinek, saj sodna odločba nadomesti listino.

231. PREJUDIC? Z njim VP izgubijo svojo vrednost. Če je za izvrševanje pravice iz papirja predpisana določena storitev, preneha ta pravica, če se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, je prejudiciran. Če ni prejudiciran veljajo za pravice iz VP splošna pravila zastaranja.

232. ACTI POPULARIS, ACTIO PUBLICIANA, ACTIO PAULIANA? Actio popularis; vsakdo lahko zahteva da se odstrani škodna nevarnost Actio publiciana; ima jo domnevni lastnik (dobroverni posestnik), da z njo zahteva vrnitev stvari, ki mu je bila odvzeta (ne dokazuje lastništva) Actio pauliana; izbodbojna tožba v stečajnem postopku, kjer odškodovani upnik zahteva razveljavitev dolžnikovih pravnih dejanj v zadnjemu letu, kadar dolžnik nima dovolj sredstev, da bi plačal terjatve.

233. KDAJ NAGIB VPLIVA NA VELJAVNOST POGODBE? Pri neodplačni pogodbi > vpliva na veljavnost, če je nedopusten – je celo odločilnega pomena

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 53

Pri odplačni pogodbi > nedopusten nagib, če je bistveno vplival na odločitev enega pogodbenika, tako da je ta sklenil pogodbo in če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti, povzroči, da je pogodba brez učinka. Zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti se pri neodplačni pogodbi šteje za bistveno zmoto, kar je razlog za izpodbojnost pogodbe. Pri odplačilnih pogodbah pa zamuda v nagibu ni pravno relevantna. Nagib za sklenitev pravnega posla je lahko pomemben pri presoji obsega ničnosti pogodbe iz ničnostnih razlogov.

234. KLAVZULE O IZKLJUČITVI POGODBENE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI (EX CONTRACTU)?

Klavzule so take, da izključujejo odgovornost nasprotne stranke in take, ki prenesejo dokazno breme na upnika, čeravno se je nepravilnost zgodila po dolžnikovi krivdi. 1) Klavzule o izključitvi odgovornosti: izključitev odgovornosti, ki je milejša od hude malomarnosti. Izjemoma ni dopusten sporazum ki izhaja iz monopolnega položaja dolžnika ali drugače neenakopravnega razmerja med pogodbenikoma. 2) Klavzule o omejitvi odškodnine: te omejitve ne smejo biti v očitnem nesorazmerju, razen tega škoda ne sme biti povzročena namenoma ali iz hude malomarnosti. V breme dolžnika se lahko določi samo taka omejitev, ki določa odškodnino, ki jo oškodovanec lahko normalno pričakuje za takšno škodo, kakršno on trpi. 3) Klavzule o prevalitvi dokaznega bremena: zakon je naložil dokazno breme storilcu, kadar gre za dokazovanje odgovornosti. Prevalitev na žrtev, zato ne sme pomeniti nesorazmerne težavnosti za dokazovanje odgovornosti storilca.

235. COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO? Je korist, ki nastane iz škodnega dogodka. Korist je odbitek, ki ga je treba odšteti od škode. Lahko nastane pri pogodbeni in nepogodbeni škodi. Kadar je stvar tako poškodovana, da se ne more več uporabljati za svoj namen, ima oškodovanec pravico zahtevati celotno odškodnino, če je storilcu vse, kar je od stvari ostalo. Če pa je poškodovalec tisti, ki nudi kakšno posebno korist, se ta korist vračuna v odškodnino. GRADBENA POGODBA = podjemna pogodba, s katero se izvajalec zavezuje, da bo po določenem načrtu v dogovorjenem roku zgradil gradbo na določenem zemljišču, ali da bo na takem zemljišču oz. na že obstoječem objektu izvedel kakšna druga gradbena dela, naročnik pa se zavezuje, da mu bo zato plačal določeno ceno. PREVOZNA POGODBA = prevoznik se zavezuje, da bo pripeljal na določen kraj kakšno osebo ali kakšno stvar, potnik oz. pošiljatelj pa, da mu bo za to dal določeno plačilo. SKLADIŠČNA POGODBA = skladiščnik se zavezuje, da sprejme in shrani določeno blago in ukrene, kar bo potrebno ali dogovorjeno za njegovo ohranitev v določenem stanju, ter da ga na zahtevo položnika ali drugega upravičenca izroči, položnik pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo. KOMISIJSKA POGODBA = komisionar se zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu, na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal. »del credere«-komisionar je odgovoren za izpolnitev obveznosti svojega sopogodbenika le, če je posebej jamčil, da jih bo ta izpolnil (del credere jamstvo). AGENCIJSKA POGODBA (o trgovinskem zastopanju) = zastopnik se zaveže, da bo ves čas skrbel za to, da bodo tretje osebe sklepale pogodbe z njihovim naročiteljem, in da bo v tem smislu posredoval med njimi in naročiteljem, kot tudi, da bo po dobljenem pooblastilu v imenu in za račun naročitelja sklepal z njim pogodbe, ta pa se zavezuje, da mu bo za vsako pogodbo dal določeno plačilo (provizijo). POSREDNIŠKA POGODBA = posrednik se zavezuje, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev pogodbe, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 54

ŠPEDICIJSKA POGODBA = špediter se zavezuje, da bo za prevoz določenih stvari sklenil v svojem imenu na račun naročitelja prevozno pogodbo in druge za to potrebne pogodbe ter druge običajne posle in dejanja, naročitelj pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo. ZAVAROVALNA POGODBA = zavarovalec se zavezuje, da bo zavarovalnici plačal zavarovalno premijo ali prispevek, zavarovalnica pa se zavezuje, da bo, če se zgodi dogodek, ki pomeni zavarovalni primer, izplačala zavarovancu ali nekomu tretjemu zavarovalnino ali odškodnino ali storila kaj drugega. PREDKUPNA PRAVICA - ni omejena, če nič ni določeno traja 5 let - predkupni upravičenec se mora o njej izjaviti v 30 dneh po obvestilu prodajalca o nameravani prodaji - predkupni upravičenec npr. lahko izpodbija pravni posel: * če ni bil obveščen o prodaji * če ni vedel za prave pogoje vendar samo, če tretja oseba ni bila dobroverna Za izpodbijanje je subjektivni rok je 6 mesecev od dneva, ko je izvedel, objektivni rok pa 5 let od prenosa lp na tretjo osebo. Zakonita predkupna pravica; če predkupni upravičenec ni bil obveščen, lahko zahteva razveljavitev pogodbe. Vpis v ZK ni pogoj za nastanek predkupne pravice! Ne učinkuje na javni dražbi. PODJEMNA POGODBA Grajanje napak: - očitne napake - mora pregledati nemudoma (enako kot pri prodajni gospodarski pogodbi) - skrite - čimprej obvestiti o napaki, najkasneje pa v 1 mesecu, objektivni rok pa je 2 leti od prevzema Izguba pravice – 1 leto po obvestitvi (enako kot prodajna) Vrstni red jamčevalnih zahtevkov: 1. podjemnik mora odpraviti napako (naročnik mu mora to dovoliti) 2. naročnik lahko sam odpravi napako na podjemniški račun 3. zmanjšanje kupnine 4. odstop od pogodbe (ne pri neznatnih napakah) in povračilo škode CIVILNA KAZEN - nekdo nekaj dobi, čeprav do tega ni ravno opravičen (več denarja) - npr. zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic; v nasprotnem bo moral kršitelj, prizadetemu plačati določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote - npr. kršenje avtorskih pravic - nekomu se nekaj prizna ne glede na škodo PRAVNO PRIZNANA ŠKODA Premoženjska: - varovani so premoženjski interesi

- zakon teh interesov ne omejuje - restitucija in ekvivalenca

Nepremoženjska: - moralna, varovani osebni interesi (osebna sfera) - zakon jih omejuje (obstoja katalog pravno priznanih oblik) - satisfakcija (denarno zadoščenje) OBLIČNOST

� ad valorem – pogoj za veljavnost pogodbe (javni interes) � ad probationem – dokazovanje vsebine pogodbe (interes pogodbenih strank)

Predpisana obličnost pogodbe: - kasnejše dopolnitve sočasni dogovori in spremembe samo v obliki, ki velja za pogodbe izjema → stranske točke v ustni obliki

→ ustni dogovori, ki zmanjšujejo ali olajšujejo obveznost strank, če je oblika dogovorjena v interesu pogodbenih strank

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 55

- razveza pogodbe: načelo NAJ GRE ZA NEOBLIČNE RAZVEZE izjema → če zakon ne določa kaj drugega

→ če iz namena pogodbe ne izhaja kaj drugega Premoženjska škoda – neprenosljivost pravic - pravice do odškodnine v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega / telesne poškodbe / okvare zdravja, ni mogoče prenesti na drugega. Zapadli odškodninski zneski se lahko prenesejo na drugega, če je bil odškodninski znesek določen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo. Nepremoženjska škoda - dedovanje in odstop terjatve - terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom. Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota, izvršbe. NAPAKE ZA KATERE PRODAJALEC NE ODGOVARJA - če je kupec zanje vedel (volenti non fit iniuria) - če je kupec stvari pregledal (= kvalitativni prevzem) Prodajalec pa odgovarja, če bi kupec napako opazil, vendar pa je prodajalec izjavil, da napake ni. JAMČEVALNI ZAHTEVKI 1. popravilo ali zamenjava stvari – IZPOLNITVENI ZAHTEVEK 2. znižanje kupnine – ACTIO QUANTI MINORIS damnum quod rem 3. odstop od pogodbe – ACTIO REDHIBITORIA + odškodnina 3 vrste škod: 1) jamčevalni zahtevek - DAMNUM QUOD REM 2) škoda zaradi zaupanja - DAMNUM CIRCA REM 3) refleksna škoda – DAMNUM EXTRA REM ROKI 1. jamčevalni roki:

� očitne napake; *civilna pogodba 8 dni od pregleda *gospodarska pogodba nemudoma

� skrite napake; *civilna pogodba 8dni od dneva, ko je opazil napako *gospodarska pogodba nemudoma *po preteku 6 mesecev od izročitve, se ne odgovarja več

Pravice stranke, ki je pravočasna obvestila prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu od dneva obvestila. 2. refeksna škoda: Veljajo splošni zastaralni roki: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let. GARANCIJA - določen je strogi vrstni red sankcij: (1) popravilo, (2) zamenjava, (3) razveza/znižanje kupnine = subsidiarno uveljavljanje - roki za grajanje: v okviru garancijskega roka - kadarkoli VRSTE NEMOŽNOSTI (1) naravna, pravna (nedopustnost) (2) trajna, začasna (obveznost odloži) (3) delna, popolna IZKLJUČITEV JAMČEVANJA - STVARNE NAPAKE 1. kupec ve za napako 2. kvalitativni prevzem 3. prisilna javna dražba 4. dogovor (kakšen- kakršen)

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 56

5. ne za očitne napake IZKLJUČITEV JAMČEVANJA - STVARNE NAPAKE 1. vednost in očitnost 2. odrek, če ni zvijačen 3. odgovor (lahko je uničen) PRESTACIJE – obveznost je v tem, da nekdo nekaj da, stori, trpi ali opusti. Vse te navedene oblike imenujemo praestatio ali spolnitev.

POGOSTA VPRAŠANJA NA USTNEM DELU OBLIGACIJ

1. Kdaj ničnost ni ničnost? 88. člen OZ - pri delni ničnosti. Zaradi ničnosti kakšnega pogodbenega določila ni nična tudi sama pogodba, če lahko obstane brez ničnega določila in če to določilo ni bilo ne pogoj ne odločilen nagib, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena. Vendar pa ostane pogodba v veljavi celo takrat, ko je bilo nično določilo zanjo pogoj ali odločilen nagib, če je namen ugotovitve ničnosti prav v tem, da bi se pogodba znebila tega določila in bi veljala brez njega.

2. Vrste cesije? - cessio voluntaria (prostovoljna cesija) = upnik lahko s pogodbo, ki jo sklene s kom tretjim, prenese nanj svojo terjatev izvzemši tiste terjatve, katerih prenos je z zakonom prepovedan, kot tudi tiste, ki so povezane z osebnostjo upnika ali njegova narava nasprotuje prenosu na drugega. Prepoved:

o zakon prepoveduje prenos o povezane so z osebnostjo upnika o narava terjatve prepoveduje prenos

- cessio necessaria (nujna, prisilna cesija) = zakon nalaga dolžnost prenosa terjatve na tretjo osebo. Tretji ima po zakonu pravico terjati, če cedent ne cedira. Primer: edicijska dolžnost – mandatar, komisionar morata prenesti na naročnika, kar sta z opravljenim pravnim poslom pridobila. - cessio legis (zakonita cesija) = zakon določa prehod terjatve. Nastane sama po zakonu in ne s pravnim poslom. Gre za izpolnitev s subrogacijo – prava personalna subrogacija. Primer: solidarni porok – če namesto dolžnika dolžnika plača obveznost porok, stopi le-ta na upnikovo mesto (275. člen OZ) in je on novi upnik, dolžnik je dolžan njemu. Subrugacija po zakonu – če izpolni obveznost kdo, ki ima pravni interes, preide nanj ob izpolnitvi po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami.

3. Razmerje zakup – najem? 587. člen OZ - z zakupno (najemno) pogodbo se zakupodajalec (najemodajalec) zavezuje, da bo zakupniku (najemniku) izročil določeno stvar v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno zakupnino (najemnino). Raba obsega tudi uživanje stvari (pobiranje plodov), če ni drugače dogovorjeno ali drugačnega običaja. Zakup > koriščenje (uživanje stvari) in uporaba (npr. kmetijsko zemljišče) Najem > bolj uporaba stvari, brez izkoriščanja njihovih donosov

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 57

4. Odškodnina pri prodajni pogodbi (kritni kup)? 503. člen OZ - če je bila prodajna pogodba razdrta zaradi tega, ker je en pogodbenik prekršil pogodbo, ima druga stranka pravico do povračila škode, ki jo zaradi tega trpi, po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe. 505. člen OZ - kritni kup/prodaja. Če je predmet prodaje neka količina po vrsti določenih stvari, pa ena stranka ne izpolni pravočasno svoje obveznosti, jih sme druga stranka prodati oz. kupiti zaradi kritja ter zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritni prodaji oz. kritnem kupu. Prodaja oz. kup zaradi kritja morata biti opravljena v primernem roku in na primeren način. O nameravani prodaji / kupu mora upnik obvestiti dolžnika. 506. člen OZ - pogodbena zvesta stranka ima tudi pravico do povračila morebitne večje škode.

5. Laesio enormis? 118. člen OZ - čezmerno prikrajšanje. Če je bilo ob sklenitvi dvostranske pogodbe med obveznostmi pogodbenih strank očitno nesorazmerje, lahko oškodovana stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če za pravo vrednost tedaj ni vedela in ni bila dolžna vedeti. Pravica zahtevati razveljavitev pogodbe Izpodbojnost preneha po 1 letu od sklenitve pogodbe. Vnaprejšnja odpoved tej pravici nima pravnega učinka. Pogodba ostane v veljavi, če druga stranka ponudi dopolnitev do prave vrednosti. Zaradi tega nesorazmerja se ne more zahtevati: 1. pogodbe na srečo 2. pogodbe, sklenjene na podlagi javne dražbe 3. pretium affectionis 4. poravnave 5. neodplačnih poslov

6. Kakšna je načeloma odgovornost? Odgovornost je načeloma subjektivna – krivdna z obrnjenim dokaznim bremenom (povzročitelj dokazuje, da ni kriv), z elementi objektivne odgovornosti > poslovna odškodninska odgovornost (subjektivno – objektivna odgovornost - 240. člen OZ)

o delikti - subjektivna odgovornost o kvazidelikti – objektivna odgovornost o poslovne obligacije - subj.-objek. odgovornost (kontrakti, kvazikontrakti) o neposlovne obligacije - subjektivna odgovornost

Odgovornost pri NOO je subjektivna, ki je dopolnjena izjemoma z objektivno odgovornostjo (3 primeri) Odgovornost pri POO je mešana – subjektivno-objektivna odgovornost

7. Komutativne pogodbe? So pogodbe, pri katerih je predmet obveznosti jasen, vrednost koristi iz pogodbe pa je stranki znana ob sklenitvi pogodbe.

8. Obligacije propter rem? Stvar ustvarja obligacijsko razmerje (npr. zakup). Lastnina na neki stvari pogojuje obligacijsko razmerje. Obligacije propter rem pomeni, da je razmerje odvisno od tega, ali ima stranka pravico do določene stvari. Dasi je obligacijsko razmerje relativno (pravica – dolžnost ) se vendarle kaže tudi odvisnost od določene stvari. Primer: lastnik fizičnega dela zgradbe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnega premoženja (npr. vzdrževanje skupnega zidu).

9. Donatio? Je darilo, darilna pogodba. Z njo se darovalec zaveže na obdarjenca neodplačno prenesti lp ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Za darilno pogodbo se šteje tudi odpoved pravici (ne: kadar glede pravice ni zavezanca in ki se ne odstopi drugemu). → neodplačna, enostranska pogodba

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 58

o remuneratorično (darilo iz hvaležnosti) o vzajemno o mešano o darilo z bremenom

10. Damajsko darilo?

Pri darilni pogodbi ni pogoj prikrajšanje darovalca. Celo lahko imaš nedopusten namen, če želiš nekoga z darilom oškodovati, torej imaš nedopusten namen, pa še vseeno gre za darilo – damajsko darilo (npr. trojanski konj)

11. Constitutum indebiti proprii? Je pripoznanje dolga. Je element utrditve obveznosti. Dolžnik upniku pripozna, da njegova obveznost obstoji. Najvažnejša posledica pripoznanja je pretrganje zastaranja.

12. Odškodnina pri jamčevanju za napake stvari? 468. člen OZ - glede na jamčevalne zahtevke ločimo 3 vrste škode:

o damnum quod rem (468./1 člen) – škoda zaradi napake stvari. Omenja se v okviru jamčevalnih zahtevkov. Kupec mora pravočasno grajati napake (subjektivni rok je 8 dni/nemudoma, objektivni pa 6 mesecev), da lahko uveljavlja jamčevalne zahtevke:

- izpolnitveni zahtevek - znižanje kupnine - odstop od pogodbe

o damnum circa rem (468./2 člen) – škoda zaradi zaupanja. Škoda, ki je kupcu nastala, ker je zaupal, da bo pogodba v redu izpolnjena. V vsakem primeru izmed jamčevalnih zahtevkov ima kupec pravico tudi zahtevati povrnitev škode. Ta škoda je vezana na to, da je kupec pravočasno grajal napako (jamčevalni roki) in to škodo lahko kumulira z jamčevalnimi zahtevki.

o damnum extra rem (468./3 člen) – refleksna škoda. Poleg prej naštetih škod in neodvisno od njih odgovarja prodajalec kupcu tudi za škodo, ki je temu zaradi napake stvari nastala na drugih njegovih dobrinah, in sicer po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti. Uveljavljanje refleksne škode ni vezana na jamčevalne roke, ampak gre po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti – splošni zastaralni roki – 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok.

13. In fraudem legis agere?

Je obid zakona. Prepovedi, ki jo vsebuje kak zakon, se stranke včasih nočejo izogniti tako, da obidejo zakon, pri čemer izkoristijo zakonodajalčevo pomanjkljivo izražanje in po črki ne kršijo njegove prepovedi, v resnici pa skušajo doseči tisto, kar je zakonodajalec hotel prepovedati.

14. Kdaj gre za objektivno odškodninsko odgovornost? Objektivna odgovornost ali odgovornost ne glede na krivdo pride v poštev le izjemoma, in sicer: 1. odgovornost za nevarno stvar ali dejavnost (možen je nasproten dokaz, ki ga dokazuje, tisti, ki se ukvarja s škodljivo dejavnostjo) 2. odgovornost za ravnanje drugih (delavce, pomočnike, vojake, neprištevne, otroke, zastopnike) 3. odgovornost na podlagi zakona (garancije) ali tudi na podlagi pogodbe (garancijska pogodba) Ekskulpacijski razlogi:

o višja sila o dejanje tretjega o dejanje oškodovanca

Pogoji za te razloge: - nepričakovanost, - neodvrnljivost, - neizogibnost

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 59

15. Dve zmoti pri poravnavi? o zmota caput contraversum = zmota o okoliščinah, ki sta jih stranki imeli za sporne in negotove že,

ko sta sklepali poravnavo in so jima bile znane. Takšna zmota ne pride v poštev. o zmota caput non contraversum = zmota o okoliščinah, ki sta jih stranki imeli za nesporne. Na njih

se stranke lahko sklicujejo, saj v tem primeru, če bi vedeli za resnična dejstva, mogoče ne bi sklenili poravnave.

16. Compensatio?

Je pobot. Dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Pogoji: 1. vzajemnost 2. istovrstnost 3. likvidnost 4. dospelost 5. izterljivost 6. resničnost 7. pobotljivost

17. Kakšna mora biti zmota, da je pravno relavantna? Pravno relevantna zmota mora biti bistvena – nanašati se mora na bistvene lastnosti predmeta, odločilne okoliščine, osebo s katero se sklepa pogodbo in pa opravičljiva. Stranka mora ravnati s skrbnostjo kot se od nje pri posamezni vrsti poslov zahteva (dober gospodar / gospodarstvenik / strokovnjak). Če bi stranka vedela za resnično stanje, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila.

18. Denarna odškodnina (pretrpljene in bodoče) za nepremoženjska škodo? 179. člen OZ- za pretrpljene telesne bolečine, za pretrpljene duševne bolečine, zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena in časti ali okrnitve svobode ali osebne pravice ali smrti bližnjega in za strah pripada oškodovancu, če okoliščine primera, zlasti pa stopnja bolečin in strahu ter njihovo trajanje to opravičujejo, pravična denarna odškodnina, neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni. Višina odškodnine je odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ne sme pa podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom. Osebe, ki imajo v primeru smrti in težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine za njihove duševne bolečine: - zakonec - otroci - starši - bratje in sestre trajnejša življenjska skupnost - zunajzakonski partner

19. Condictio furtiva? 193. člen OZ - okoriščenčevo škodno dejanje (nedobrovernost). Če je bil pridobitelj (accipiens) nepošten, mora vrniti tudi plodove in zamudne obresti od dneva pridobitve (in ne od dneva vložitve zahtevka kot je to pri dobrovernemu pridobitelju). Zastavni rok je 5 let od neupravičene pridobitve.

20. Pogodbe o uporabi? (4+1) 1. posodbena (komodat) 2. najemna (zakupna) - locatio conductio rei 3. licenčna 4. leasing

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 60

5. uporaba stvari pri shranjevalni pogodbi (nepotrošna stvar, dana v hrambo se lahko uporablja – uporabijo se pravila o posodbeni pogodbi)

21. Perpetuacija ugovorov? 480. člen OZ - pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, ugasnejo po 1 letu šteto od dneva, ko mu je odposlal obvestilo, razen, če jih zaradi prodajalčeve prevare ni mogel uveljaviti. Kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, pa lahko po poteku tega roka, če še ni plačal kupnine, kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino in povrne škodo → perpetuiranje ugovorov.

22. Komu cessus plača? Cessus mora po obvestilu o cesiji plačati cesionarju. Obstajajo 3 izjeme: 1. če o cesiji ni bil pravočasno obveščen in je že prej izpolnil cedentu 2. inkaso cesija - cessus lahko izpolni cedentu, tudi, če je bil obveščen o cesiji 3. pactum de non cedendo

23. Katere obligacije prenehajo ipso iure? 1. confusio (združitev) > upnik in dolžnik se združita v en subjekt, ni več relativnosti razmerja. 2. prenehanje subjektov > smrt oz. prenehanje pravne osebe z likvidacijo. Praviloma lahko obligacijsko razmerje nadaljujejo dediči oz. tisti, ki je prevzel likvidirano premoženje pravne osebe, razen v primeru:

o če gre za osebne lastnosti dolžnika ali upnika o če je obveznost nastala glede na osebne sposobnosti dolžnika

3. prenehanje upnikovega interesa > namen obveznosti je dosežen kako drugače in ne z izpolnitvijo.

24. Razlika med odstopom in odpovedjo? Oba instituta predstavljata prenehanje obveznosti po volji ene stranke

o odstop = odstopno upravičenje stranke od pogodbe učinkuje takoj in tudi za nazaj – ex tunc o odpoved = odpoved neki pravici. Uporablja se, kadar se razmerje pretrga šele po nekem roku po

dani izjavi. Učinkuje ex nunc. Značilna je za trajna pogodbena razmerja.

25. Pogodba sklenjena za določen, nedoločen čas? Pri pogodbi za določen čas razmerje nekaj časa traja, konec pa je vnajprej določen s potekom tega časa. Razmerje ne preneha z izjavo ene stranke, prenehanje je možno s posebej utemeljenimi razlogi. NI odpovedi iz čistega miru. Pri pogodbi za nedoločen čas pa čas trajanja razmerja ni določen- pogodbe za vedno, vendar jih je lahko konec zgolj z izjavo volje ene stranke, ob upoštevanju odpovedanega roka. Vsaka stranka ima subjektivno možnost odpovedi Drugače je to pri pravu gospodarskih družb (npr. pri d.o.o. tega ne moreš narediti zaradi samega miru, potrebuješ utemeljen razlog).

26. Relocatio tacita? Je molče obnovljena pogodba (tiha obnovitev). Če ena stranka po poteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, še naprej izkorišča predmet pogodbe, druga stranka pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena glede istega predmeta nova pogodba za nedoločen čas. Pri: najemni (zakupni) pogodbi, licenčni pogodbi, in družbeni pogodbi

27. Depositum irregulare? 739. člen OZ – je nepristna hramba. Če so bile dane v hrambo nadomestne stvari s pravico, da jih shranjevalec lahko porabi, in obveznostjo, da mora vrniti enako količino stvari iste vrste, se za njihova razmerja s položnikom uporabljajo pravila posojilne pogodbe, le glede časa in kraja vrnitve stvari, veljajo pravila shranjevalne pogodbe, razen če pogodbenika nista določila v tem pogledu kaj drugega.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 61

28. Depozit - komodat? 733./3 člen OZ - če je bila dana v hrambo kakšna nepotrošna stvar in to je bilo shranjevalcu dovoljeno uporabljati, se za razmerja med pogodbenikoma uporabljajo pravila posodbene pogodbe in se pogodba samo glede časa in kraja vrnitve stvari presoja po pravilih shranjevalne pogodbe, razen če nista pogodbenika v tem pogledu določila kaj drugega.

29. Pignus irregulare? Nepristna ročna zastava.

30. In dubio contra stipulatorem? Je v dvomu proti stipulatorju (tistemu, ki je stipuliral). Omenja se v zvezi adhezijskimi pogodbami, kjer so splošni pogoji pogodbe vnaprej znani – ena stranka (stipulator) pripravi pogodbo vnaprej druga pa samo pristopi. V dvomu se ti pogodbeni pogoji interpretirajo proti stipulatorju. 84. člen OZ - nejasna določila v neodplačnih pogodbah je treba razlagati v pomenu, ki je manj težak za dolžnika, v odplačnih pogodbah pa v takem smislu, da so vzajemne dajatve v pravičnem razmerju.

31. Kvalificirana zmota? 49. člen OZ - je prevara. Če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži z namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe, tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.

32. Klavzula rebus sic stantibus? 112. člen OZ - če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe, v obeh primerih pa v tolikšni meri, da pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbene stranke in bi bilo po splošnem mnenju neupravičeno ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je, lahko stranka, ki je izpolnitev otežena oz. stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, zahteva razvezo pogodbe.

33. Ope exceptionis? Je pobotna izjava ene stranke. Enostranski pobot, ki ima za posledico prenehanje obligacij. Njegovo bistvo je, da ga upravičena stranka uveljavi z izjavo o pobotu in kakor hitro je izjava podana, učinkuje za nazaj, od takrat, ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje.

34. Pogoji za pobotanje? 1 - vzajemnost 5 - izterljivost 2 - istovrstnost 6 - resničnost 3 - dospelost 7 - pobotljivost 4 - likvidnost

35. Ali se lahko pobota zastarano terjatev? 314. člen OZ – da, vendar le, le če takrat, ko so stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana.. Če so pogoji nastali potem, ko je ena izmed terjatev že zastarala, ne nastane pobot, če dolžnik zastarane terjatve uveljavlja ugovor zastaranja.

36. Izjeme od vzajemnosti pri pobotu? Ni mogoče pobotati (izključitev pobota):

o terjatve, ki jih ni mogoče zarubiti o terjatve zakonite obveznostne pravice preživljanja o terjatve stvari, ki so bile dane v hrambo ali na posodo ali si jih je dolžnik brezpravno pridržal ali vzel o odškodninske terjatve za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti o terjatve, nastale z namerno povzročitvijo škode

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 62

Izjemne vzajemnosti: dolžnik ne more pobotati svoje obveznosti do upnika s tistim kar upnik dolguje njegovemu poroku

o porok lahko pobota dolžnikovo obveznost nasproti upniku z dolžnikovo terjatvijo do upnika o kdor je dal svojo stvar v zastavo za tujo obveznost, lahko zahteva od upnika, naj mu zastavljeno

stvar vrne, če so izpolnjeni pogoji za prenehanje te obveznosti s pobotom, kot tudi, če upnik po svoji krivdi opusti pobot

o cessus lahko pobota s cesionarjem tiste terjatve, ki bi jih lahko do obvestila o odstopu pobotal s cedentom.

37. Exceptio non rite adimpleti contractus?

Je ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Če se je upnik odločil, da ne prizna opravljenega dejanja kot izpolnitev in zahteva pravilno izpolnitev ali odškodnino ali odstopi od pogodbe, ima obenem tudi ugovor nepravilne izpolnitve, če ga njegov dolžnik toži kot dolžnika nasprotne dajatve.

38. Condictio sine causa? Je povračilni zahtevek za plačilo nedolga. Izpolnitev brez pravnega temelja.

39. Actio quanti minoris? Je tožba na zmanjšanje kupnine. Omenja se v okviru jamčevalnih zahtevkov – kupec lahko zaradi napake stvari zahteva zmanjšanje kupnine in povrnitev škode.

40. Prenovitev? 323. člen OZ – je novacija. Obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo in če ima nova obveznost drugačen predmet ali drugačno pravno podlago. S prenovitvijo prenehajo akcesorne pravice prejšnje pogodbe.

41. Animus novandi? 324. člen OZ – je prenovitveni namen. Prenovitev se ne domneva. Če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove.

42. Razlika med cesijo in subrogacijo? CESIJA SUPOROGACIJA

o ob procesu cedent odgovarja za obstoj terjatve(odplačen odstop)

o terjatev preide taka kot je o nastane s pogodbo ali sodno odločbo, z

zakonom

o nastane s samo izpolnitvijo o novi upnik lahko zahteva le toliko kot je

sam plačal o prejšnji upnik ne odgovarja za izterljivost

terjatve, niso pa izključena pravila o neupravičeni pridobitvi. Ne odgovarja tudi za obstoj terjatve

43. Nemožnost izpolnitve?

116., 117. člen OZ - NE ODGOVARJA NOBENA STRANKA → OBJEKTIVNA NEMOŽNOST Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva niti druga stranka, ugasne tudi obveznost druge stranke, če pa je ta že izpolnila del svoje obveznosti, lahko zahteva vrnitev po pravilih o vračanju tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno. (kondikcija). Če je bila delna nemožnost izpolnitve posledica dogodka, za katerega ni odgovorna niti prva, niti druga stranka, lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti. STRANKA ODGOVARJA → SUBJEKTIVNA NEMOŽNOST

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 63

Če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka, njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge stranke, zmanjša jo le za toliko, za kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Poleg tega mora odstopiti drugi stranki vse pravice, ki bi jih imela nasproti tretjim v zvezi s predmetom svoje obveznosti, katere izpolnitev je postala nemogoča. Če pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko drugo stranka po svoji izbiri zahteva odškodnino zaradi neizpolnitve (pozitivni pogodbeni interes)ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škode > (negativni pogodbeni interes).

44. Oderuške obresti? 377. člen OZ - če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti 8%, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali koristi, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Ta domneva ne velja za gospodarske pogodbe.

45. Splošni in posebni razpolagalni posel? Splošni razpolagalni posel v obligacijskem pravu je cesija, posebni pa VP (indosament).

46. Prenos pogodbe? 122. člen OZ - vsaka stranka pri dvostranski pogodbi lahko prenese pogodbo nekomu tretjemu, ki postane s tem imetnik vseh njenih pravic in obveznosti iz pogodbe, če v to privoli druga stranka. S prenosom pogodbe preide pogodbeno razmerje med prenositeljem in druga stranko na prevzemnika in drugo stranki, ko druga stranka privoli v prenos; če je dala svojo privolitev vnaprej, pa takrat, ko je o prenosu obveščena. Privolitev v prenos pogodbe je veljavna samo, če je dana v obliki, ki jo predpisuje zakon za sklenitev pogodbe. Določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe. Prenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost pogodbe.

47. Izpolnitev dolžnikovih pravnih dejanj? 255., 256. člen OZ - vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. ODPLAČNO RAZPOLAGANJE se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom (consilium fraudis) in če je bilo tretjemu,s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno to znano ali bi mu moralo biti znano (conscius fraudis). Tožba za izpodbijanje se mora vložiti v 1 letu. NEODPLAČNO RAZPOLAGANJE se lahko izpodbija, če je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njegovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali bi mu moralo biti znano. Zahteva se samo consilium fraudis. Rok za vložitev tožbe je 3 leta. Izključitev izpodbijanja:

o običajna priložnostna darila o nagradna darila o darila iz hvaležnosti, če so sporazumna s premoženjskimi možnostmi dolžnika

48. Morala/vestnost in poštenje?

MORALA VESTNOST, POŠTENJE - je abstraktno merilo - razmerje do družbe in družbenih vrednot - je abstraktno in splošno merilo za vse udeležence v vseh obligacijskih razmerjih - je etični minimum pravnega reda - vsaka kršitev morale je hkrati kršitev načela

- je konkretno merilo in moralno načelo - kakšno naj bo ravnanje posameznega subjekta v razmerju do njegovega sokomitenta - velja za konkretnega udeleženca v konkretnem razmerju - je etični maximum pravnega reda

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 64

vestnosti in poštenja, ne velja pa obratno - ni vsaka kršitev vestnosti in poštenja tudi kršitev morale - vestnost-objektivno merilo - poštenje-subjektivno merilo

49. Običaj, pravni običaj, poslovni običaj, dobri poslovni običaj?

Običaj: je ustaljeno ravnanje subjektov v družbi. Pravni običaj: zakonodajalec določi primere, pri katerih vsebina običaja določa vsebino ravnanja. Običaj napolni vsebino pravne norme. Je subsidiarni pravni vir, običaj, ki ga pravo sprejme v pravno normo in ga sankcionira. Poslovni običaj: ne vsebuje moralne norme. Je ustaljeno ravnanje (poslovnih) subjektov v družbi (gostincev, frizerjev, gradbenikov). Pomemben je takrat, kadar stranki nista določili ravnanja in če to ravnanje ni opredeljeno v zakonu. So dispozitivni. Dobri poslovni običaji: vsebujejo moralno zavezo. So običaji v okviru pravnega sistema. So kogentni, ker določajo ravnanje strank. So ustaljeno tipično ravnanje, v katerem se izražajo moralna pojmovanja poslovnih krogov in drugih udeležencev v zvezi z razmerji na trgu.

50. Napake volje? o grožnja o prevara o pravno relevantna zmota o navidezna pogodba (simulirana) o posredna izjava o zmota v nagibu pri neodlačni pogodbi

51. Nemogoča izpolnitev? TEORIJA O SUROGATU PRETIUM SUCCEDIT LOCUM REI

- pri nemogoči izpolnitvi - gre za povračilo škode pri neizpolnitvi (odškodnina) - druga stranka hoče namreč še vedno izpolniti - pogodba ostane v veljavi kljub nezmožnosti izpolnitve - ostanem pri pogodbi in imam pozitivni pogodbeni interes-zahtevam odškodnino (navadna škoda + izgubljeni dobiček)

- dolžnikova obveznost ugasne zaradi nemogoče izpolnitve - vendar upnik lahko vzdrži razmerje v veljavi - to je nadomestek za nemogočo izpolnitev - izpolnitev spremeni v subrogacijsko obveznost v nadomesti komodum (npr. zavarovalnina) - lahko odstopim od pogodbe in zahtevam odškodnino-negativni pogodbeni interes (nisem z drugo stranko sklenila pogodbe)

52. Odpust dolga ni mogoč?

o za pravice, ki pomenijo svobodo o za osebnostna razmerja o dolg, ki izvira iz družbene lastnine, če je v nasprotju z namenom te lastnine o terjatve, ki so P.D.N.C. ________________________________________________________________

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 65

(1) PRODAJA PO VZORCU ali MODELU; stvar ne ustreza vzorcu ali modelu, prodajalčeva odgovornost:

o gospodarske pogodbe – odgovornost prodajalca za stvarne napake stvari (nepravilna izpolnitev) o civilne pogodbe – odgovarja prodajalec za neizpolnitev

(2) PRENOS, PREPOVED PRENOSA VP; prenos prepoved prenosa nastanek imetniški tradicija vinkulacija kreacijska teorija imenski posebno obličnostna cesija,

indosament zakon, izjava izdajatelja

emisijska teorija (ko je VP izdelan)→ obveznost nastane v trenutku ko se VP izroči upravičencu

orderski indosament recta klavzula emisijska teorija (3) CIVILNA KAZEN; 134. člen OZ - vsak ima pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da se prepreči to dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče ali drug organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. (4) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadržanje zastaranja. Če zastaranje ni moglo začeti teči zaradi kakšnega zakonitega vzroka, začne teči takrat, ko ta vzrok preneha. Če je zastaranje začelo teči takrat preden je nastal ta vzrok, se nadaljuje, ko ta vzrok preneha, čas, ki je pretekel pred zadržanjem, pa se všteje v zastaralni vzrok. Ne teče pa:

o med zakoncema o med starši in otroki dokler traja roditeljska pravica o med varovancem in njegovim skrbnikom oz. skrbnostnim organom, dokler traja skrbništvo o med zunajzakonskima partnerjema o med mobilizacijo, neposredno vojno nevarnostjo, vojnim in izrednim stanjem ter za terjatve oseb v

vojaški službi o za terjatve, ki jih imajo v tujem gospodinjstvu zaposlene osebe proti delodajalcu ali njihovim

družinskim članom, ki živijo skupaj z njimi, vse dokler traja to delovno razmerje o v času, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ni mogel sodno uveljavljati izpolnitve obveznosti

(5) INTERRUPTIO PREASCIPTIONIS; je pretrganje zastaranja. Po pretrganju zastaranja začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem ne všteje v zastaralni rok. Pretrganje:

o prepoznava dolga o vložitev tožbe in vsako drugo upnikovo dejanje zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim

organom, da se ugotovi, zavaruje, izterja terjatev o priglasitev terjatev v kakšnem drugem postopku predlog za prisilno izvršbo ali zavarovanje

(6) ZASTARALNI ROKI;

o splošni: 5 let o občasne terjatve: 3 leta od zapadlosti vsake posamezne dajatve o pravica iz občasnih terjatev: 5 let od kar je zapadla najstarejša neizpolnjena terjatev o pravica do preživljanja: ne zastara o terjatev iz gospodarskih pogodb: 3 leta o terjatev na izstavitev listine za vpis v ZK: 10 let o terjatev zakupnine: 3 leta

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 66

o odškodninske terjatve: subjektivni rok 3 leta, objektivni rok 5 let, dejanje spolne zlorabe mladoletne osebe 15 let po polnoletnosti oškodovanca

o odškodninske terjatve za KD: ko izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona o odškodninske terjatve zaradi korupcije: subjektivni rok 5let, objektivni rok 15 let o terjatve iz pravnomočne sodne odločbe: 10 let o terjatve iz zavarovanja: subjektivni rok 5 let. objektivni rok 10 let o terjatve iz drugih zavarovalnih pogodb: 3 leta subjektivni rok, 5 let objektivni rok

1 letni zastaralni rok: - terjatve za elektriko, vodo, plin, komunalo - terjatve RTV - terjatve pošte, PTT - terjatve za naročnino publikacij - terjatve interneta, kabelske, satelitske (7) POGODBA V BREME TRETJEGA;

o garancijska pogodba = obljuba dana tretjemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega, tisti, ki je to obljubil pa odgovarja za morebitno škodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji noče zavezati, da bo to storil ali opustil. Objektivna odgovornost promitenta.

o pogodba o prizadevanju = kdor obljubi ne odgovarja, če je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustil, pa v tem primeru ni uspel, kljub vsemu potrebnem prizadevanju. Subjektivna odgovornost promitenta, če njegovo prizadevanje ne bo zadostno. Če pa si bo dovolj prizadeval ne bo odgovarjal.

(8) GROŽNJA; če je pogodbena stranka ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri drugi stranki utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je nevarnost grozila življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. (9) PREVARA; če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, če zmota ni bistvena. Stranka, ki je v prevari sklenila pogodbo, lahko zahteva povrnitev nastale škode. Prevara, ki jo je sklenil kdo tretji, vpliva na samo pogodbo, če je druga pogodbena stranka za to ob sklenitvi pogodbe vedela ali bi morala vedeti; neodplačna pogodba pa se v takem primeru lahko razveljavi tudi, če druga pogodbena stranka za to ni vedela ali ni mogla vedeti. (10) ARA IN NEIZPOLNITEV POGODBE;

o za neizpolnitev pogodbe je odgovorna stranka, ki je aro dala, sme druga stranka: - zahtevati izpolnitev pogodbe, če je še mogoče in povrnitev škode, aro pa všteti ali v odškodnino ali jo vrniti ali - zadovoljiti se s prejeto aro

o za neizpolnitev pogodbe je odgovorna stranka, ki je aro prejela, sme druga stranka: - zahtevati izpolnitev pogodbe, če je še mogoče ali - povrnitev škode in vrnitev are ali - povrnitev dvojne are

(11) ARA KOT ODSTOPNINA; - če odstopi stranka, ki je aro dala → izgubi aro - če odstopi stranka, ki je aro prejela → mora vrniti dvojno aro

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 67

(12) POSEBNO POBLASTILO; 76. člen OZ 1) menične obveznosti 2) pogodba o poroštvu (aval) 3) sklenitev poravnave 4) odtujitev / obremenitev nepremičnin 5) odpoved pravice 6) spustiti se v spor 7) skleniti arbitražni dogovor (13) PRENEHANJE POOBLASTILA;

o preklic, zožitev o smrt oz. prenehanje pravne osebe kot pooblaščenca o smrt oz. prenehanje pravne osebe kot pooblastitelja, razen če se začeti posel ne more prekiniti brez

škode za pravne naslednike ali če pooblastilo velja tudi za primer smrti tistega, ki ga je dal (14) IN DUBIO CONTRA STIPULATOREM; 83. člen OZ - če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke. (15) POGODBENA KAZEN; upnik in dolžnik se dogovorita, da bo dolžnik plačal upniku določen denarni znesek ali mu priskrbel kakšno drugo premoženjsko korist, če ne izpolni svoje obveznosti ali če zamudi z njegovo izpolnitvijo. Če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je dogovorjena za zamudo.

o NEIZPOLNITEV - upnik lahko zahteva bodisi izpolnitev ali pogodbeno kazen o ZAMUDA - upnik lahko zahteva izpolnitev in pogodbeno kazen, pod pogojem, da si ob izpolnitvi

nemudoma še pridrži pravico zahtevati pogodbeno kazen (16) RETENCIJA; upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev. Če je postal dolžnik plačilno nesposoben, ima upnik pravico stvar pridržati, čeprav terjatev še ni zapadla. Če mu terjatev ni plačana, se sme po obvestilu poplačati kot zastavni upnik. Izjeme: 1)

o upnik nima retencije, če dolžnik zahteva vrnitev stvari, ki proti njegovi volji ni več v njegovi posesti, ali je bila stvar dana v hrambo ali na posodo

o na dolžnikovih listinah, pooblastilu, izkaznicah, dopisih in drugih stvari, ki jih ni mogoče prodati (17) SUBROGACIJA; če izpolni tvojo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred izpolnitvijo ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom,da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Upnikove pravice lahko preidejo na izpolnitelja tudi po pogodbi med dolžnikom in izpolniteljem, sklenjeni pred izpolnitvijo. - je tudi vstop v pravice prejšnjemu upniku Poznamo:

o zakonita subrogacija o dogovor med upnikom in izpolniteljem o dogovor med dolžnikom in izpolniteljem

Subrogacija po zakonu = če izpolni obveznost kdo, ki ima pri tem kakšen pravni interes, preide nanj po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami. Subrogacija pri delni izpolnitvi = pri delni izpolnitvi upnikove terjatve, preidejo stranske pravice, s katerimi je zavarovana izpolnitev te terjatve, na izpolnitelja le toliko, kolikor niso potrebne za izpolnitev ostanka. Vendar se upnik in izpolnitelj lahko dogovorita, da bosta izkoristila garancije v sorazmerju s svojimi terjatvami, lahko pa se dogovorita tudi da bo imel izpolnitelj pri plačilu prednost.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 68

(18) RAZLIKE MED SUBROGACIJO IN CESIJO; SUBROGACIJA CESIJA

1) nastane z izpolnitvijo 2) izpolnitelj, na katerega je prešla terjatev ne more zahtevati od dolžnika več, kot je plačal upniku 3) upnik, ki je sprejel izpolnitev od tretjega ni odgovoren za obstoj in izterljivost terjatve ob izpolnitvi. Ni pa izključena uporaba pravil o neopravičeni pridobitvi.

1) nastane s pogodbo, sodno odločbo, zakonom 2) terjatev preide takšna kot je , z vsemi stranskimi pravicami 3) ob prenosu cedent odgovarja za obstoj terjatve (odplačna pogodba), za izterljivost pa le, če je bilo to dogovorjeno, vendar le do višine tistega, kar je prejel od cesionarja ter za izterjivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika.

(19) PREDČASNA IZPOLNITEV;

o dolžnik lahko predčasno izpolni: - rok je določen izključno v dolžnikovem interesu, vendar mora svoj namen sporočiti upniku

in ne sme izpolniti ob nepravem času. Drugače jo lahko upnik odkloni, ali pa sprejme in si pridrži pravico do odškodnine

o upnik lahko zahteva predčasno izpolnitev: - če dolžnik ni dal obljubljenega zavarovanja - če dolžnik ni dopolnil zavarovanja - če je rok določen izključno v njegovem interesu

(20) ANATOCIZEM; je prepoved obrestovanja obresti (velja za pogodbene in zamudne obresti, ne pa za procesne – od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njegovo plačilo). (21) ULTRA ALTERUM TANTUM; obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, a neplačanih obresti doseže glavnico (velja za pogodbene obresti). (22) TEORIJA PREDVIDLJIVOSTI; upnik ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe, glede na dejstva, ki so mu bila znana, ali bi mu morala biti znana. V primeru prevare, namerne neizpolnitve ali hude malomarnosti, ima upnik pravico zahtevati povrnitev celotne škode, ne glede na to, ali je dolžnik vedel za posebne okoliščine, zaradi katerih je nastala. POO → stranka odgovarja za bližnje posledice vedno, za oddalnejše pa le, če so predvidljive. (23) DUTY TO MITIGATE; 243./4 člen OZ - oškodovanec mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se škoda zmanjšala oz. preprečiti povečanje škode, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. (24) COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNUM; če je pri kršitvi obveznosti nastala za upnika tudi kakšna korist, jo je treba pri odmeri odškodnine primerno upoštevati. (25) NEMO CONTRA SE SUBROGASE CONSETUR; pri cesiji cedent zaradi odstopa terjatve ne more priti v slabši položaj glede zavarovanj in stranskih pravic ( primer: delna cesija). Velja pri delni cesiji pri delnem odstopu terjatev, varščine ostanejo upniku. (26) SUBROGACIJA; je vstop novega upnika v pravice prejšnjega. Če izpolni tujo obveznost, se lahko vsak izpolnitelj pred ali ob izpolnitvi dogovori z upnikom, da izpolnjena terjatev preide nanj z vsemi ali le nekaterimi stranskimi pravicami. Subrogacija izpolnitelja v pravice upnika nastopi v teh primerih ob izpolnitvi. Z izpolnitvijo preneha obveznost, obveznostno razmerje pa ne (npr. pobot).

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 69

(27) OPE EXCEPTIONIS; pobotanje z izjavo ene stranke (enostransko). Učinkuje ex tunc od takrat, ko so stekli pogoji za pobotanje. (28) PACTUM DE COMPENSANDO; je sporazumno (dvostransko) pobotanje. Učinkuje od takrat, ko sta stranki s pogodbo določili (ex nunc) oz. od veljavnosti pogodbe dalje. (29) ACTIO POPULARIS; 133. člen OZ - vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje ali škodna nevarnost. To lahko odredi tudi sodišče na zahtevo zainteresirane stranke. (30) INTERUPTIO PREASCRIPTIONIS; je pretrganje zastaranja (pripoznava dolga, vložitev tožbe oz. drugo dejanje pred sodiščem). (31) IMPEDIMENTUM PREASCRIPTIONIS; je zadržanje zastaranje (med določenimi osebami oz. določenih dogodkih). (32) LAESIO ENORMIS; (izpodbojnost) je čezmerno prikrajšanje. Ob sklenitvi dvostranske pogodbe je očitno nesorazmerje med obveznostmi pogodbenih strank - oškodovanec lahko zahteva razveljavitev pogodbe v 1 letu. (33) ODERUŠKA POGODBA; 119. člen OZ – (ničnost) če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga drugega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti. Oškodovani lahko zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravični znesek v 5 letih od sklenjene pogodbe. (34) IUS VARIANDI; je pravica variiranja, pravica premisliti si, ki si že enkrat izbral. Pri alternativni obveznosti je izbira opravljena in se ne more več spremeniti, ko stranka, ki ima pravico izbire, obvesti drugo, kaj je izbrala. Dolžnik ima pravico izbire vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prisilni izvršbi popolnoma ali delno obveznosti. Pri fakultativnih obveznostih, pa tisti, ki ima pravico izbire, nima pravice premisliti si, ko je enkrat že izbral. (35) GENTLEMEN'S AGREEMENTS; stranki ne izjavita pravno relevantne volje se pravno zavezati, zato pravo takemu dogovoru ne nudi pravnega varstva. (36) POZITIVNI POGODBENI INTERES; z odškodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, če bi bila pogodba pravilno izpolnjena (pogodba ni bila pravilno izpolnjena, zato imam škodo – nepravilna izpolnitev). (37) NEGATIVNI POGODBENI INTERES; z odškodnino se vzpostavi stanje, kot bi bilo, če ne bi sklenil pogodbe (pogodba ni bila izpolnjena oz. ni bila pravilno izpolnjena, zato se pogodba razveljavi-neizpolnitev). (38) CAPUT CONTRAVERSUM; kadar se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove in sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo. Nanje se stranke ne morejo sklicevati. (39) CAPUT NON CONTRAVERSUM; okoliščino imata stranki za nesporno. Zmota o okoliščini, ki bi utegnila povzročiti, da stranke poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva ali da morebiti ni resnična. Stranke se nanjo lahko sklicujejo. (40) IZJEME AVTONOMIJE VOLJE; 1. pravni sistem sili stranke k sklenitvi pogodbe (Elektro) 2. ni mogoča sorodna izbira strank (predkupna pravica) 3. glede predmeta pogodbe (nemogoč, nedopusten- droga) 4. glede kavze pogodbe (nemogoča, nedopustna)

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 70

5. določena vsebina pogodbe (kreditna pogodba) 6. določena oblika pogodbe (pismena za prenos nepremičnine) 7. potrebno dovoljenje / obdaritev pogodbe 8. odložni, razvezni pogoj sta v nasprotju z moralo, pravnimi predpisi, ustavo (41) BENEFICUM ORDINIS; je ugovor zaporedja (vrstnega reda izpolnitve). Porok lahko zahteva od upnika, naj se drži zaporedja in najprej terja glavnega dolžnika. (42) REBUS SIC STANTIBUS; pravno razmerje ostane v veljavi samo, kolikor se razmere, pod katerimi je bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo. (43) EX ALIENO CONTRACTO; je okoriščanje iz pogodb tretjih (verzija- banka nakaže moj denar nekomu tretjemu). (44) CONDICTIO SINE QUA NON; je bistveni pogoj za nastanek obligacijskega razmerja (npr. obličnost; pri verziji okoriščanje,…). (45) OMEJENO GENERALNO; učinkuje generalno na vse, vendar omejeno. Nanaša se le na del terjatve, ki pripada določenim osebam glede na notranje razmerje. Za ta del se zniža/poveča terjatev v korist vseh. (46) CONTRADICTIO IN ADIECTIO; čim hitreje prenašati. (47) ACTIO REDHABITORIA; je tožba na razvezo pogodbe za nazaj, od trenutka, ko je bila sklenjena. (48) PACTUM DE PIGNORE DANDO; je zastavna obljuba. Je pogodba s katero se stranki zavežeta skleniti zastavno pogodbo – konsenzualni kontrakt. (49) PACTUM ANTIHRETICUM; lahko se dogovori raba zastavljene stvari, medtem ko je uživanje zastavljene stvari prepovedano. (50) LEX COMMISSORIA; je odgovor, da preide zastavljena stvar upniku, če je dolžnik s terjatvijo v zamudi. Prepovedan pri zastavi, ker je upnik v nasprotju z naravo zastavne pravice. (51) AVKCIJA; je prodaja določene vrste stvari, na določenem kraju po določenih pravilih. Dražba pa je poziv nedoločenemu krogu ljudi, naj stavijo ponudbe. (52) SUBSTITUIRANA ŠKODA; je nadomestna škoda. Nastane v primeru stiske ali odvrnitve škode od drugega; oškodovanec lahko zahteva odškodnino od tretjega, ki je odgovoren za nastanek škodne nevarnosti ali od tistih, od katerih je škoda odvrnjena, vendar ne več kot znaša korist, ki so jo imeli od tega. (53) PREPOVED KONDICIRANJA; 1. izpolnitev moralne / naturalne zaveze 2. condictio ob turpem causam 3. volenti non fit iniuria 4. izpolnitev neutemeljene odškodnine nepremoženjske škode poštenemu pridobitelju (54) VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM; nihče ne more biti v nasprotju s svojim prejšnjim ravnanjem. (55) FIDEUSSOR AD SOLUTUR; porok se zaveže kot plačnik. (56) CONTRACTUS AESTIMATORIUS; je starinarska pogodba (prodajno naročilo)

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 71

(57) ODPUST DOLGA NI MOGOČ; 1. pravice, ki pomenijo svobodo 2. osebna razmerja 3. terjatve, ki so P. D. N. C. 4. dolg, ki izvira iz družbene lastnine, če je to v nasprotju z namenom te lastnine (58) RAZLIKA MED PREKLUZIJO IN ZASTARANJEM; je v usodi obveznosti PREKLUZIJA ZASTARANJE - obveznost popolnoma preneha - civilna obveznost se spremeni v naturalno (neiztožljivo) - teče naprej - lahko se zaustavi/pretrga iz opravičljivih razlogov (59) REPARACIJE; povračilne + odškodninska obveznost. Določbe odškodninske odgovornosti, imajo prednost pred določbami o povračilni obveznosti. Kondicija ima prednost pred verzijo. (60) RAZLIKA MED MANDATOM IN PODJEMOM; MANDAT PODJEM - bolj zaupno razmerje - ni osebnega razmerja - preneha s smrtjo mandatarja - nevarnost: 1. material da naročnik: periculum rei nosi - dela v breme in korist mandanta naročnik, če pa je naročnik prišel v zamudo ga bremeni - mandant nosi periculum rei in tudi periculum obligatione periculum obligationis 2. material da podjemnik: nosi breme - odgovarja za izbiro periculum rei in periculum obligatione, če pa pride

naročnik v zamudo, nosi naročnik periculum rei in periculum obligatione - ne odgovarja za izbiro, ampak odgovarja osebno

(61) DIES INTERPELAT PRO HOMINE; čas opominja namesto človeka. Če je čas določen, nastopi zamuda takoj po zapadlosti. Če pa čas ni določen, je treba šteti, da je terjatev dospela, kakor hitro je nastala, zamuda pa nastane šele z opominom. (62) MORATORIJ; je rok plačila, določen z ukrepom državnega organa (npr. v vojni, gospodarski krizi). Npr. dospelost terjatev s stečajem. (63) FRAUS OMNIA CORRUMPET; zlorabi pravice ni mogoče dati pravnega varstva. (64) PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI; je nadomestek za nemogočo izpolnitev. Če je upnik dolžan nositi riziko nemožnosti, ima pravico do nadomestnega comoduma (nadomestilo za uničen predmet), kajti kdor nosi riziko, naj nosi tudi korist. (65) INDEBITUM EX RE, INDEBITUM EX PERSONA; obveznost je relativno neobstoječa

o nepravilna izpolnitev stvari. Dolžnik se je zmotil v izpolnitvi, je izpolnil napačno stvar o dolžnik je izpolnil napačnemu upniku

(66) MORA SOLUENDI; je dolžnikova zamuda. Neizpolnitev ob dospelosti. Pogoj: dospelost, opomin. (67) PERICULUM REI; je nevarnost uničenja, poškodovanja stvari. Če nihče ni odgovoren za škodo, mora nositi riziko upravičenec do stvari. (68) PERICULUM OBLIGATIONIS; je nevarnost obligacij (delo, storitev). Ne glede na to, da je kdo upravičenec do stvari, lahko nosi nevarnost škode kdo drugi, zaradi tega, ker obstaja kakšno obligacijsko razmerje, za katerega veljajo drugačna pravila o razdelitvi bremena nevarnosti. Je nevarnost, da postane izpolnitev nemogoča, nedopustna.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 72

(69) PREJUDIC; z njim VP izgubijo svojo vrednost. Če je za izvrševanje pravice iz VP predpisana določena storitev, ta pravica preneha, če se dejanje ne opravi v prekluzivnem roku. VP s tem izgubi svojo vsebino, pravico, je prejudiciran. (70) IUS TOLENDI; je pravica odstraniti (odnesti) stvari, s katerimi je ena stranka povečala tuje premoženje, za katere izdatkov ni dobila povrnjenih, če jih je mogoče ločiti ne da bi se poškodovala stvar. (71) MORA ACCIPIENDI (CREDITORIS); je upnikova zamuda. Upnik prekrši svojo sodelovalno dolžnost. (72) RAZLIKA MED POSOJILOM IN POSODBO; POSOJILO POSODBA 1) neodplačno / odplačno 1) neodplačna 2) pogodba o osvojitvi 2) pogodba o uporabi 3) količina nadomestnih stvari ali denar 3) stvar 4) lp preide 4) lp ne preide (73) RAZLIKA MED MANDATOM IN POOBLASTITVENO POGODBO; MANDAT POBLASTITVENA POGODBA - pooblastilna pogodba - indirektno zastopanje (komisija) - direktno zastopanje - pooblastilo ni potrebno - dano pooblastilo - mandat brez pooblastitve - mandat s pooblastitvijo - dobim upravičenje, nisem pa zavezan tega storiti - dvostransko razmerje, zaveza da se opravi posel - navzven vidna z aktom, navadno s pooblastilom (74) CUM VIRIBUS, PRO VIRIBUS; Cum viribus: jamstvo z določenimi deli premoženja (zastavljena stvar) Pro viribus: jamstvo do določene višine, vrednosti določenih delov premoženja (dediči) (75) RAZLIKA MED DEPOSITUM IRREGULARE IN POSOJILNO POGODBO; DEPOSITUM IRREGULARE o predčasna vrnitev: - stranka lahko zahteva vrnitev stvari vsak čas nazaj o pobot: - v hrambo vzete stvari ne morejo biti predmet pobota POSOJILNA POGODBA o predčasna vrnitev: - posojilodajalec ne more zahtevati vrnitve stvari pred določenim rokom o pobot: - predmet posojilne pogodbe se lahko pobota s protiterjatvijo (76) RAZLIKA MED ODKUPNO IN PREDKUPNO PRAVICO;

ODKUPNA PRAVICA PREDKUPNA PRAVICA - je enostransko oblikovalno upravičenje z uresničitvijo katerega je sklenjena pogodba med odkupnim upravičencem in zavezancem, ki je odkupno pravico podelil - ni podeljiva, ni prenosljiva - SPZ

- prodajalec se zaveže, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji in pogojih prodaje in mu ponudil, da on kupi po tej ceni in pogojih - ni podeljiva, ni prenosljiva - OZ

(77) NEMINEM LEADERE, PACTA SUNT SERVANDA; Neminem laedere; je prepoved povzročanja škode. Vsak se mora vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Na deliktnem področju. Pacta sunt servanda: je dolžnost izpolniti svojo obveznost in odgovornost za njeno izpolnitev. Na pogodbenem področju.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 73

(78) RESERVATIO MENTALIS; je miselni pridržek. Navidezna pogodba pokriva neko drugo pogodbo, velja ta druga pogodba, če so izpolnjeni pogoji za njeno veljavnost. (79) RELOCATIO TACITA; je molče obnovljena pogodba. Če je bila pogodba sklenjena za določen čas in po poteku časa, za katerega je bila sklenjena, ena stranka še naprej izvršuje pogodbo in druga stranka temu ne nasprotuje, se šteje, da je glede istega predmeta sklenjena nova pogodba za nedoločen čas. * zakup (najem), * licenčna pogodba * družbena pogodba (80) ACTIO DIRECTA; oseba, ki ni stranka pogodbenega razmerja uveljavlja tožbo pri: pogodbi v korist tretjega, zakupu (najemu), licenčni pogodbi in podjemni pogodbi. (81) VINKULACIJA , RECTA CLAUSULA; Vinkulacija: prepoved prenosa VP → pri imetniških VP -vinkulacija→. imenski VP Recta clausula: prepoved, da se VP ne sme prenašati z indosamentom. Pri ordrskih VP. (82) MONETARNI NOMINALIZEM, VALORIZACIJA; = če je predmet obveznosti vsota = višina dolžnikove denarne obveznosti se lahko določi denarja, mora dolžnik plačati glede na spremembe cen za blago in storitve tisto število denarnih enot, na (indeksna k.), glede na tečaj valute (valutna k.) katero se glasi obveznost. ali glede na spremembo drugih cen. (83) PREKARIJ; je neodplačna vaba posojene stvari do preklica, če čas ni določen ali če iz namena pogodbe ni mogoče vedeti, kdaj je treba stvar vrniti. (84) DAMNUM QUOD REM, DAMNUM CIRCA REM, DAMNUM EXRA REM; * napaka ni škoda, je * škoda zaradi zaupanja * refleksna škoda pa škoda nastala * v zvezi z jamstvom. je treba * uporabljajo se pravila odškodninske zaradi napake poznati samo tisto škodo, odgovornosti ki izvira iz napake (85) AKCESORIJE; Cesija: ostanejo, vendar se zastavljena stvar sme prenesti na prevzemnika, le če zastavitelj privoli Prevzem dolga: ostanejo, vendar poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe prenehajo, če zastavitelji in poroki ne privolijo v to Poravnava: ostanejo poroštva in zastave; njihova obveznost se s poravnavo lahko zmanjša, ne pa tudi poveča, razen če privolita Novacija: prenehajo, razen če ni bilo drugače dogovorjeno Nadomestna izpolnitev: prenehajo, če upnik izpolnitev odkloni, prvotna obveznost oživi, vendar ni mogoče več zahtevati izpolnitve od poroka, zastava ki je vrnjena pa je že tako ugasnila ker ni več posesti stvari Odpust dolga: prenehajo, izjeme: solidarne obveznosti, ne sme vplivati na korist tretjih; če je dolg odpuščen, je porok prost Pobot: prenehajo, razen pri delnem pobotu; tudi če se ne opravi pobotanje, lahko zavezanci zahtevajo razbremenitev, če je upnik po svoji krivdi opustil pobotanje, vendar velja samo, če so z akcesorijami obremenjene tretje osebe in ne dolžnik sam (86) SEPARATIO BONORUM; je ločitev dedičevega premoženja od zapustnikovega. (87) RES INTER ALIUS ACTA; pogodba ne more osebam, ki niso stranke pogodbe niti koristiti niti škodovati.

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 74

(88) ACCESSIO TEMPORIS; če vstopi v terjatveno razmerje nov upnik ali nov dolžnik, se zastaranje ne ustavi ali pretrga, že pridobljeni čas velja tudi za naslednika. (89) CAUTIO IUDICATUM SOLVI; je zavarovanje procesnih stroškov za tuje državljane (posebna vrsta poroštva). (90) COMERCIAL FRUSTRATIONS; je spremenjena okoliščina, zaradi katere izpolnitev ni več taka, kot je bila dogovorjena. (91) CONTRA NON VOLENTUM, NON CURIT PREASCRIPTIO; zastaranje ne teče v času, ko upnik zaradi nepremagljivih ovir ne more sodno zahtevati izpolnitev obveznosti. (92) NOMEN VERUM, NOMEN BONUM; * odgovornost za obstoj * odgovornost za izterljivost terjatev terjatev (odplačna pogodba) * dogovorjena * zakonsko določena (93) CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS; je razveza pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin ali da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo. (94) EMTIO REI SPERATAE; je kup nadejane stvari. Je pogodba, če je pogoj, da bo stvar nastala. Če pa je nadejana stvar deljiva, prejme kupec toliko, kolikor je nastane. (95) EMPTIO SPEI; kupec prejme samo toliko nadejane stvari, kolikor je nastane, plačati pa mora celotno kupnino. (96) SINE PRETIO NULLA VEDENDITIO; nična je kupna pogodba, če ni kupnine. (97) CLAUSULA INTABULANDI; je izjava, da se dovoljuje še zemljiško knjižni prepis. (98) CLAUSULA IRATORIA; je odstop od pogodbe brez naknadnega roka, če iz dolžnikovega ravnanja izhaja, da svoje obveznosti niti v dodatnem roku ne bo izpolnil. (99) PERICULUM EST CREDITORIS; lp na premičnimi preide na kupca že s sklenitvijo pogodbe. (100) CUIUS EST PERICULUM EIUS ESTET COMMODUM; po istih pravilih, ki veljajo za nevarnost, se presojajo tudi koristi. Tisti ki trpi nevarnost, tistemu gredo tudi koristi. (101) TERMINSKI KUP, DISKONTNI POSEL;

* premijski posel, po katerem * kup še nezapadlih menic sme prodajalec do določenega

roka od pogodbe tako, da plača dogovorjeno premijo

(102) PRODAJA S POSEBNIMI DOGOVORI; 1) predkupna pravica 2) kup na poskušnjo 3) prodaja po vzoru ali modelu 4) prodaja s specifikacijo 5) prodaja s pridržkom lp 6) akreditivna prodaja 7) prodaja na obroke

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 75

(103) PAR CONDICTIO CREDITORUM; je načelo enakosti. (104) INKONGRUENTNO KRITJE; upnik je prejel plačilo v nenavadni obliki ali na nenavaden način. (105) KONGRUENTNO KRITJE; nosi tista stranka, ki izpodbija, dokazno breme, da je tretji vedel za slabo stanje. (106) CONSILUM FRAUDIS; je oškodovalni namen dolžnika. (107) CONSCIUS FRAUDIS; tretji je vedel, da namerava dolžnik s svojim ravnanjem oškodovati upnika. (108) IN FRAUDEM LEGIS AGERE; je obid zakona (109) GENUS PIERE NON CONSENTUR; naključno uničenje genusa trpi dolžnik. Upnika ne zadane riziko, čeprav se generične stvari uničijo. (110) UNA RES EST IN OBLIGATIONE, DUAE AUTEM IN FACULTATE SOLUTIONE; je fakultativna izpolnitev. Dolžnik čigar obveznost ima en predmet, ki pa mu je dopuščeno, da se oprosti svoje obveznosti s tem, da izroči kakšen drug določen predmet, lahko izkoristi to možnost vse dotlej, dokler ne dobi upnik v prislini izvršbi popolnoma ali delno predmet obveznosti.. (111) DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE; alternativna izpolnitev. Če ima kakšna obveznost dva ali več predmetov, vendar mora dolžnik dati le enega, da bi bil prost obveznosti, potem ima, če ni drugače dogovorjeno, pravico izbire dolžnik in obveznost preneha, ko izroči predmet, ki ga je izbral. (112) PORAVNAVA; (transakcija) osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oz. odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravico in obveznosti. (113) ASIGNACIJA; (nakazilo) nakazovalec (asignant) pooblašča nakazanca (asignata), da na njegov račun izpolni nekaj prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. (114) NOVACIJA; (prenovitev) obveznost preneha, če se upnik in dolžnik sporazumeta, da bosta obstoječo obveznost nadomestila z novo in če ima nova obveznost drugačno pravno podlago. (115) DATIO PRO SOLVENDO; je dajatev (zaradi) plačila. Je dogovor, po katerem se ima upnik pravico poplačati iz dajatve, ki jo prejme od dolžnika. Upnik poleg prejšnjega zahtevka pridobi še novega, ki je od prejšnjega odvisen toliko, da novega ne more uveljavljati, če je prejšnji plačan. (116) TEORIJA REALIZACIJE; pogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega. (117) EXCº NON ADIMPLETI CONTACTUS / EXCº NON RITE ADIMPLETI CONTRACIUS;

*je ugovor neizpolnjene pogodbe Pri dvostranski *ugovor nepravilno izpolnjene pogodbe. Če se pogodbi ni nobena stranka dolžna izpolniti svoje je upnik odločil, da ne prizna opravljenega obveznosti, če druga stranka ne izpolni ali ni dejanja kot izpolnitev in zahteva pravilno pripravljena izpolniti svoje obveznosti razen, izpolnitev ali odškodnino ali odstopi od če je dogovorjeno ali z zakonom določeno pogodbe, ima obenem tudi ugovor, nepravilne

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 76

kaj drugega, ali če kaj drugega izhaja iz izpolnitve, če ga njegov dolžnik toži kot narave posla. dolžnika nasprotne dajatve.

*uporabljajo se pravila za stvarne in pravne napake (118) Pravni posel na podlagi zakona→PO; Delikt v zvezi s pravnim poslom→NO (119) CONDICTIO SINE CAUSA; je povračilni zahtevek za plačilo nedolga. Dvakratno plačilo dolga. (120) CONDICTIO INDEBITI; je plačilo neupravičenemu upniku. (121) CONDICTIO CAUSA DATA; je izpolnitev pravnega posla, kjer je pravna podlaga odpadla. (122) CAUSA NON SECUTA; (123) CONDICTIO OB CAUSAM FINITAM; je izpolnitev po prenehanju pravnega posla (124) CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM; povračilni zahtevek ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev hkrati nedopustno ravnanje obeh strank-povračila občini. (125) CONDICTIO FURTIVA; je okoriščenčevo škodno dejanje. Če je bil pridobitelj nepošten, mora vrniti tudi plodove in zamudne obresti od dneva pridobitve.

LATINSKI IZRAZI NEMINEM LAEDERE = prepoved povzročanja škode (10. člen OZ) ACTIO POPULARIS = popularna tožba. Daje tožbeno legitimacijo vsakemu, ne samo potencialnemu oškodovancu, da zahteva odstranitev vira nevarnosti PACTA SUND SERVANDA = obveznost stranke izpolniti obveznost, ki jo je prevzela, če je ta obveznost posledica njene volje in te zaveze kasneje ni mogoče spreminjati ter odgovornost za njeno izpolnitev UNUM IN OBLIGATIONE, DUO IN SOLUTIONE = fakultativna obveznost. Predmet obveznosti je en sam, dolžnik pa se lahko oprosti svoje obveznosti s tem, da da kakšen drug določen predmet CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS = klavzula o spremenjenih okoliščinah FALSUS PROCURATOR = lažni zastopnik, oseba, ki nima pooblastil DATIO IN SOLUTUM = nadomestna izpolnitev (dajatev namesto plačila) FORMAE HABILITANTES = odobritev oz. dovoljenje za pogodbo s strani državnega organa, skrbnika CONTRACTUS BILATERALES AEQUALES = dvostranska vzajemna sinalagmatična pogodba EXCEPTIO NON ADIMPLETI CONTRACTUS = ugovor na izpolnitev pogodbe CONTRACTUS BILATERALES INEQUALES = dvostranska nevzajemna razmerja ONEROZNE/LIBERALNE POGODBE = odplačne/neodplačne pogodbe AEQUE VOLERE = ekvivalenca ACTIO AQUILIANA = tožba dobroverne stranke na izpodbojnost neodplačno (sklenjene) pogodbe, ki je bila sklenjena v škodo upnika ALEATORIČNE/KUMULATIVNE POGODBE = tvegane/medsebojno izmenične izpolnitve ADHEZIJSKE/POLJUBNE POGODBE = tipizirane/netipizirane NOMINATNE/INOMINATNE POGODBE = imenske/brezimenske

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 77

FIDUCIJA = pogodba o zaupanju, ki ustvarja le začasno stanje, po preteku časa pa stranki vzpostavita spet prejšnje stanje FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTA = fiducija namesto zastave FIDUCIA CUM AMICO CONTRACTA = lastniška fiducija DISENZ = nesporazum RESTITUTIO IN INTEGRUM = vrnitev v prejšnje stanje KONVERZIJA = sprememba nične pogodbe v veljavno KONDIKCIJA = vzpostavitev stanja kakršno je bilo pred sklenitvijo pogodbe; neupravičena obogatitev, kjer ni kavze KONVALIDACIJA = neveljavna pogodba postane veljavna, če prepoved ali drug vzrok, ki je povzročil neveljavnost, pozneje preneha NEGOTIUM CLAUDICANS = šepajoči posel; kadar mora pravni posel poslovno omejeno sposobne osebe odobriti njen zakoniti zastopnik, do odobritve tak posel veže samo drugo osebo (stranko) LUCIDUM INTERVALLUM = čas, ko je posel sklenila oseba, sposobna za razsojanje ERROR IN PERSONA = zmota v osebi ERROR IN NEGOTIO = zmota glede pravne narave posla VIS CADENS IN NOMINEM CONSTANTISSIUM = merilo povprečno trdnega človeka pri ugotavljanju utemeljenega RESERVATIO MENTALIS = mentalna rezervacija, miselni pridržek SIMULACIJA = navidezni posel IMPOSSIBILUM NULLA EST OBLIGATIO = obveznost mora biti mogoča RES EXTRA COMMERCIO = stvari izvzete iz pravnega prometa PACTUM DE NON LICITANDO = neudeležba pri dražbi PACTUM DE QUOTA LITIS = udeležba zastopnika pri iztoževanem znesku (je primer nemoralnega nagiba) LAESIO ENORMIS = čezmerno prikrajšanje OBLIČNOST AD VALOREM OZ. SOLEMNITATEM = oblika kot pogoj za veljavnost posla OBLIČNOST AD PROBATIONEM = oblika kot dokaz CULPA IN CONTRAHENDO = odškodninska odgovornost, škoda v kontrahiranju v zvezi s kršitvijo pogodbe ANIMUS CONTRAHENDI = volja za sklenitev pogodbe QUI TACET CONSETIRE VIDETAR = kdor molči se strinja (pritrjuje) CONDICTIO CAUSA DATA CAUSA NON SECUTA = kar je bilo dano, pa je pravna podlaga kasneje odpadla CONDICTIO OB CAUSAM FINITAM = kar je bilo dano po prenehanju pravnega posla CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM = povračilni zahtevek ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje, zato mora stranka tisto, kar je prejela izročiti svoji občini CONDICTIO FURTIVA = okoriščenčevo (accipiensovo) škodno dejanje CONDICTIO SIN CAUSA = splošno ime za povračilni zahtevek za plačilo nedolga; ni pravnega temelja VOLENTI NON FIT INIURIA = nobena krivica se ne zgodi tistemu, ki jo hoče NEGOTIORUM GESTIO = poslovodstvo brez naročila NEGOTIORUM GESTIO NECESSARIA = nujna gestija, kadar posla ni mogoče odložiti, ker bi sicer nastala škoda NEGOTIORUM GESTIO UTILIS = koristna gestija, če bi bila zamujena očitna korist NAČELO UTILITER COEPTUM = načelo časa koristne gestije; dejanje je koristno v času, ko je bilo opravljeno, čeprav korist pozneje odpade ali pričakovani uspeh ne nastane

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 78

ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM DIRECTA = gospodarjeva tožba zoper gestorja glede nedopustne gestije ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM CONTRARIA = gestorjeva tožba zoper gospodarja na povračilo zaradi opravljene gestije PACTUM DE CONTRAHENDO = predpogodba; preliminarna pogodba ODGOVORNOST EX CONTRACTU = pogodbena poslovna odškodninska odgovornost ODGOVORNOST EX DELICTU = izvenpogodbena odškodninska odgovornost (deliktna odgovornost) PRETIUM AFFECTIONIS = cena posebne priljubljenosti COMMISSIO = aktivno škodno ravnanje (storitve, dopustitve); posledica je restitucija OMMISSIO = pasivno škodno ravnanje (opustitve); posledica je institucija VOLENTI NON FIT INIURIA = privolitev oškodovanca → ni krivice za tisto kar si želiš CULPA IN ABSTRACTO = krivda, ki se presoja po abstraktnem merilu (malomarnost) CULPA IN CONCRETO = krivda po konkretnem merilu (naklep) CULPA LATA = huda, velika malomarnost CULPA LEVIS = navadna malomarnost CULPA LEVISSIMA = zelo lahka malomarnost DILIGENTIA QUAM SINS = ravnati kot v svojih stvareh VIS MAIOR = višja sila CULPA IN ELIGENDO = odgovornost za izbiro ljudi za opravljanje dela CULPA IN INSTRUENDO = odgovornost za poučitev ljudi, kako naj delo opravljajo CASUS MIXTUS = mešano naključje DAMNUM EMERGENS = navadna škoda (premoženjska škoda) LUCRUM CESSANS = izgubljeni dobiček TEORIJA SINE QUA NON = teorija o naravni vzročnosti COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO = vse morebitne koristi, ki jih je imel oškodovanec zaradi škodnega dogodka ali v zvezi z njim, je treba poračunati (pobotati) z odškodnino CONDICTIO INDEBITI = pomotna izpolnitev dolga (plačilo, tujega dolga, višjega dolga) GENUS PERIRE NON CONSETUR = če je genus uničen mora stranka izpolniti obveznost dokler še kaj te vrste stvari eksistira MORA SOLVENDI = dolžnikova zamuda DIES INTERPELLAT PRO HOMINE = dan opominja kot človek pri nastopu zamude IUS VARIANDI = pravica izbire MORA ACCIPIENDI = upnikova zamuda PEIUS = nepravilna izpolnitev ALIUD = druga stvar KLAVZULA TALE-QUALE = klavzula takšno-kakršno ACTIO REDHIBITORIA = t za razdor pogodbe, odstop od pogodbe ACTIO QUANTI MINORIS = t za znižanje plačila NOMEN VERUM = resničnost terjatve NOMEN BONUM = izterljivost terjatve EVIKCIJA = uveljavljanje lp na stvari (odvzetje stvari) DAMNUM QUOAD REM = napaka sama se ne obravnava kot škoda DAMNUM CIRCA REM = škoda, ki izvira iz napake PRETIUM SUCCEDIT IN LOCUM REI = nadomestek za nemogočo izpolnitev COMMODUM = nadomestilo CUIUS PERICULUM ERRIUS COMMODUM (commodus esse debet cuius periculum) = kdor nosi nevarnost, nosi korist CLAUSULA REBUS SIC STANTIBUS = klavzula o bistvenih premembah okoliščin pogodbe

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 79

PERICULUM REI = nevarnost stvari PERICULUM OBLIGATIONIS = nevarnost pri obligaciji SUROGAT = nadomestna izpolnitev (povračilo škode), namesto naravne izpolnitve se plača njena naravna vrednost CESSIO = odstop terjatve ASIGNACIJA = nakazilo EDICIJA = izročitev vseh koristi IUS TOLLENDI = pravica gestorja zahtevati nazaj predmete, ki jih je sam nabavil za svoje stroške (npr. za olepšavo) VENIRE CONTRO FACTUM PROPRIUM = če gestor takrat, ko je opravil posel še ni mislil, da bo zahteval stroške, povračilni zahtevek ni dopusten INDEBITUM EX RE = kondikcija, ko stranka misli, da dolguje drug predmet, kot ga v resnici INDEBITUM EX PERSONA = kondikcija, ko stranka misli, da je nasprotna stranka druga oseba, kot je v resnici PEREMPTORIČNI/DILATORIČNI UGOVORI = trajni/odlagalni ugovori CONDICTIO FURTIVA = acipiensovo škodno dejanje, nedobroverni prevzem izpolnitve PUTATIVNI DEDIČ = nepristni dedič (dedič, ki misli, da je dedič, kasneje pa se izkaže da ni) REI VINDICATIO = lastninska tožba PROBATIO DIABOLICA = kondikcijski zahtevek je solvensu lažje dokazati kot lastninski zahtevek EX ALIENO CONTRACTU = obogatitev iz tuje pogodbe LUCRUM EMEN GEUS = neopravičeno povečanje premoženja DAMNUM CESSANS = neutemeljen prihranek izdatkov RES INTER ALIOS ACTA NEQUE NOCERE NEQUE PRODESE POTEST = obligacijsko razmerje med dvema strankama se tretjih oseb ne tiče, te iz njega ne pridobijo nobenih pravic in dolžnosti SUBROGACIJA = vstop v terjatev; izpolnjena terjatev pride na novega upnika INKASO = izterjava SOLUTIONIS CAUSA ADIECTUS = plačilno mesto, kjer dolžnik opravi svojo obveznost FACULTAS = upravičenje EXCEPTIO NON RITE ADIMPLETI CONTRACTUS = ugovor nepravilne izpolnitve CONSTITUTUM DEBITI PROPRII = pripoznanje dolga INTERRUPTIO PREASCRIPTIONIS = pretrganje zastaranja ZMOTA O CAPUT CONTRAVERSUM = zmota glede okoliščin, ki so jih stranke ob sklepanju poravnave imele za sporne ali negotove ZMOTA O NON CAPUT CONTRAVERSUM = zmota o okoliščini, ki ob sklepanju poravnave ni bila sporna ali negotova ACTIO NATA = tožba upnika na podlagi pravice terjati izpolnitev obveznosti IMPEDIMENTUM PRAESCRIPTIONIS = zadržanje zastaranja STIPULACIJA/SOLUCIJA = sklenitev/izpolnitev DATIO PRO SOLVENDI = dajatev zaradi plačila PACTUM DE IN SOLUTUM DANDO = prenovitev (novacija); dolžnik prevzame obveznost, da bi izpolnil nekaj drugega, kot je bilo prvotno dogovorjeno CESSIO IN SOLUTUM = prenos terjatev ANIMUS NOVANDI = nova obveznost VENIRE CONTRA FACTUM PROPRIUM = pogodba se šteje za stornirano, če je v nasprotju z načeli dobre vera in poštenja, ko bi katera od strank zahtevala izpolnitev, čeprav bi iz njenega obnašanja izhajalo, da nima interesa do izpolnitve COMPENSATIO VOLUNTARIA = pogodbeni, dogovorjeni, neformalni pobot PACTUM DE COMPENSANDO = vzajemne pogodbene terjatve strank se štejejo za pobotane

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 80

OPE EXCEPTIONIS = pobotanje na podlagi izjave SPOLIATUS AUTE OMNIA RESTITUACTUR = restitucijo je treba priznati brez kakršnih pridržkov PACTUM DE CEDENDO = pogodba, s katero se stranki dogovorita, da bosta terjatev prenesli v prihodnost NEMO CONTRA SE SUBROGASSE CENSETUR = načelo, da se upnik ne more s tem ko terjatev prenese postaviti v slabši položaj glede varščine in postranskih pravic glede tega PACTUM DE NON CEDENDO = pogodba o prenosu terjatve nima učinka v razmerju do dolžnika, če sta se dolžnik in upnik dogovorila, da upnik ne more prenašati terjatve brez dolžnikove privolitve DENUNCIJA = naznanilo INKASO CESIJA = odstop v izterjavo DATIO IN SOLUTUM = dajatev namesto izpolnitve, plačila BENEFICIUM ORDINIS = vrstni red izpolnitve; pravica poroka zahtevati, da naj upnik najprej terja prvotnega dolžnika ODGOVORNOST PRO VIRIBUS = odgovornost do vrednosti prevzetega premoženja INTERCESSIO = stranka se zaveže za tuj dolg CAUSA SOLVENDI – SECURITAS = kavza izpolnitve – varnosti EXCEPTIONES IN REM = ugovori, ki izvirajo iz glavnega dolga EXCEPTIONES IN PERSONA = ugovori, ki se nanašajo na osebne okoliščine glavnega dolžnika DEL CREDERE POROŠTVO = poroštvo komisionarja, ki sklene posel s tretjim CAUTIO IUDICATUM SOLVI = zavarovanje pravdnih stroškov s strani tujega državljana PACTUM DE PIGNOTE DANDO = zastavna obljuba (konzenzualni kontrakt) PACTUM ANTIHRETICUM = užitek, uživanje stvari PRIOR TEMPORE POTIOR IURE = prejšnji po času, trdnejši po pravici ACTIO PIGNERATICIA = stvarnopravna tožba. Zastaviteljeva tožba proti zastavnemu upniku EX DISPARI CAUSA = nekoneksnost, terjatev ni v zvezi s predmetom COMPENSATIO LUCRI CUM DAMNO = odškodnina ne more biti večja kot je škoda IUS VARIANDI = pravica do izbire oz. pravica do spremembe TANTUNDEM EIUSDEM GENERIS ET QUALITATIS = posojilodajalec se zaveže izročiti posojilo jemalcu določeno količino denarja ali drugih nadomestnih stvari v prosto razpolaganje, posojilojemalec pa se zaveže vrniti enako količino iste vrste in kvalitete teh stvari PACTUM DE MUTUO DANDO = posojilna obljuba CONTRACTUS MOHATRAE = posojilodajalec izroči drugi stranki blago, da ga proda tretji osebi, kupnino pa obdrži kot posojilo PIGNUS NOMINIS = zastara terjatve IGNORANTIA IURIS NOCET = nepoznavanje prava škoduje IGNORANTIA FACTI NON NOCET = nepoznavanje dejstev ne škoduje RELOCATIO TACITA = tiha obnovitev; pogodba sklenjena za določen čas se sama spremeni v pogodbo za nedoločen čas, če se sama stranka ne izjavi, da je konec PRETIUM AFFECTIONIS = cena posebne priljubljenosti DOLUS COLORATUS = obarvani naklep COMMISSIO = navadna reparacija (restitucija) COMMISSIO = institucijski zahtevek NESCITURUS PRO IAM NATO HABETUR = še ne rojeni se šteje za rojenega DUTY TO MITIGATE = dolžnost odpravljanja posledic škode PRODUCT LIABILITY = producentska odškodninska odgovornost NEMO PLUS IURIS AD ALIUM TRANSFERE POTEST QUAM IPSE HABERET = nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam SEKVESTRACIJA = oskrba

OBLIGACIJSKO PRAVO – vprašanja in odgovori

Tina G. 81

SEPARATIO BONORUM = ločitev dedičevega od zapustnikovega premoženja ACTIO PAULIANA = tožba za izpodbijanje pravnih dejanj, ki jih je dolžnik storil v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka CONSILIUM FRAUDIS = oškodovalni namen dolžnika CONCILUS FRAUDI = pridobitelj je za oškodovani namen vedel KULPOZNA NEVEDNOST = ni vedel, pa bi moral vedeti IN FRAUDEM LEGIS AGERE = v obid zakona IN DUBIO CONTRA STIPULATOREM = v dvomu proti tistemu, ki je sklenil pogodbo UNA RES EST IN OBLIGATIONE, AUAE AUTUM IN FACULTAS SOLUTIONIS = fakultas alternativa, možnost nadomestitve; dolžnik je dolžan neko določeno dajatev, namesto nje pa sme dati neko drugo dajatev DUAE RES VEL PLURES SUNT IN OBLIGATIONE, UNA AUTEM IN SOLUTIONE = dolgovani sta dve stvari, vendar tako da je treba izpolniti le eno; alternativna obligacija ULTRA ALTERUM TANTUM = obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico FALSUS PROCURATOR = zastopstvo brez pooblastitve FORMAE HABILITANTES = oblika pogodbe; odobritev državnega organa CONDICTIO SINE QUAM NON = predpostavke potrebne za nastanek pogodbe FORMA AD PROBATIONEM = predpisana obličnost pogodbe, pogoj za veljavnost pogodbe FORMA AD VALOREM/AD SOLEMNITATEM = brezobličnost, stranki se sami sporazumeta o obliki DILIGENTIA QUAM SUIS REBUS ADHIBERE SOLET = skrbnost, ki jo kaže v svojih lastnih zadevah INTUITU PERSONAE = strogo osebna razmerja NOMEN VERUM = obstoj terjatve (variteta=po zakonu) NOMEN BONUM = izterljivost terjatve (boniteta=po dogovoru) BENEFICIUM ORDINIS = ugovor vrstnega reda (terjaj najprej dolžnika, šele potem mene) QUI TACET, CUM LOQUI POTUIT ET DEBUIT, CONSENTIRE VIDETUR = kdor molči, ko je mogel in moral govoriti, se zdi da pritrjuje EXPROMISSIO = prevzem dolga Fiduciarna cesija = cesija v zavarovanje CAUSA SECURITAS = varščina INCASO CESIJA = cesija v izterjavo ALIUD = drug predmet ACTIO QUANTI MINORIS = tožba na znižanje kupnine ACTIO REDHABITORIA = tožba na razvezo/odstop od pogodbe DAMMNUM QUAD REM = napaka ni škoda DAMNUM CIRCA REM = škoda zaradi zaupanja DAMNUM EXTRA REM = refleksna škoda CONSTITUTUM DEBITI PROPRII = konfirmacija; je pripoznanje dolga INTERCESSIO = zaveza za tuj dolg (npr. poroštvo) CAUTIO INDICATUM SOLVI = zavarovanje pravdnih stroškov s strani tujega državljana NOVATIO = novacija, prenovitev ANIMUS NOVANDI = prenovitveni namen MORA CREDITORIS = upnikova zamuda FIDEIUSSIO = poroštvo PACTUM DE COMPENSANDO = pobotanje, kompenzacija OPE EXCEPTIONIS = izjava stranke (pobotanje na podlagi izjave)